Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v zadevi COMP/C-3/37.792 — Microsoft

(v skladu s členom 15 Sklepa Komisije (2001/462/ES, ESPJ) z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci — UL L 162, 19.6.2001, str. 21)

(2007/C 26/04)

Osnutek odločbe v tej zadevi daje podlago za naslednje ugotovitve:

Postopki in obvestila o nasprotovanju

Dne 10. decembra 1998 je Sun Microsystems Inc („Sun“) v smislu člena 82 vložil pritožbo proti Microsoft Corporation („Microsoft“) v skladu s členom 3 Uredbe Sveta št. 17/62 (1) in trdil, da je Microsoft nezakonito zadržal informacije vmesnikov, zahtevane za interoperabilnost, ki bi Microsoftu dokončno omogočile, da svoj prevladujoči položaj na področju operacijskih sistemov za osebne računalnike razširi na tesno povezan trg za programsko opremo za operacijske sisteme za strežnike delovnih skupin. Zadeva, ki je v obravnavi na podlagi pritožbe Suna, je bila vpisana pod številko IV/C-3/37.345.

Komisija je 1. avgusta 2000 na Microsoft naslovila prvo obvestilo o nasprotovanju v skladu s členom 2 Uredbe št. 2842/89 (2). Microsoft je odgovoril 17. novembra 2000.

Februarja 2000 je Komisija začela preiskavo po uradni dolžnosti glede tega, ali je Microsoft nezakonito vezal prodajo svojega proizvoda multimedijskega predvajalnika s svojim prevladujočim operacijskim sistemom Windows, ki je bila vpisana pod številko COMP/C-3/37.792.

Drugo obvestilo o nasprotovanju, ki je bilo Microsoftu poslano 30. avgusta 2001, je ustrezne ugotovitve, določene v prvem obvestilu o nasprotovanju, združilo v postopek, ki se vodi pod številko COMP/C-3/37.792. Obvestilo je zadevalo vprašanja interoperabilnosti in vključitve Windows Media Player v Windows. Microsoft je odgovoril 16. novembra 2001 in se odpovedal pravici do ustnega zaslišanja.

Tretje obvestilo o nasprotovanju je Microsoft prejel 6. avgusta 2003. To dopolnilno obvestilo o nasprotovanju ni zajemalo ravnanja zlorab, drugačnih od tistih, ki so določena v prvem in drugem obvestilu o nasprotovanju, ter je pojasnilo, da je treba njegove nove elemente prebrati in razumeti v smislu prvih dveh obvestil o nasprotovanju. Vključevalo je zlasti ugotovitve naknadne poizvedbe na trgu in nadalje podrobno pojasnilo ukrepe, ki jih je predvidela Komisija.

Microsoftov odgovor na obvestilo o nasprotovanju

Microsoft je imel sprva 8 tednov časa, da odgovori na tretje obvestilo o nasprotovanju, tj. do 1. oktobra 2003. Dostop do spisa Komisije je bil Microsoftu odobren 7. in 8. avgusta 2003. Microsoftu je bil tako dostop odobren četrtič. Microsoft je 7. septembra 2003 za odgovor na obvestilo o nasprotovanju zaprosil za podaljšanje roka za 60 dni, tj. do 4. decembra 2003. Menila sem, da takšno podaljšanje roka ni upravičeno. Vendar sem ob upoštevanju zlasti časa počitnic podaljšanje roka odobrila do 17. oktobra 2003. Microsoft je 17. oktobra 2003 na tretje obvestilo o nasprotovanju ustrezno odgovoril.

Microsoft je zaprosil, da se mu dovoli predložitev dodatne dokumentacije v obliki podatkov iz ankete in analize, ki sta ju izvedli podjetji za gospodarsko svetovanje Mercer in NERA. Microsoft je smel dodatno dokumentacijo predložiti do 31. oktobra 2003 pod pogojem, da Komisiji pred posredovanjem ekonomskih podatkov zagotovi osnovne neobdelane podatke ankete. Microsoft je ta pogoj izpolnil in 31. oktobra ustrezno predložil poročila podjetij Mercer in NERA.

Udeležba tretjih strank v postopku; vzajemno posredovanje informacij

Sunu, kot formalnemu pritožniku, je bila zagotovljena nezaupna različica obvestila o nasprotovanju.

Poleg Suna so bile v postopku aktivno udeležene številne druge tretje stranke, ki jim je bil podeljen status zainteresiranih tretjih strank.

Tretjim strankam so bili zagotovljeni nezaupne različice vseh treh obvestil o nasprotovanju in Microsoftovi odgovori. Njihova pisna stališča so bila poslana Microsoftu za predložitev pripomb. Ob upoštevanju vzajemnega posredovanja vseh pomembnih dokumentov med strankama in tretjimi strankami je zadevo zaznamovala visoka stopnja preglednosti med različnimi zadevnimi strankami.

Microsoft me je z dopisom z dne 4. novembra 2003 zaprosil za odločitev, naj se dokument ter dve poročili pritožnika in tretje stranke, ki jih je Komisija posredovala Microsoftu 3. novembra, ne predložijo ali navedejo na ustnem zaslišanju. Te prošnje nisem odobrila, ker sem menila, da so poročila povezana z obravnavano zadevo, vendar sem udeležence na zaslišanju obvestila, da Microsoft še ni imel dovolj priložnosti, da bi uradno predložil svoje pripombe glede teh dokumentov.

Ustno zaslišanje

Microsoft je v svojem pisnem odgovoru na tretje obvestilo o nasprotovanju zaprosil za ustno zaslišanje.

Ustno zaslišanje je potekalo 12., 13. in 14. novembra 2003. Poleg Microsofta so se zaslišanja udeležili pritožnik in osem zainteresiranih tretjih strank. Da bi Microsoftu zagotovili dovolj priložnosti, da bi ustno pojasnil svoje argumente, sta bila prvi dan in polovica drugega dne namenjena njegovi predstavitvi. Pritožnik in zainteresirane tretje stranke so imeli za predložitev svojih ugotovitev vsak na voljo od 30 minut do dveh ur. Poleg tega je Microsoft izkoristil priložnost za predložitev pripomb glede ugotovitev tretjih strank na ustnem zaslišanju in naknadno tudi v pisni obliki.

Med ustnim zaslišanjem je tretja stranka (RealNetworks) nameravala zavrniti izjavo Microsofta, da Microsoftov operacijski sistem Windows ne deluje ustrezno brez funkcij Windows Media Player. Njegova predstavitev je sprožila različna mnenja, ali je RealNetworks v celoti umaknil binarno kodo aplikacije Windows Media Player iz Windows. Da bi preučila točnost predstavitve RealNetworks, je Komisija pozvala Microsoft in RealNetworks v svoje poslovne prostore v Bruslju. RealNetworks je 23. januarja 2004 v prisotnosti predstavnikov Komisije in Microsofta ponovil svojo predstavitev na prenosnem računalniku. Microsoftu je bil ta računalnik zagotovljen za nadaljnje preverjanje, 6. februarja 2004 pa je Microsoft predložil svoje pripombe.

Dopis Komisije z dne 16. januarja 2004

Dne 16. januarja 2004 je bil Microsoftu odobren nadaljnji dostop do spisa. Komisija je istega dne na Microsoft naslovila dopis. Njegov namen je bil izogniti se napačnemu razumevanju sklepov, ki bi jih sprejela Komisija ob upoštevanju številnih dokumentov in dokazov z ustnega zaslišanja, ki so bili vloženi v spis. Zato so bili dokumenti in dokazi ter ustrezni sklepi, ki jih je sestavila Komisija, navedeni v prilogi, priloženi temu dopisu. Poleg tega je dopis Komisije z dne 16. januarja 2004 kot odziv na Microsoftov odgovor na tretje obvestilo o nasprotovanju opozoril na pravilno razlago nasprotovanj na področju interoperabilnosti. Microsoft je imel možnost, da do 30. januarja 2004 predloži pripombe glede obeh vidikov tega dopisa.

Microsoft je z dopisoma z dne 24. in 27. januarja presodil, da vsebuje dopis z dne 16. januarja 2004 število novih elementov ter bi lahko zato pomenil novo in nepriznano obvestilo o nasprotovanju. Microsoft je tudi zahteval navedbo, na katere odstavke obvestila o nasprotovanju se nanašajo sklepi v prilogi dopisa Komisije z dne 16. januarja in zaprosil za podaljšanje časa za odgovor do 13. februarja 2004. Microsoftu so bile zahtevane navedbe zagotovljene 27. januarja 2003. Z dopisoma z dne 30. januarja in 5. februarja sem Microsoftu podaljšala rok za predložitev pripomb do 8. februarja 2004.

Microsoft je 7. februarja 2004 predložil svoje pripombe glede priloge dopisa Komisije z dne 16. januarja. Navedel je, da je dopis z dne 16. januarja vseboval nova nasprotovanja. Poleg tega je Microsoft zahteval potrdilo, da se bodo njegove pripombe upoštevale.

V dopisih z dne 30. januarja in 20. februarja 2004 sem izrazila mnenje, da je bil dopis Komisije z dne 16. januarja 2004 očitno oblikovan z namenom, da se Microsoftu zagotovi pravilno razumevanje nasprotovanj na področju interoperabilnosti ter sklepov, ki bi jih Komisija lahko sprejela glede nekaterih dokumentov v spisu. Zato se nisem strinjala z Microsoftom, da je ta dopis predstavljal nepriznano novo obvestilo o nasprotovanju. Vendar sem v svojem dopisu z dne 20. februarja potrdila, da bo Komisija vsebino odgovora Microsofta seveda upoštevala.

Med postopkom so bila črtana nekatera nasprotovanja, izražena v drugem obvestilu o nasprotovanju, namreč tista, ki se nanašajo na tehnološko pospeševanje, diskriminatorno podeljevanje licenc in neprimerno politiko podeljevanja licenc.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega menim, da je bila pravica do zaslišanja Microsofta in tretjih strank v tem postopku spoštovana.

(1)  Uredba Sveta št. 17 z dne 6. februarja 1962, prva uredba o izvajanju členov 85 in 86 Pogodbe ES (UL L 13, 21.2.1962, str. 204).

(2)  Uredba Komisije št. 2842/89/EGS z dne 22. decembra 1998 o zaslišanju strank v nekaterih postopkih v skladu s členoma 85 in 86 Pogodbe ES (UL L 354, 30.12.1998, str. 18–21).