52007SC0015

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 16.1.2007

SEC(2007)15

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Spremni dokument k

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU O CILJIH IZ ČLENA 7(2)(b) DIREKTIVE 2000/53/ES O IZRABLJENIH VOZILIH

Povzetek ocene učinka [COM(2007)5 konč] [SEC(2007)14]

Uvod

Na prelomu stoletja je bilo 75 % izrabljenih vozil recikliranih, ostanki pa so bili večinoma odloženi na odlagališčih.

Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih[1] (Direktiva IV) je med drugim namenjena spodbujanju recikliranja in predelave ostankov. Prva cilja glede 85 % predelave in 80 % recikliranja sta določena za leto 2006, vendar so informacije v zvezi z doseganjem teh ciljev omejene in bodo potrjene v poročilih o izvajanju, ki jih bodo do junija 2008 pripravile države članice. Člen 7 Direktive IV vsebuje tudi sklop ciljev glede recikliranja in predelave, ki jih je treba doseči do leta 2015, to sta cilja glede 95 % predelave in 85 % recikliranja („cilja za leto 2015“).

Direktiva določa, da mora Komisija oceniti potrebo po spremembi ciljev za leto 2015 glede na razvoj surovinske sestave vozil in vse druge okoljske vidike, povezane z vozili, ter vključiti sklepe v poročilo, naslovljeno na Evropski parlament in Svet. Ta dokument povzema presojo vpliva različnih ciljev glede obdelave po letu 2015. Oblikovan je bil v skladu s Smernicami Komisije (SEC 791/2).

Sedanje stanje in prakse

Direktiva določa, da se izrabljena vozila po zbiranju dekontaminirajo in delno razstavijo za recikliranje. Nato se zdrobijo skupaj z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO). V 75 % zdrobljenih odpadkov gre za kovine, ki se reciklirajo, 25 % ostankov iz drobilnikov pa se zdaj večinoma odlaga na odlagališčih z omejeno uporabo zgorevanja. V zadnjem času se zaradi razvoja tehnik za ravnanje z odpadki veliko ostankov predela.

Cilja za leto 2015 iz Direktive IV vključujeta povečanje recikliranja za 5 % in povečanje predelave izrabljenih vozil za 10 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2006, kar zmanjšuje tudi odlaganje ostankov (večinoma plastike) na odlagališčih za več kot polovico.

Ker je povprečna življenjska doba vozila 12–15 let, so bila vozila, ki bodo postala izrabljena približno leta 2015, na cesti od leta 2002. Zato so znane njihove lastnosti, kot sta teža in surovinska sestava. To je eden od razlogov, zakaj cilja za leto 2015 iz Direktive IV ne bosta vplivala na načrtovanje vozil. Ta vozila bodo od leta 2015 ustvarila več kot 14 milijonov ton odpadkov na leto (zdaj jih ustvarjajo 10 milijonov ton), večino katerih bodo predstavljale koristne sekundarne surovine[2].

Leta 2015 se bo obseg ostankov izrabljenih vozil iz drobilnikov povečal na več kot 3,5 milijona ton na leto. Če bi se sedanja praksa nadaljevala, bi ti ostanki končali na odlagališčih, kar bi pomenilo velike okoljske težave in izgubo v gospodarstvu EU, ki bi na leto zajemala več kot 2,5 milijona ton odpadkov, ki se lahko predelajo, kar bi lahko nadomestilo uvoz energije in surovin. Recikliranje in predelava tega deleža bi zato prispevala k zmanjšanju vpliva rabe virov na okolje.

Pristop presoje vpliva

Ta presoja vpliva ocenjuje vpliv naslednjih sklopov ciljev za leto 2015, če bi jih določili zdaj:

Možnost politike | Ponazoritev |

Recikliranje | Predelava |

Nespremenjena politika (izhodišče) | 85 % | 95 % |

Nižja cilja glede recikliranja | 80 % | 95 % |

Nižja cilja glede predelave | 85 % | 90 %* |

Kombinacija znižanja ciljev glede recikliranja in predelave | 80 %* | 85 %* |

*primer mogočega cilja

Ta presoja upošteva dejstvo, da se bodo uporabljene prakse, trgi in tehnologija do leta 2015 spremenili in da bo izbira možnosti vplivala na te spremembe. Prakse in pogoji za leto 2006 so izhodišča za predvidevanja, medtem ko je treba pri določanju ciljev za leto 2015 upoštevati stanje, v katerem bo svet leta 2015 in ne danes.

Ker je tehnološki razvoj odvisen ciljev, določenih danes, bo politika najbolj vplivala na tehnološki napredek pri ravnanju z odpadki do leta 2015 in pozneje. Ta raven tehnologije bo eden od najpomembnejših dejavnikov, ki bodo vplivali na koristi in stroške doseganja ciljev. Napovedi za prihodnost so potrebne, vendar vključujejo negotovost. Poročilo o presoji vpliva to negotovost obravnava ob upoštevanju večjih in manjših inovativnih odzivov na cilje politike.

Glavna sprememba sedanje metode obdelave izrabljenih vozil mora izhajati iz razvoja novih tehnologij obdelave ostankov iz drobilnikov, ki bodo surovine, ki se lahko ponovno obdelajo, ločevale od ostankov iz drobilnikov. To bi nekatere surovine z odlagališč preusmerilo v predelavo in recikliranje.

Nedavno so bile razvite napredne tehnologije ločevanja po drobljenju, ki razvrščajo surovine iz ostankov iz drobilnikov. Glavna težava pri obdelavi izrabljenih vozil je, da se te tehnologije še ne tržijo, zaradi nekaterih ovir pa se tudi ne širijo na trgu.

Glavne ugotovitve presoje vpliva

Tehnološki razvoj

Danes veliko tržnih pomanjkljivosti, h katerim prispeva še stalna negotovost v zvezi s prihodnjimi cilji glede izrabljenih vozil, ovira razvoj in širitev naprednih tehnologij obdelave ostankov iz drobilnikov v EU. Ohranjanje sedanjih ciljev za leto 2015 lahko te tržne pomanjkljivosti zmanjša z ustvarjanjem trgov za te tehnologije ter tako olajša širitev sedanjih in novih tehnik. To bi povečalo učinkovitost virov s spodbujanjem večjega recikliranja plastike iz izrabljenih vozil in odpadkov OEEO, proizvodnjo kakovostnejših sekundarnih surovin in zagotovilo nižje cene sekundarnih surovin v primerjavi s surovinami, ki jih te nadomeščajo. Najboljše tehnologije, ki so na voljo, imajo tudi pri majhnem tehnološkem napredku gospodarsko prednost v primerjavi s sedanjimi praksami. Verjetno je, da se bodo v prihodnosti te prednosti bistveno povečale, saj se stroški novih tehnologij zmanjšujejo po ustaljenem vzorcu.

Hitrost tehnološkega razvoja bo odvisna od ravni ciljev. Za dosego ciljev do leta 2015 je na voljo sedem let za trženje ter nadaljnje raziskave in razvoj ter dve leti za uveljavitev tehnologij na trgu.

Zaradi spodbujanja raziskav in razvoja na področju obdelave ostankov iz drobilnikov lahko EU postane vodilna na svetovnem tehnološkem trgu z velikimi možnostmi in okrepi svoj položaj kot izvoznica tehnologije .

Vpliv ciljev za leto 2015 na okolje

Razlike pri vplivu obdelave izrabljenih vozil na okolje so odvisne od načina obdelave plastike, ker je lahko vpliv recikliranja in predelave na okolje različen. Zato je treba pri določitvi vpliva ciljev upoštevati različne načine obdelave. Recikliranje plastike koristi okolju le, če postopek ločevanja ostankov iz drobilnikov in recikliranja manj vpliva na okolje kot izdelava plastike iz surovin. Sorazmerni vpliv predelave plastike na okolje je odvisen od uporabljene metode predelave, vrste plastike in nadomestnih virov. Okoljevarstvena učinkovitost vseh deležev plastike iz izrabljenih vozil je pri različnih smolah različna. Za presojo vpliva je bil uporabljen polipropilen (primer odbijača PP/EPDM), ker se verjetno največkrat reciklira, njegov vpliv na okolje pa je na splošno enak vplivu drugih polimerov.

Za okolje bo najbolj koristno recikliranje ločenega dela plastike, ki glede na težo zajema od 2 % do 7 % izrabljenih vozil. Obseg reciklirane plastike je odvisen od izbranega cilja: višji so cilji, bolj verjetno je, da bo reciklirane več plastike in bodo koristi za okolje večje. Za EU bo to pomenilo prihranek, ocenjen do 980 000 ton ekvivalenta CO2 na leto. Z večjim recikliranjem plastike bi se tudi zmanjšali fotokemična oksidacija, zakisljevanja zraka, evtrofikacije vode in nastajanja odpadkov. Hkrati bi se lahko s povečano predelavo zmanjšale emisije CO2 za več kot 200 000 ton ekvivalenta CO2 na leto, predvsem z nadomeščanjem drugih goriv s plastiko. Raven recikliranja 85 % izboljšuje tudi recikliranje vseh kovin z jasnimi koristmi za okolje in gospodarstvo.

Kot so pokazale izkušnje držav članic, je cilj glede 80 % recikliranja mogoče doseči brez uporabe novih tehnologij s prizadevanjem za povečanje razstavljanja večjih kosov plastike, stekla ali pnevmatik. Nižji cilj glede recikliranja dopušča večjo predelavo in zgorevanje namesto recikliranja, kar vpliva na koristi za okolje. Razen tega bi znižanje cilja s 85 % bistveno oviralo razvoj novih ekološko učinkovitih tehnologij, odpravilo pobude za tehnološki razvoj in povečalo tveganje za podjetja, ki načrtujejo kakršne koli naložbe v raziskave in razvoj.

Določitev cilja glede predelave na nižji ravni (npr. 90 %) ob ohranitvi cilja glede 85 % recikliranja bi povečalo odlaganje plastike na odlagališčih in zmanjšalo prihranek toplogrednih plinov. Podobno bi nadomestitev ciljev s prepovedjo odlaganja na odlagališčih bistveno manj koristila okolju in gospodarstvu kot večje recikliranje. Ohranitev cilja glede 85 % recikliranja in cilja glede 95 % predelave ima večje neto koristi za okolje kot katera koli druga možnost.

Vpliv ciljev za leto 2015 na gospodarstvo

Stroški in koristi različnih ciljev so odvisni od stanja tehnološkega razvoja leta 2015. Zato morajo biti ocenjeni vplivi različnih možnosti na okolje razvrščeni po stopnjah. V primeru visoke stopnje inovativnosti je lahko neto dodana vrednost, ki izhaja iz obdelave izrabljenih vozil, med 120 in 90 EUR. Zato bi bila skupna največja vrednost, ki izhaja iz postopka obdelave izrabljenih vozil za ocenjeno število izrabljenih vozil za leto 2015, približno 1,6 milijarde EUR na leto. Brez tehnološkega razvoja bi ta vrednost zajemala od 55 do 80 EUR na izrabljeno vozilo.

Ob cilju glede 80 % recikliranja, v odvisnosti od stopnje tehnološkega razvoja, bi imela veriga obdelave izrabljenih vozil neto izgubo v vrednosti do 1,1 milijarde EUR na leto.

Cilj glede predelave pod sedanjimi 95 % bi vplival na gospodarske stroške le pri nizkih cenah odlaganja na odlagališčih. Pri visokih cenah odlaganja na odlagališčih, ki izražajo sedanji trend, znižanje cilja glede predelave ne bi vplivalo na gospodarske stroške. Na splošno ima obdelava izrabljenih vozil v skladu s ciljem glede 85 % recikliranja in 95 % predelave zelo velike neto koristi za gospodarstvo.

Drugi vplivi

Pri vseh sklopih ciljev je verjetno, da bo upravna obremenitev zahtev za zagotovitev informacij ostala nespremenjena, ker bi bile zahteve za informacije v zvezi s cilji na ravneh iz leta 2006 zelo podobne zahtevam za različne cilje za leto 2015.

Sprememba ciljev verjetno ne bo imela bistvenega družbenega vpliva .

Vplivi nadomestnih možnosti, ki so jih predlagale zainteresirane strani

Zainteresirane strani so predlagale nadomestitev ciljev s prepovedjo odlaganja na odlagališčih ali vsaj razveljavitev podcilja glede recikliranja.

Vendar bi kateri koli sklop ciljev, nižji od sedanjih ciljev za leto 2015, zmanjšal možne koristi za okolje in gospodarstvo. Cilji v zvezi s prepovedjo in zmanjševanjem odlaganja na odlagališčih imajo pri preusmeritvi tokov odpadkov z odlagališč podoben učinek kot cilji glede recikliranja. Vseeno jih je treba obravnavati glede na to, katera možnost ravnanja z odpadki bi se lahko uporabila za doseganje največje koristi za okolje.

Prizadete zainteresirane strani

Zainteresirane strani, na katere neposredno vplivajo različne možnosti, so industrija EU ravnanja z odpadki, dobavitelji tehnologije, pri kateri nastajajo odpadki, in, potencialno, potrošniki. Vplivi avtomobilske industrije se zdijo manjši, ne nazadnje ker načrtovanje vozil ostaja nespremenjeno. Višji cilji bodo imeli večji vpliv na države članice, v katerih nastane največ odpadkov izrabljenih vozil.

Sklepi

Pri sedanjih ciljih za leto 2015 bi bili doseženi cilji iz Direktive IV, vključno z manjšim odlaganjem odpadkov izrabljenih vozil na odlagališčih, izboljšano okoljevarstveno učinkovitostjo obdelave izrabljenih vozil ter višjo ravnjo inovativnosti pri tehnologijah za ravnanje z odpadki. Morebitno zmanjšanje katerega koli cilja bi povečalo gospodarske in okoljske stroške.

Medtem ko vse ocene prihodnjih vplivov za obdobje 9 let vključujejo negotovost in zahtevajo predvidevanja, Komisija ugotavlja, da so cilji glede 85 % ponovne uporabe/recikliranja in 95 % ponovne uporabe/predelave zdaj optimalni glede na okoljevarstveno in gospodarsko učinkovitost ter morajo ostati stabilni, da se lahko zagotovi varnost naložb v stroškovno in okoljevarstveno učinkovitejše tehnologije za ravnanje z odpadki.

[1] Direktiva 2000/53/ES, UL L 269, 21.10.2000, str. 34.

[2] Povprečna teža vozil iz Direktive IV se povečuje, podatki o dejanski teži izrabljenih vozil pa se razlikujejo. To poročilo izhaja iz ocene, da bo leta 2015 povprečna teža izrabljenega vozila 1,025 kg. Vendar je iz povprečnih izmerjenih tež pri vseh proizvajalcih avtomobilov mogoče sklepati, da bo do leta 2019 teža izrabljanih vozil večja, tj. približno 1,280 kg. Če bi upoštevali to večjo težo, bi bil obseg učinkov večji, njihova usmeritev pa se ne bi spremenila. Razlika, ki izhaja iz predpostavk glede teže, je podrobno opisana v presoji vpliva in njenih Prilogah.