5.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 172/34

—

izraža obžalovanje, da bistvenim vidikom, kot so pomorsko izobraževanje in usposabljanje, ustanavljanje evropskih skladov za obalna območja in varstvo morskega dna, ni bilo namenjene nobene pozornosti;

—

izraža obžalovanje, da vprašanje izkoriščanja in varstva morskega dna ni bilo obravnavano, in meni, da v to politiko sodijo tudi splošni strateški predpisi v zvezi z odmetavanjem v morje ter napeljevanjem in uporabo cevovodov in kablov po morskem dnu;

—

ponavlja zahtevo iz mnenja z naslovom Prihodnji pomorski politiki unije naproti, da se prouči možnost preoblikovanja finančnega sistema EU v enotni poenostavljeni sistem za vsa pomorska vprašanja – ali vsaj večino – v okviru evropskega obalnega in otoškega sklada;

—

poziva Komisijo, da predstavi načrt srednjeročnih in dolgoročnih ciljev za evropsko pomorsko politiko do leta 2015 in 2020;

—

še vedno pogreša jasno povezavo med modro knjigo o pomorski politiki in direktivo o pomorski strategiji, zato prosi Komisijo, da pojasni to povezavo in podrobneje obravnava obe temi;

—

ponovno poziva k evropski pomorski platformi, ki bo vključevala lokalne in regionalne oblasti ter zainteresirane strani kot sredstvo za združevanje strokovnega znanja in izmenjavo najboljših praks.

Poročevalka

:

Saima KALEV, županja okrožja Jōgeva (EE/UEN-EA)

1.

pozdravlja in podpira sporočilo Komisije o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo. Odbor izraža zadovoljstvo, da se za to pomembno vprašanje poskuša doseči celostni pristop, ki vključuje vse vidike odnosa človeka do morij in oceanov. S tem bo vzpostavljen usklajen politični okvir, ki bo omogočil optimalen razvoj vseh dejavnosti v zvezi z morjem na trajnosten način;

2.

priznava vključenost številnih zainteresiranih strani v procesu posvetovanj, vendar izraža zaskrbljenost, ker bistvenim vidikom, kot so pomorsko izobraževanje in usposabljanje, ustanavljanje evropskih skladov za obalna območja in varstvo morskega dna, ni bilo namenjene nobene pozornosti;

3.

se strinja, da so vsa vprašanja v zvezi z oceani in morji med seboj povezana in da jih je treba reševati usklajeno. Za doseganje ustreznih rezultatov je treba usklajeno (npr. na spletni strani) zagotavljati informacije o napredku vseh ukrepov. Vsakršni obvezni ukrep oziroma ureditev mora temeljiti na znanstvenih dejstvih in ocenah, ki upoštevajo lokalne razlike v ekosistemih in regionalne razlike v človeški rabi morskih virov;

4.

je prepričan, da bi evropska pomorska politika dolgoročno gledano lahko postala zelo močna, saj več kot 50 % ozemlja EU pokriva voda, vključno z vsemi biološkimi, fizičnimi in geološkimi viri;

5.

poudarja, da v sporočilu o celostni pomorski politiki ni obravnavana bistvena komponenta morskega okolja, namreč vprašanje izkoriščanja in varstva morskega dna, ki sodi v področje pristojnosti držav članic. Po mnenju Odbora sodijo v to politiko tudi splošni strateški predpisi v zvezi z odmetavanjem v morje ter napeljevanjem in uporabo cevovodov in kablov po morskem dnu;

6.

poudarja, da pomorska politika presega meje posameznih držav ter zahteva večstranski pristop in učinkovito upravljanje na različnih ravneh;

7.

se zavzema za izvajanje celostnega, medsektorskega pristopa, za kar je potrebno sodelovanje in usklajevanje vseh ukrepov, povezanih z morjem, na različnih ravneh odločanja. Pri tem je treba najti ravnotežje med konkurenčnostjo, trajnostjo in varstvom okolja;

8.

meni, da lokalne in regionalne oblasti igrajo bistveno vlogo pri oblikovanju in izvajanju politike ter določanju zakonskih zahtev. Med njihove naloge nedvomno sodi tudi vključevanje sektorskih političnih ukrepov ter obveščanje javnosti o potencialu morij in posledicah človekovih dejavnosti za morsko okolje;

9.

poudarja, da je za uspešno izvajanje celostne pomorske politike EU nujno potrebno, da so lokalne in regionalne oblasti pripravljene sodelovati na tem področju in k temu učinkovito prispevati;

10.

se strinja s Komisijo, da Odbor regij k temu procesu lahko prispeva dodano vrednost. Odbor želi prispevati koncept, ki bo podprl sodelovanje ter učinkovit prispevek lokalnih in regionalnih oblasti pri tem procesu;

11.

razmišlja, kako bi lahko podprl lokalne in regionalne oblasti pri pripravi strategije izvajanja in pri izvajanju načrtovanih ukrepov, ob upoštevanju različnih posebnosti držav članic in nekaterih obmorskih regij, ki potrebujejo okrepljeno sodelovanje, vključno z otoki, otočji in najbolj oddaljenimi regijami, ter tudi mednarodne razsežnosti;

12.

priporoča, da se upoštevajo različne zmogljivosti regij in različna stališča, zastopana v procesu posvetovanja;

13.

se strinja s stališčem, izraženim v sporočilu, da vsaka sprememba, ki izvira iz pomorske politike, vpliva zlasti na obalne regije, z njimi povezane celinske vode in rečna ustja;

14.

si še naprej prizadeva za krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti, da se zagotovi obvezno financiranje in v ta namen ustanovi evropski sklad za obalna območja in otoke; ponavlja zahtevo iz mnenja z naslovom Prihodnji pomorski politiki unije naproti, da se prouči možnost preoblikovanja finančnega sistema EU v enotni poenostavljeni sistem za vsa pomorska vprašanja – ali vsaj večino – v okviru evropskega obalnega in otoškega sklada. Sredstva je treba uporabiti tako, da bodo v korist okoljskemu in ekološkemu stanju morij;

15.

še vedno vztraja pri stališču, izraženem v mnenju CdR 84/2005, da je spodbujanje inovacij in razvoja podjetij izredno pomembno, zlasti v povezavi z razvojem novih pomorskih tehnologij;

16.

se strinja, da bo celostna pomorska politika pomagala pri reševanju težav, povezanih z globalizacijo in konkurenčnostjo, podnebnimi spremembami, uničevanjem morskega okolja, pomorsko varnostjo, varnostjo oskrbe z energijo ter trajnostjo;

17.

meni, da je prav tako pomembno, da ta politika temelji na odličnosti pomorskih raziskav, tehnologije in inovacij, na lizbonski agendi za zaposlovanje ter na göteborški agendi za trajnost;

18.

se strinja s Komisijo o vprašanju dodane vrednosti, ki ga je Odbor načel v mnenju CdR 258/2006, namreč da celostni pristop prispeva k preprečevanju nesporazumov, oblikovanju sinergij in zagotavljanju izmenjave objektivnih informacij z državljani in sosednjimi regijami;

19.

priznava prizadevanja Komisije, da s predloženim sporočilom pripravi podlago za okvir upravljanja in za medsektorske instrumente, ki so potrebni za celostno pomorsko politiko EU, ter predstavi glavne ukrepe, za katere si bo Komisija prizadevala v tem mandat; v okviru tega Odbor pozdravlja dejstvo, da Evropska komisija v Letni strategiji politik za leto 2009 (COM(2008) (72)) potrjuje, da je pomorska politika ena izmed njenih političnih prednostnih nalog; vendar Odbor obžaluje, da je na tem področju za leto 2009 predvidena nizka raven sredstev – 6 milijonov, ki so na voljo s prerazporeditvijo iz virov v okviru ribiške politike;

20.

pozdravlja dejstvo, da bo Komisija pri teh ukrepih upoštevala načeli subsidiarnosti in ohranjanja konkurenčnosti, ekosistemski pristop in sodelovanje zainteresiranih strani;

21.

zato poziva Komisijo, da predstavi načrt srednjeročnih in dolgoročnih ciljev za evropsko pomorsko politiko do leta 2015 in 2020;

22.

meni, da bi bilo treba dokument na tako pomembnem področju, kot je celostna pomorska politika EU, načrtovati za bistveno daljše časovno obdobje, ki bo presegalo trenutni mandat;

23.

meni, da je izredno pomembno sodelovati z regionalnimi in sektorskimi delovnimi skupinami in organizacijami, ki so dejavne v okviru EU v regijah Atlantskega oceana, Severnega ledenega morja, Sredozemskega, Črnega, Baltskega in Severnega morja, se z njimi posvetovati in podpirati njihove dejavnosti; poziva Komisijo, da organizira izvajanje povezujoče pomorske politike na zgoraj navedenih območjih;

24.

opozarja, da so pristojnosti v zvezi s celostnim pristopom jasno razmejene, zato bo EU morala uporabiti pristojnosti, ki so v Pogodbi določene za ukrepe na ustreznih področjih, kot so okolje, promet, ribištvo, regionalna ali industrijska politika, ob polnem spoštovanju načela subsidiarnosti;

25.

podpira poziv Komisije državam članicam, da v tesnem sodelovanju z zainteresiranimi stranmi, zlasti v obalnih regijah, razvijejo nacionalne celostne smernice za pomorsko politiko, in v zvezi s tem vprašanjem in posvetovanjem zainteresiranih strani z zanimanjem pričakuje smernice Komisije, ki priznavajo posebne pristojnosti regionalnih in lokalnih oblasti na področju celostne pomorske politike;

26.

meni, da sta odločitvi, da se v letu 2008 predlaga vrsta smernic za pripravo teh nacionalnih celostnih pomorskih politik in da se od leta 2009 dalje pripravljajo letna poročila o ukrepih držav članic na tem področju, zelo pomembni;

27.

priporoča dodatne smernice za podporo lokalnim in regionalnim oblastem ter poziva Komisijo, da v okviru smernic za dobro upravljanje na nacionalni in regionalni ravni razmisli o naslednjih temeljih načelih: predlogih za pomembne pomorske cilje, metodologiji za doseganje teh ciljev s celostnim pristopom in konkretnih rokih za dosego teh ciljev;

28.

meni, da usklajevanje, ki ga predvideva Komisija, ne bo zagotovilo vključevanja, da se smernice lahko različno razlagajo in da strukture posvetovanja še nimajo vloge pri sprejemanju odločitev;

29.

predlaga, da se za regije pripravi pregleden povzetek in seznam najboljših praks;

30.

priporoča oblikovanje jasnega sistema, ki bo zagotavljal, da bo prispevek regij nenehno učinkovit in uspešen, ter pomagal pri reševanju morebitnih sporov med regijami;

31.

poudarja, da je v ta namen treba pripraviti regionalne strategije izvajanja;

32.

predlaga pospešitev postopkov odločanja o pomorskih vprašanjih v okviru dialoga z lokalnimi in regionalnimi oblastmi. OR poudarja, da morajo biti v pripravo strategije izvajanja neposredno vključene tudi države članice ter lokalne in regionalne oblasti. Skupaj z njimi je treba določiti cilje strategije, kar bo potrdilo, da vse dejavnosti spodbujajo medsektorsko vključevanje. Na enak način bi lahko opredelili tudi naloge in obravnavali vprašanja finančnih virov;

33.

podpira spodbujanje boljšega sodelovanja med obalnimi stražami držav članic ter odločitev o uvedbi ukrepov za vzpostavitev boljšega medobratovalnega nadzornega sistema, da bi združili obstoječe sisteme za nadzor in sledenje ladij, ki se uporabljajo za zagotavljanje pomorske varnosti in zaščite, varstvo morskega okolja, preprečevanje onesnaževanja morja, nadzor ribištva in nadzor zunanjih meja ter za druge dejavnosti kazenskega pregona. Komisijo poziva, da prvi pilotni projekt na tem področju uvede v Sredozemlju, ki naj bi ga zatem razširili na vso Evropo;

34.

pozdravlja sklep Komisije, da bo leta 2008 predložila načrt, s katerim bo državam članicam olajšala razvoj njihovega pomorskega prostorskega načrtovanja;

35.

meni, da je pomembno, da Komisija v letu 2008 sprejme ukrepe za vzpostavitev evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke ter prouči potrebo po večdimenzionalnem kartiranju voda držav članic, s čimer bo olajšala dostop do visokokakovostnih podatkov; Komisijo poziva, da prvi pilotni projekt na tem področju uvede v Severnem morju, ki naj bi ga zatem razširili na vso Evropo.

36.

se strinja s Komisijo, da je za povečanje učinkovitosti pomorskega prometa v Evropi in za zagotavljanje njegove dolgoročne konkurenčnosti skupaj z ostalimi akterji na področju prometa treba oblikovati evropski prostor za pomorski prevoz brez meja;

37.

podpira pripravo obsežne strategije o pomorskem prevozu za obdobje 2008–2018, ki bi morala upoštevati spodbujanje pomorskih avtocest in pomorskega prometa na kratkih razdaljah. Ta strategija bi morala poleg mreže velikih evropskih pristanišč, povezane z vseevropskimi prometnimi omrežji, posebej upoštevati tudi majhna in srednje velika pristanišča, ker so zelo pomembna za oddaljene regije in otoke ter prispevajo tudi k preprečevanju prometnih zastojev v velikih pristaniščih in na cestah;

38.

poziva Komisijo in države članice, da krepijo sodelovanje med evropskimi pristanišči in spodbujajo: a) prevoz čim večje količine blaga v EU z ladijskim prometom kot okolju najbolj prijazno obliko, vključno z uvozom, izvozom in tranzitom, b) stroškovno in ekološko učinkovitost pomorske trgovine z blagom, zlasti v smislu pričakovanega povečanja pretoka blaga;

39.

je seznanjen z odgovorom na zastavljeno vprašanje, prejetim v okviru postopka posvetovanja, o možnostih za vključitev tematske strategije za varstvo in ohranjanje morskega okolja (1) ter predloga direktive o morski strategiji (2) v prihodnjo skupno pomorsko politiko, kajti Komisija jo označuje kot sestavni del celostne strategije;

40.

poudarja, da navedene strategije tvorijo okoljski temelj celostne pomorske politike, saj podpirajo ekosistemski pristop, katerega cilj je enako obravnavanje ekoloških, socialnih in gospodarskih vprašanj. Te strategije določajo tudi rok za uresničitev ciljev, kot je doseg dobrega stanja okolja do leta 2021;

41.

predlog direktive o morski strategiji določa, da morajo regije, kjer je morje v kritičnem stanju, hitreje pripraviti in izvajati ukrepe za to, da bi dosegli zadovoljivo stanje okolja. V takih regijah je izjemno pomembno, da Evropska komisija usklajuje različne sektorje, programe in strategije ter zagotavlja tudi zadostno finančno podporo. Da bi dosegli zares celostno pomorsko politiko, je treba vključiti dejavnosti na kopnem, kot so kmetijstvo, čiščenje odpadnih voda, promet in proizvodnja energije. Takšne regije imajo lahko vlogo pilotnih območij za pravo in zares celovito pomorsko politiko;

42.

še vedno pogreša jasno povezavo med modro knjigo o pomorski politiki in direktivo o pomorski strategiji, zato prosi Komisijo, da pojasni to povezavo in podrobneje obravnava obe temi ter s tem prepreči podvajanje dela pri predlaganih ukrepih;

43.

poziva Komisijo, da pripravi predlog o tem, kako povezati posamezna priobalna območja Nature 2000 v EU;

44.

meni, da celostno upravljanje obalnih območij temelji na dobro premišljenem konceptu, ki k oblikovanju pomorske politike lahko prispeva vrsto dragocenih in dobrih praks, ter predlaga, da se izkušnje regij in lokalnih skupnosti na področju celostnega izkoriščanja obalnih območij dodatno proučijo, zlasti obstoječa lokalna obalna partnerstva, ki jih sestavljajo lokalne oblasti in ustrezne zainteresirane strani, da bi omogočili stroškovno učinkovito celostno upravljanje obalnih območij od spodaj navzgor, in da se opredeli način za uskladitev celostnega upravljanja obalnih območij in pomorske politike;

45.

priporoča, da se za spodbujanje sodelovanja pri tehničnih in upravnih vprašanjih razvijejo tesni stiki z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ki izvajajo ukrepe držav članic na področju vodne politike. S tem naj bi do leta 2015 v območju od obale do enega kilometra oddaljenosti dosegli dobro ekološko stanje površinskih voda (3);

46.

opozarja na podrobno opredelitev svojih stališč o evropski pomorski politiki, ki jih je predstavil v svojem mnenju CdR 237/2007 o sporočilu Komisije o politiki evropskih pristanišč COM(2007) 616;

47.

se pridružuje predlogu za novo pristaniško politiko, ki upošteva večnamenskost pristanišč in širši okvir evropske logistike;

48.

priporoča, da se z uporabo sredstev iz strukturnih skladov omogočijo naložbe v regionalne pristaniške strukture in druge ustrezne projekte;

49.

podpira predlog za zmanjšanje ravni emisij v pristaniščih, ki jih povzročajo ladje, z odpravo davčnih neugodnosti pri uporabi električne energije z obrežja ter predlog za razvoj in podporo evropskih ali svetovnih tehničnih standardov za prenos električne energije z obrežja na ladje;

50.

meni, da je prav tako treba oblikovati smernice za uporabo ustrezne okoljske zakonodaje Skupnosti pri razvoju pristanišč;

51.

poleg tega poudarja, da je treba v prihodnje zagotoviti oskrbo s trajnostno energijo ter poziva Komisijo in države članice, da sistematično podpirajo vse vrste obnovljive energije morja, pridobljene iz vetra, valov, plimovanja in oceanskih tokov, zlasti z namenjanjem prednosti in sistematično podporo raziskav in razvoja, pa s tudi finančnimi prijemi, kot so zadovoljive cene odjema. Poleg tega bi bilo treba odstraniti upravne ovire, ki preprečujejo razvoj različnih vrst obnovljive energije morja;

52.

je prepričan, da bi bilo treba preprečiti propadanje pristanišč, ki so v lasti lokalnih akterjev in ne ustvarjajo dobička, saj koristi na področju sociale, preživljanja prostega časa in turizma, ki jih imajo od njih okoliške skupnosti, presegajo njihovo prvotno gospodarsko funkcijo;

53.

pozdravlja pozitivno naravnanost Komisije glede podpore za oblikovanje večsektorskih grozdov in regionalnih grozdov pomorske odličnosti ter spodbujanja evropskega omrežja pomorskih grozdov;

54.

v zvezi s tem prosi za pojasnitev struktur in oblik organov, ki jih je treba vzpostaviti, ter obrazložitev političnega prispevka, ki naj bi ga imeli posamezni organi, in vloge, predvidene za Komisijo in Odbor regij;

55.

podpira sklep Komisije, da bo v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji ponovno ocenila odstopanja od delovne zakonodaje EU, ki veljajo za pomorski sektor;

56.

meni, da so za izboljšanje varnosti poklicev v pomorskem sektorju v veliki meri odgovorne države članice, saj morajo ratificirati mednarodne sporazume, kot sta konsolidirana konvencija ILO o delu v pomorstvu iz februarja 2006 in konvencija ILO o delu v sektorju ribištva, ki jo je Mednarodna organizacija dela sprejela junija 2007;

57.

ceni sklep Komisije, da bo spodbudila oblikovanje potrdila o pomorski odličnosti;

58.

priporoča uporabo ukrepov za izboljšanje pomorskega usposabljanja, tako da bo poklicno usposabljanje sprejeto na mednarodni ravni ter da bodo na voljo možnosti za nadaljnje izpopolnjevanje, kar bo zagotovilo potrebne strokovne delavce z ustreznimi kvalifikacijami;

59.

je prepričan, da so obalne regije prve, ki naj bi utrpele posledice zaradi podnebnih sprememb, zato priporoča nekaj nujnih ukrepov, kot so zmanjšanje emisij z ladij, razvoj in razširitev obnovljivih pomorskih virov energije, zaustavitev uničevanja morske biotske raznovrstnosti, zaščita obale. Zato pozdravlja sklep Komisije o uvedbi pilotnih ukrepov za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb na obalne regije in prilagoditev nanje;

60.

prosi Komisijo, da pojasni, kako to potrebo ocenjuje tudi za neobalne regije;

61.

se strinja s stališčem, da je treba podpreti mednarodna prizadevanja za zmanjšanje onesnaževanja z nafto, ki ga povzročajo ladje;

62.

podpira sklep o aktivni podpori mednarodnih prizadevanj za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki jih povzročajo ladje;

63.

zahteva, da se direktiva o obdavčitvi energije spremeni tako, da bo vključevala obveznost držav članic, da električne energije, dobavljene ladjam v pristaniščih, ne bodo obdavčile bolj kot gorivo, saj sedanji sistem v direktivi spodbuja k onesnaževanju zraka, ki v pristaniških mestih do 80-odstotno izvira iz ladij, ki uporabljajo ladijsko kurilno olje;

64.

pozdravlja prizadevanja Komisije in držav članic za zmanjšanje vrednosti SO2 in NOx ter emisij drobnih delcev z ladij na morjih EU, zlasti v pristaniščih. Glede na to, da to dolgoročno ne bo dovolj, Odbor predlaga dodatno zmanjšanje teh ravni in zato poziva Komisijo in države članice, da najpozneje do leta 2030 emisije z ladij zmanjšajo na enako stopnjo, kot je dovoljena za avtomobile;

65.

poziva k vključitvi emisij z ladij v evropski sistem trgovanja z emisijami;

66.

pozdravlja sklep Komisije, da bo pripravila predloge za razstavitev zastarelih ladij na učinkovit, varen in okoljsko trajnosten način, pri tem pa v celoti upoštevala tekoče delo na mednarodni ravni;

67.

pozdravlja stroge ukrepe za odpravo zavržkov in škodljivih ribolovnih praks, kot je ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami na odprtih morjih v občutljivih habitatih. Pri tem je zlasti pomembno proučiti medsebojno delovanje posameznih držav na področju prelova;

68.

pozdravlja oster pristop proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu v regijah, kjer dejstva in raziskave kažejo, da so ti ukrepi potrebni;

69.

priznava potrebo po spodbujanju in pospeševanju malega priobalnega ribolova, ki ima na evropskih vodah dolgo tradicijo ter je selektivnejši in okolju prijaznejši;

70.

v zvezi s tema dvema vprašanjema prosi Komisijo za stališče o tem, kako bi lahko celostno politiko izvajali učinkoviteje kot doslej;

71.

izraža podporo spodbujanju razvoja ribogojne industrije v Evropi, ki bo varna za okolje.

72.

pozdravlja načrt Komisije, da leta 2008 predstavi osnovno evropsko strategijo za morsko in pomorsko raziskovanje;

73.

poziva Komisijo, da v okviru nove strategije za pomorske raziskave znova razmisli o vzpostavitvi mreže „Evropskih oceanografskih inštitutov“;

74.

meni, da je treba v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave objaviti razpise za zbiranje predlogov, ki bi pokrivali več sektorjev, s čimer bi spodbudili celostni pristop in izboljšali razumevanje pomorskih vprašanj na več sektorjih, kot so vpliv podnebnih sprememb, povzročenega zvišanja morske gladine in spremenjenih vremenskih razmer na uporabo pristanišč in na plovbo nasploh;

75.

pozdravlja prizadevanja za raziskave, s katerimi bi predvideli in ublažili vplive podnebnih sprememb na pomorske dejavnosti, morsko okolje, obalna območja in otoke ter se jim prilagodili; Komisijo poziva, da pripravi evropsko strategijo za prilagajanje na posledice podnebnih sprememb v obalnih regijah, ki bo temeljila na temeljiti presoji rastočih stroškov prilagajanja na podnebne spremembe v teh regijah in ki bi pripomogla k temu, da ne bodo ogrozile gospodarske rasti na teh območjih;

76.

podpira odločitev, da se podpre oblikovanje evropskega partnerstva v pomorski znanosti, ki bi zagotovil dialog med znanstveno skupnostjo, industrijo in oblikovalci politike;

77.

postavlja vprašanje, kako in v kolikšni meri Komisija podpira to partnerstvo, kakšna naj bi bila ta podpora, kako je partnerstvo povezano s strukturo posvetovanja, ki jo predlaga Komisija, in kako se od nje razlikuje;

78.

poudarja pomen regionalnih podatkov in njihovega ocenjevanja z medregionalnega vidika;

79.

meni, da so potrebne statistične primerjave, da bi spodbudili konkurenčnost posameznih sektorjev in prizadevanja za reformo (kar je bilo navedeno v mnenju Odbora CdR 258/2006, v modri knjigi pa spregledano);

80.

prosi za informacije o tem, v kolikšni meri naj bi regije vplivale na pilotne projekte in razpise za znanstvene in razvojne projekte ter projekte, ki temeljijo na dobri praksi;

81.

ponovno poziva k evropski pomorski platformi, ki bo vključevala lokalne in regionalne oblasti ter zainteresirane strani kot sredstvo za združevanje strokovnega znanja in izmenjavo najboljših praks; predlaga, da se za regije čim prej pripravi pregleden povzetek in seznam najboljših praks, po možnosti na podlagi že obstoječih evropskih seznamov regionalnih najboljših praks v pomorstvu, zlasti v zvezi z opredelitvijo splošnih pomorskih ciljev, dobrim upravljanjem, sektorskimi politikami in njihovim vključevanjem ter regionalnimi pomorskimi akcijskimi načrti.

82.

meni, da je treba v okviru prihodnje pobude o turizmu nujno spodbujati trajnostni obalni in pomorski turizem;

83.

prosi Komisijo, naj pojasni, kako lahko po njenem mnenju lokalne in regionalne oblasti ter obalne regije prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja v obalnih regijah in katere so možne sinergije z drugimi političnimi področji v EU;

84.

se zavzema za to, da Komisija nujno pripravi podatkovno bazo vseh projektov regionalne politike, ki jih financira EU in sodijo na področje pomorske politike, kot temelj za razširjanje najboljših praks; ta podatkovna baza naj bi vzpostavila preglednost o finančnih sredstvih Skupnosti, ki so na voljo za pomorske projekte in obalne regije;

85.

podpira predlog strategije Skupnosti za preprečevanje nesreč s poudarkom na tveganjih, ki so jim izpostavljene obalne regije, s čimer bi med drugim opredelili pribežališče za tankerje in druge ladje z nevarnim tovorom. Pomorski varnostni ukrepi morajo upoštevati tudi posebne vidike morske plovbe v zimskih razmerah;

86.

meni, da je pomembna odločitev Komisije, da bo spodbujala razvoj potenciala najbolj oddaljenih regij in otokov. Rešitve za posebne probleme, s katerimi se soočajo oddaljene obalne in otoške regije, je treba najti s skupnimi prizadevanji na področju pomorske politike in ukrepov na drugih političnih področjih na ravni EU.

87.

pozdravlja odločitev o spodbujanju sodelovanja v okviru širitvene in evropske sosedske politike ter severne razsežnosti;

88.

pozdravlja odločitev, da se predlaga strategija za zunanje odražanje pomorske politike Unije s pomočjo strukturiranega dialoga s pomembnimi partnerji;

89.

prosi za pojasnilo o tem, kako bi v zunanjih odnosih lahko najbolje sistematično uporabili – do določene mere regionalizirano – strokovno znanje (npr. HELCOM – Helsinški odbor za zaščito Baltskega morja).

90.

se strinja s Komisijo, da je treba začeti s pripravo evropskega pomorskega atlasa;

91.

podpira predlog, da se od leta 2008 dalje praznuje evropski dan pomorstva in da se v to od samega začetka vključijo lokalne in regionalne oblasti, zainteresirane strani in njihovo strokovno znanje;

92.

predlaga, da se v okviru izobraževalnega sistema, medijev, interneta in drugih načinov informiranja precej podpre in poveča obveščanje o vseh vprašanjih, povezanih z morjem;

93.

meni, da bi bili lahko morski nacionalni parki dober način za večjo ozaveščenost javnosti in zaščito občutljivih morskih območij;

94.

predlaga oblikovanje obsežnega svežnja ukrepov za krepitev prepoznavnosti pomorske Evrope, ki bodo še zlasti upoštevali našo pomorsko dediščino.