52007PC0797

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 12.12.2007

COM(2007) 797 konč.

2007/0278 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010)

(predložila Komisija) {SEC(2007) 1661SEC(2007) 1662}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. UVOD

Boj proti revščini in socialni izključenosti je eden od glavnih ciljev Evropske unije (EU) in njenih držav članic. Evropski svet je ob uvedbi Lizbonske strategije marca 2000 pozval države članice in Komisijo, da sprejmejo ukrepe, ki bodo „odločilno vpliva[li] na izkoreninjenje revščine“ do leta 2010. Na poznejših zasedanjih Evropskega sveta so ta cilj potrdili. Posvetovanje o pregledu družbenih razmer, ki ga je Evropska komisija začela leta 2006, poudarja pomen reševanja starih in novih oblik revščine ter socialne izključenosti v Evropi.

Zdaj v Evropski uniji 78 milijonov ljudi ogroža revščina. V vseh državah članicah je del prebivalstva izpostavljen izključenosti in pomanjkanju, pri čemer se pogosto srečuje z omejenim dostopom do osnovnih storitev. Razen tega obstajajo znaki, da je velika revščina postala resno vprašanje in da se je število ljudi, ki živijo v popolni revščini, povečalo.

To stanje je očitno v nasprotju s ključnimi skupnimi vrednotami Evropske unije, zato ga je treba reševati z odločnim in zanesljivim ukrepanjem. Odprta metoda usklajevanja za socialno zaščito in socialno vključenost, h kateri so pozvali na zasedanju Sveta v Lizboni, je bila pomembno orodje za zagotavljanje usmerjanja in podpore državam članicam pri prizadevanju za večjo socialno kohezijo v Evropi. Vendar je njena učinkovitost odločilno odvisna od sodelovanja javnosti in prizadevanj vseh zadevnih udeležencev.

Zato je Komisija v svoji socialni agendi 2005–2010 napovedala predlog za določitev leta 2010 za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Evropsko leto bo dopolnilo ukrepe odprte metode usklajevanja in pomagalo okrepiti politično zavzetost EU in držav članic za odločilen vpliv na odpravljanje revščine in boj proti socialni izključenosti.

2. EVROPSKO LETO BOJA PROTI REVščINI IN SOCIALNI IZKLJUčENOSTI

2.1. Splošni cilji

S predlogom, da se za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti določi leto 2010, se želi ponovno potrditi in okrepiti prvotno politično zavezo EU z začetka Lizbonske strategije, in sicer, da bi z ukrepi „odločilno vpliva[li] na izkoreninjenje revščine“.

Evropsko leto mora povečati ozaveščenost javnosti o revščini in socialni izključenosti v Evropi ter sporočiti, da revščina in socialna izključenost škodujeta družbenemu in gospodarskemu razvoju. Pomagati mora pri spremembi prepričanja, da je boj proti revščini strošek družbe, in ponovno potrditi pomen skupne odgovornosti, ki vključuje nosilce odločanja ter javne in zasebne udeležence.

Evropsko leto mora prispevati tudi z izražanjem mnenja ljudi, ki se srečujejo z revščino in socialno izključenostjo, na primer s krepitvijo organizacij, v katerih sodelujejo, in vključevanjem v ukrepe, ki odločilno vplivajo na izkoreninjenje revščine.

EU mora ponovno poudariti svojo splošno odgovornost za boj proti svetovni revščini. Del splošne, vedno večje ozaveščenosti mora biti večja ozaveščenost o globalni soodvisnosti in potreba po trajnostnem razvoju ter solidarnosti med generacijami in znotraj njih. Večja ozaveščenost o svetovni revščini bo tesno povezana z večjo ozaveščenostjo o vprašanjih razvojnega sodelovanja in njegovem osnovnem cilju, tj. boju proti revščini.

Evropsko leto bo zato ponovno potrdilo zavezanost Unije k solidarnosti, socialni pravičnosti in večji koheziji ter bo spodbudilo skladnost in pospešilo podporo prevladujočim ciljem Unije, zlasti v zvezi z Lizbonsko strategijo za rast in delovna mesta ter za strategijo trajnostnega razvoja.

2.2. Posebni cilji: priznavanje – odgovornost– kohezija – zavezanost

Razen splošnih ciljev podpirajo predlog za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti štirje posebni cilji:

priznavanje – priznavanje pravice ljudi, ki živijo v revščini in socialni izključenosti, do dostojnega življenja in polne vključenosti v družbo.

odgovornost – večje sodelovanje javnosti pri politiki in ukrepih socialne vključenosti, ki poudarjajo odgovornost vseh pri odpravljanju revščine in socialne izključenosti.

kohezija – spodbujanje bolj povezane družbe z večjo ozaveščenostjo javnosti o koristih za vse v družbi, v kateri ni revščine in ni nihče prisiljen živeti na robu.

zavezanost – ponovno poudarjanje močne politične zavezanosti EU za boj proti revščini in socialni izključenosti ter pospeševanje te zavezanosti na vseh ravneh upravljanja.

2.3. Izvajanje ukrepov

Ukrepi evropskega leta bodo podprli odprto metodo usklajevanja za socialno zaščito in socialno vključenost ter cilj za ustvarjanje jasne dodane vrednosti v zvezi z vplivom in učinkovitostjo politike.

V skladu s prednostnimi nalogami v postopku socialne zaščite in socialne vključenosti naj bi se evropsko leto osredotočalo na naslednje teme :

- revščino otrok in medgeneracijski prenos revščine;

- vključujoč trg dela;

- pomanjkanje dostopa do izobraževanja in usposabljanja;

- načelo enakosti spolov na področju revščine;

- dostop do osnovnih storitev;

- odpravljanje diskriminacije in spodbujanje vključevanja priseljencev ter vključevanje etničnih manjšin v družbo in na trg dela;

- obravnavanje potreb invalidov in drugih ranljivih skupin.

Države članice bodo pri načrtovanju ukrepov evropskega leta prilagodile te teme nacionalnim, regionalnim ter lokalnim razmeram in izzivom, vključno z obravnavo ozemeljske kohezije. Vključevanje in udeležba zainteresiranih strani bosta vključena v vse prednostne naloge.

Komisija in države članice bodo pri izvajanju ukrepov evropskega leta upoštevale različne načine, kako ženske in moški doživljajo revščino in socialno izključenost. Zagotovile bodo tudi, da bo vprašanje načela enakosti spolov vključeno v prednostne naloge evropskega leta, da se tako spodbuja enakopravnost spolov.

2.4. Partnerstvo s sodelujočimi državami

Medtem ko lahko Unija zagotovi okvir za uskladitev na različnih ravneh, bo viden napredek dosežen le z bistvenim vključevanjem sodelujočih držav na nacionalni ravni. Ukrepe, ki so na evropski ravni določeni za zagotavljanje skladnosti pri pristopu k vključujoči družbi, bo vsaka država prilagodila glede na svoje razmere.

Vključenost udeleženih držav zahteva uvedbo mehanizmov za usklajevanje na nacionalni ravni in na ravni EU, da se oblikujejo potrebna sinergija in učinki finančnega vzvoda. Imenovan bo odbor s predstavniki držav članic, ki bo Komisiji pomagal pri izvajanju ukrepov evropskega leta.

Odbor bo spremljal izvajanje ukrepov na podlagi skupnih smernic, ki jih je razvila Komisija ( dokument o strateškem okviru ), za zagotavljanje skladnosti s skupnim poročilom o socialni vključenosti. Dokument o strateškem okviru bo oporna točka za države članice, vključeval pa bo ključne prednostne naloge za evropsko leto ob ciljih, ki so določeni za to leto.

EU si bo za učinkovitost prizadevala za sodelovanje z zelo veliko zainteresiranimi stranmi, ter jih pozvala, da se pridružijo stalnemu dialogu o prednostnih nalogah tega leta in mehanizmih za izvajanje. Komisija bo uvedla tudi nujne povezave z odborom za socialno zaščito, da se zagotovi redno in ustrezno obveščanje odbora o izvajanju ukrepov evropskega leta.

Komisija lahko v zvezi z evropskim letom sodeluje tudi s pomembnimi mednarodnimi organizacijami, zlasti s Svetom Evrope, Mednarodno organizacijo dela in Združenimi narodi. Na nacionalni ravni bo vsaka država članica odgovorna za usklajevanje in izvajanje nacionalnih, regionalnih in lokalnih ukrepov.

kot odziv na navedeni dokument o strateškem okviru bo moralo biti nacionalno izvajanje skladno s cilji politike, ki so določeni za evropsko leto. Vsaka država članica bo Komisiji predložila nacionalni program za izvajanje evropskega leta . Ti programi bodo vključevali splošne cilje in bistvena načela, kot jih določa Sklep o določitvi evropskega leta in oblikuje dokument o strateškem okviru. Pri oblikovanju programov se bodo upoštevale nacionalne strategije za socialno zaščito in socialno vključenost, tako da bodo oblikovani v skladu z njimi.

Vsak program je treba načrtovati, prilagoditi in izvajati v tesnem sodelovanju z nacionalnimi izvajalskimi telesi , ki jih imenujejo sodelujoče države v evropskem letu, in pod njihovim nadzorom. Nacionalna izvajalska telesa so upravni organi ali enakovredni organi s pristojnostjo in dokazanimi izkušnjami v boju proti revščini in socialni izključenosti ter s ključno vlogo pri oblikovanju, spremljanju in vrednotenju nacionalnih akcijskih načrtov o socialnem vključevanju. Nacionalna izvajalska telesa bodo odgovorna za izbiro nacionalnih, regionalnih in lokalnih pobud v skladu s strateškimi cilji politike, ki jih določi Komisija.

Vsako nacionalno izvajalsko telo se bo pri oblikovanju in izvajanju svojih nacionalnih strategij posvetovalo in tesno sodelovalo z nacionalno svetovalno skupino , ki jo sestavlja veliko zainteresiranih strani, vključno z organizacijami civilne družbe, ki zastopajo interese ljudi v revščini, predstavniki nacionalnih parlamentov, socialnimi partnerji ter regionalnimi in lokalnimi organi.

3. DOPOLNJEVANJE

Komisija bo zagotovila, da bodo ukrepi, ki se financirajo v evropskem letu, dopolnjevali druge pomembne pobude in ukrepi Skupnosti, ki so tesno povezane s socialno vključenostjo, kot na primer strukturne sklade, zlasti ESS, načrt za enakost med ženskami in moškimi, program PROGRESS, programe izobraževanja in usposabljanja, Evropski pakt za mlade, program Mladi v akciji, program za javno zdravje, politiko priseljevanja in azilno politiko, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in sedmi okvirni program za raziskave.

Zato se bodo vzpostavili mehanizmi usklajevanja za preprečevanje prekrivanja in usmerjanje podpore k pospeševanju ključnih sporočil o evropskem letu.

Komisija bo zagotovila tudi dopolnjevanje z vsemi drugimi pobudami za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami, vključno z državami v razvoju, in sicer na območjih, ki so pomembna za cilje v evropskem letu.

4. DODANA VREDNOST EU (SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST)

Izkušnje iz prejšnjih evropskih let na socialnem področju so bile pomembne zaradi ozaveščanja splošne javnosti, pospeševanja sodelovanja, krepitve politične zavezanosti na vseh ravneh in prispevanja k spremembi politike.

Namen ukrepov, predlaganih za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, je dodati vrednost na evropski ravni:

- z ozaveščanjem splošne javnosti v zvezi z vzroki, razširjenostjo in več vidiki revščine v današnji Evropski uniji ter dosežki evropskega socialnega modela. Zagotavlja edinstveno priložnost za oceno, v kolikšni meri politika pritegne ljudi k socialnemu vključevanju, vključno s podporo inovativnim ukrepom na nacionalni in podnacionalni ravni;

- s spodbujanjem razprave o načinih za zagotavljanje sodelovanja ljudi, ki so zdaj izključeni, v družbi in omogočanje veliko zainteresiranih stranem, da se vključijo z izražanjem mnenja o načinih odpravljanja revščine in izključenosti, objavo njihovih ukrepov, krepitvijo dopolnjevanja in izmenjavo dejanskih predlogov o tem vprašanju;

- s spodbujanjem bolj povezane družbe in boljšega vključevanja socialne razsežnosti v evropsko in nacionalno politiko za gospodarsko rast in zaposlovanje ter strategijo trajnostnega razvoja in tudi s pospeševanjem tesnejših povezav in sinergije s pobudami in programi EU, vključno s strukturnimi skladi;

- z zagotavljanjem trdne politične zavezanosti na strani različnih udeležencev EU za odpravo revščine in socialne izključenosti, kar je skladno z obveznostmi v okviru odprte metode usklajevanja za socialno zaščito in socialno vključenost.

EU ima pri usklajevanju, podpori in dopolnjevanju ukrepov, ki jih je treba izvesti na nacionalni in lokalni ravni, odločilno in nenadomestljivo vlogo za dosego teh rezultatov. Zato je predlog usklajen z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe.

Hkrati predlog za evropsko leto poudarja, kako pomembno je upoštevati različne tradicije in nacionalne okvire držav članic, pri čemer oboje zagotavlja prilagodljivo izvajanje in preprečuje poseganje v dobre prakse, ki v nekaterih državah članicah že obstajajo. V zvezi s tem je predlog usklajen tudi z načelom sorazmernosti.

5. ZUNANJE POSVETOVANJE

Pri oblikovanju osnutka tega predloga so službam Komisije s svojimi mnenji v zvezi s cilji in izvajanjem evropskega leta pomagale ključne zainteresirane strani.

Zunanje posvetovanje zadevnih zainteresiranih strani je potekalo med aprilom in junijem 2007. Izpolnile so vprašalnik o naslednjih vprašanjih, med drugim: o ciljih; vključenosti zainteresiranih strani; celotnem načrtovanju, okviru in vrsti ukrepov ter spremljanju, ki je nujno za zagotavljanje dolgotrajnega vpliva v evropskem letu.

Rezultati posvetovanja kažejo, da predlog za evropsko leto, namenjeno boju proti revščini in socialni izključenosti, pozdravljajo vse pomembne zainteresirane strani. Odgovori poudarjajo možnost takšnega evropskega leta v zvezi z obveščanjem in mobilizacijo ter zagotavljajo koristne predloge za namen in načrtovanje pobude. Poudarjajo tudi svojo dodano vrednost v zvezi z odprto metodo usklajevanja za socialno vključenost. Rezultati posvetovanja so bili uporabljeni za določitev ciljev in ukrepov za evropsko leto.

Postopek posvetovanja ni nikoli „enkratna“ naloga, pri čemer je za učinkovito pripravo nujno posvetovanje na več stopnjah. Priprave na evropsko leto bodo omogočile dodatne možnosti (npr. letna okrogla miza o revščini in socialni izključenosti) za veliko zainteresiranih strani, da sodelujejo pri načrtovanju in pripravi.

6. OCENA UčINKA

Ocena učinka evropskega leta je priložena temu predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta. Oceno učinka je opravila Komisija. V skladu s pravili za predhodna vrednotenja vsebuje podrobno predstavitev potreb, ki jih je treba izpolniti, ciljev, ki jih je treba doseči, pričakovanih rezultatov in kazalnikov, ki so potrebni za njihovo vrednotenje. Prav tako preučuje dodano vrednost vključevanja Skupnosti, tveganja, ki so povezana s predlogi, in druge možnosti, ki so na voljo, ter spoznanja iz podobnih preteklih izkušenj. Nazadnje ocenjuje obseg proračunskih sredstev, človeških virov in drugih upravnih izdatkov, ki se dodelijo, ob upoštevanju načela stroškovne učinkovitosti in sistema spremljanja, ki ga je treba vzpostaviti.

7. PODROBNA OBRAZLOžITEV čLENOV

Člen 1 določa leto 2010 za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti.

Člen 2 določa cilje evropskega leta.

Člen 3 opisuje vsebino ukrepov in bralcu v zvezi z nadaljnjimi podrobnostmi predlaga ogled Priloge.

Člen 4 določa, da je treba obravnavo o enakopravnosti spolov vključiti v vse ukrepe v zvezi z evropskim letom.

Člen 5 določa pogoje sodelovanja in izvajanja na ravni Skupnosti in določa, kako se bodo ukrepi evropskega leta izvajali na evropski ravni.

Člen 6 določa pogoje sodelovanja in izvajanja s sodelujočimi državami in v njih ter določa, kako se bodo ukrepi v okviru evropskega leta izvajali.

Člen 7 ustanavlja odbor za pomoč Komisiji pri odločitvah v zvezi z izvajanjem evropskega leta.

Člen 8 določa finančne ureditve za ukrepe, ki se bodo izvajali na ravni Skupnosti in nacionalnih ravneh.

Člen 9 določa postopek izbire ukrepov na ravni Skupnosti in nacionalnih ravneh.

Člen 10 poziva Komisijo, da v sodelovanju z državami članicami zagotovi skladnost in dopolnjevanje z drugimi ukrepi in pobudami Skupnosti.

Člen 11 opredeljuje pogoje sodelovanja za države, ki niso članice EU.

Člen 12 določa proračun za ukrepe.

Člen 13 zagotavlja, da lahko Komisija sodeluje z mednarodnimi organizacijami.

Člen 14 zagotavlja zaščito finančnih interesov Skupnosti.

Člen 15 opredeljuje okvir spremljanja in vrednotenja za evropsko leto.

Člen 16 določa pogoje začetka veljavnosti Sklepa.

2007/0278 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010) (Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 137(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe[4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) S sprejetjem Amsterdamske pogodbe leta 1997 se je začel boj proti socialni izključenosti na področjih delovanja, ki jih zajemajo določbe socialne politike v Pogodbi EU – zlasti člena 136 in 137, pri čemer sta bila zagotovljena nov zakonodajni okvir in podlaga za novo politično zavezanost na tem področju.

(2) Na zasedanju Evropskega sveta v Lizboni marca 2000 so priznali, da je stopnja revščine in socialne izključenosti nesprejemljiva. Oblikovanje bolj vključujoče Evropske unije je bilo zato obravnavano kot bistveni element za doseganje desetletnega strateškega cilja Unije za gospodarsko rast, številčnejša in boljša delovna mesta ter večjo socialno kohezijo.

(3) Na zasedanju Evropskega sveta v Lizboni so bile države članice in Komisijo pozvane, da sprejmejo ukrepe, ki „odločilno vplivajo na izkoreninjenje revščine“ do leta 2010. Na zasedanju Sveta v Lizboni so se zato strinjali, da se na tem področju sprejme odprta metoda usklajevanja.

(4) Že na začetku je bila odprta metoda usklajevanja za socialno zaščito in socialno vključenost pomembno orodje za podporo politični zavezanosti in krepitvi zmožnosti EU, da podpre države članice pri prizadevanju za večjo socialno kohezijo v Evropi.

(5) Odprta metoda usklajevanja pomaga izpopolnjevati vzajemno učenje in je povečala ozaveščenost o večrazsežnostni naravi izključevanja in revščine. Odprta metoda usklajevanja ustvarja pogoje za večji vpliv na dejanske razmere in omogoča vidnejšo zavezanost EU socialnim vrednotam za evropske državljane.

(6) Kljub tem dosežkom velik del prebivalstva v vseh državah članicah še vedno živi v pomanjkanju in ima omejen dostop do osnovnih storitev ali se počuti izključeno iz družbe, pri čemer 78 milijonov ljudi živi na robu revščine.

(7) Razen tega je videti, da postaja vprašanje velike revščine pomembnejše in da se število ljudi, ki živijo v popolni revščini, povečuje, ne nazadnje zaradi nesorazmernega naraščanja bogastva v Uniji.

(8) Boj proti revščini in socialni izključenosti je eden od glavnih ciljev EU in držav članic.

(9) Revščina in socialna izključenost sta zapletena in raznovrstna pojma. Zadevata dohodke in življenjski standard, dostop do kakovostnih zdravstvenih služb in drugih storitev ter možnosti za izobraževanje in delo.

(10) Socialna agenda 2005–2010, ki dopolnjuje in podpira Lizbonsko strategijo, ima ključno vlogo pri uveljavljanju socialne razsežnosti gospodarske rasti. Ena od prednostnih nalog socialne agende je uveljavitev enakih možnosti za vse kot vektorja bolj povezane družbe.

(11) V svojih nacionalnih akcijskih načrtih za socialno vključenost je več držav poudarilo veliko tveganje za revščino in/ali izključenost, s katerim se srečujejo nekatere posamezne skupine, vključno z otroki, starši samohranilci, starejšimi, priseljenci in etničnimi manjšinami, invalidi, brezdomci, zaporniki, ženskami in otroki, ki so žrtve nasilja, ter zasvojenci s trdimi drogami.

(12) Čeprav zaposlovanje bistveno zmanjšuje tveganje za revščino za posameznika, to ni vedno zadosten pogoj za rešitev ljudi iz revščine, pri čemer je stopnja tveganja za revščino še vedno sorazmerno visoka tudi med tistimi, ki so zaposleni. Revščina zaposlenih je povezana z nizko plačo, nizkimi kvalifikacijami ter nestalno zaposlitvijo in pogosto zaposlitvijo za krajši delovni čas, vendar tudi z značilnostmi gospodinjstva, v katerem posameznik živi, to je glede na število vzdrževancev in intenzivnost dela v gospodinjstvu. Zato je kakovostna zaposlitev bistvena za rešitev posameznikov iz revščine.

(13) Pomanjkanje temeljnih sposobnosti in usposobljenosti je glavna ovira za vključitev v družbo. Obstaja vedno večja nevarnost pojava novih razkolov v družbi med tistimi, ki imajo dostop do vseživljenjskega učenja za okrepitev zaposljivosti in prilagodljivosti ter lažjega osebnostnega razvoja in dejavnega državljanstva, ter tistimi, ki ostajajo izključeni. Tisti, ki nimajo ustreznega znanja, se bodo težje vključili na trg dela in našli kakovostno zaposlitev, bodo dlje časa nezaposleni in si bodo verjetno našli slabše plačano delo.

(14) Razpoložljivost in sposobnost uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije sta vedno pomembnejši pogoj za vključitev v družbo. Ministrska deklaracija iz Rige iz junija 2006 poziva k informacijski družbi za vse.

(15) Za uspešnost ukrepa Skupnosti na področju boja proti revščini in socialni izključenosti je ključen obseg množične javne podpore. Evropsko leto mora ozaveščati in spodbujati k zagonu. Pomagati bi moralo pri usmerjanju politične pozornosti in vključevanju vseh zainteresiranih strani, da bi napredovali pri uporabi odprte metode usklajevanja za socialno zaščito in socialno vključenost.

(16) Zaradi neenakomernega napredka v državah članicah in različnega socialno-ekonomskega in kulturnega okolja ter posebnosti je treba velik del ukrepov evropskega leta decentralizirati in prenesti na nacionalno raven s sistemom neposrednega centraliziranega upravljanja v skladu s postopkom iz člena 54(2)(c) finančne uredbe in njenih izvedbenih pravil[5].

(17) Vendar mora Komisija nadzorovati določitev prednostnih nalog politike na nacionalni ravni, da zagotovi skladnost s strateškimi cilji, dogovorjenimi za evropsko leto, in nazadnje s skupnimi cilji, določenimi za odprto metodo usklajevanja.

(18) Sodelovanje v evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti je dostopno državam članicam, državam Efte/EGP v skladu s pogoji iz Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru (EGP), državam kandidatkam, ki so deležne prednosti predpristopne strategije, državam zahodnega Balkana, v skladu s pogoji iz njihovih sporazumov, in državam, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu z določbami iz strateškega dokumenta iz maja 2004 in akcijskimi načrti držav.

(19) Skladnost in dopolnjevanje z drugimi ukrepi Skupnosti sta nujna, zlasti s programom PROGRESS, strukturnimi skladi in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP), ukrepi za boj proti diskriminaciji in spodbujanje enakosti med spoloma ter za temeljne pravice ter z ukrepi na področjih izobraževanja in usposabljanja, kulture in medkulturnega dialoga, mladine, državljanstva, priseljevanja in azila ter raziskav.

(20) Ta sklep ustanavlja finančni okvir za celotno trajanje programa, ki bo glavna referenčna točka proračunskega organa v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[6].

(21) Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa, se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.

(22) Ciljev za predlagano evropsko leto ni mogoče doseči v celoti na ravni držav članic, med drugim zaradi potrebe po večstranskih partnerstvih, nadnacionalni izmenjavi informacij in razširjanju dobre prakse po vsej Skupnosti, zato se lahko zaradi obsega predlaganih ukrepov bolje dosežejo na ravni Skupnosti. Skladno s tem lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe ES. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v istem členu, ta sklep ne presega tega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev –

SKLENILA:

Člen 1

Evropsko leto

V podporo ukrepom Skupnosti za boj proti socialni izključenosti se leto 2010 imenuje „evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti“ (v nadaljevanju evropsko leto).

Člen 2

Cilji

Cilji evropskega leta so:

a) priznavanje – priznavanje pravice ljudi, ki živijo v revščini in socialni izključenosti, do dostojnega življenja in polne vključenosti v družbo. Evropsko leto pomaga pri ugotavljanju položaja ljudi, ki se srečujejo z revščino, in spodbujanju njihovega učinkovitega dostopa do socialnih, ekonomskih in kulturnih pravic ter tudi do sredstev in storitev ter pomaga pri boju s stereotipi in stigmatizacijo;

b) odgovornost – večje sodelovanje javnosti pri politiki in ukrepih socialne vključenosti, ki poudarjajo odgovornost vseh pri odpravljanju revščine in socialne izključenosti. Evropsko leto spodbuja ozaveščanje, sodelovanje in delovanje ter ustvarja nove možnosti za sodelovanje vseh državljanov;

c) kohezija – spodbujanje bolj povezane družbe z večjo ozaveščenostjo javnosti o koristih za vse v družbi, v kateri ni revščine in ni nihče prisiljen živeti na robu. Evropsko leto spodbuja družbo, ki ohranja in razvija kakovost življenja, socialno blaginjo in enake možnosti za vse, ne glede na njihov izvor, zagotavlja trajnostni razvoj in solidarnost med generacijami in znotraj njih ter skladnost politike z ukrepi EU po svetu;

d) zavezanost – ponovno poudarjanje trdne politične zavezanosti EU za boj proti revščini in socialni izključenosti ter spodbujanje te zavezanosti na vseh ravneh upravljanja. Na podlagi dosežkov in mogočih pomanjkljivosti odprte metode usklajevanja za socialno zaščito in socialno vključenost evropsko leto krepi politično zavezanost za preprečevanje revščine in socialne izključenosti in boj proti njima ter spodbuja nadaljnji razvoj ukrepov Evropske unije na tem področju.

Člen 3

Vsebina ukrepov

1. Ukrepi, določeni za izpolnjevanje ciljev iz člena 2, lahko vključujejo zlasti:

a) srečanja in prireditve;

b) informacijske, promocijske in izobraževalne kampanje;

c) raziskave in študije na ravni Skupnosti ali nacionalni ravni.

2. Podrobnosti ukrepov iz odstavka 1 so določene v Prilogi k temu sklepu (v nadaljevanju „Priloga“).

Člen 4

Vključitev načela enakosti spolov

Evropsko leto upošteva različne načine, kako ženske in moški doživljajo revščino in socialno izključenost.

Člen 5

Sodelovanje in izvajanje na ravni Skupnosti

1. Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 7.

2. Komisija zagotovi, da se ukrepi Skupnosti iz tega sklepa izvajajo v skladu s Prilogo.

3. Komisija zlasti sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti in dopolnjevanja ukrepov in pobud Skupnosti iz člena 10, da pomaga izpolniti cilje iz člena 2.

4. Z zainteresiranimi stranmi, zlasti na evropski ravni, si redno izmenjuje mnenja o načrtovanju, izvajanju, spremljanju in vrednotenju evropskega leta.

5. Komisija uvede potrebne povezave z odborom za socialno zaščito, da zagotovi redne in ustrezne informacije o izvajanju ukrepov iz tega sklepa.

Člen 6

Sodelovanje in izvajanje na nacionalni ravni

1. Vsaka država članica imenuje „nacionalno izvajalsko telo“ za pripravo sodelovanja pri evropskem letu in zagotovi usklajevanje na nacionalni ravni. Nacionalno izvajalsko telo je odgovorno za določanje nacionalnega programa in prednostnih nalog za evropsko leto ter za izbiro posameznih ukrepov, ki naj bi jih financirala Skupnost. Nacionalna strategija in prednostne naloge za evropsko leto se določijo v skladu s cilji iz člena 2.

2. Postopek za dodelitev finančnih sredstev Skupnosti za ukrepe na nacionalni ravni je določen v delu II Priloge.

3. Nacionalno izvajalsko telo se za izvajanje svojih nalog redno posvetuje in tesno sodeluje z nacionalno svetovalno skupino, ki jo sestavlja veliko zainteresiranih strani, vključno z organizacijami civilne družbe in organizacijami, ki zastopajo interese ljudi, ki se srečujejo z revščino in socialno izključenostjo, predstavniki nacionalnih parlamentov, socialnimi partnerji ter regionalnimi in lokalnimi organi.

Člen 7

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavlja po en predstavnik iz vsake države članice in mu predseduje predstavnik Komisije. Predstavnika vsake države imenuje nacionalno izvajalsko telo iz člena 6.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 tega sklepa.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 8

Finančne določbe

1. Ukrepi na ravni Skupnosti iz dela I Priloge so lahko subvencionirani v višini do 80 % ali se v zvezi z njimi sklene pogodba o javnem naročilu, ki se financira iz splošnega proračuna Evropske unije.

2. Ukrepi na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni se lahko sofinancirajo iz splošnega proračuna Evropske unije do največ 50 % vseh upravičenih stroškov ukrepov, ki se izvajajo v skladu s postopkom iz dela II Priloge.

Člen 9

Postopek oddaje in izbire zahtevkov

1. Odločitve o financiranju ukrepov v skladu s členom 8(1) in (2) sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 7(2).

2. V skladu postopkom iz dela II Priloge nacionalna izvajalska telesa predložijo Komisiji zahtevke za financiranje ukrepov v skladu s členom 8(2).

Člen 10

Doslednost in dopolnjevanje

1. Komisija in sodelujoče države zagotovijo, da so ukrepi iz tega sklepa skladni z drugimi ukrepi in pobudami Skupnosti ter nacionalnimi in regionalnimi ukrepi in pobudami.

2. Zagotovijo tudi, da evropsko leto v celoti dopolnjuje druge sedanje pobude in vire Skupnosti ter nacionalne in regionalne pobude in vire, če lahko pomagajo uresničevati cilje evropskega leta.

Člen 11

Sodelujoče države

Pri evropskem letu lahko sodelujejo:

a) države članice;

b) države kandidatke, ki so deležne ugodnosti predpristopne strategije, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi določbami in pogoji v zvezi z udeležbo teh držav v programih Skupnosti, določenimi v okvirnem sporazumu ali sklepih Pridružitvenih svetov;

c) države zahodnega Balkana v skladu z dogovorom, ki ga je treba v skladu z okvirnimi sporazumi o splošnih načelih za njihovo sodelovanje v programih Skupnosti skleniti s temi državami;

d) države Efte, ki so podpisnice Sporazuma EGP, v skladu z določbami navedenega sporazuma;

e) države partnerice evropske sosedske politike v skladu s splošnimi načeli ter splošnimi določbami in pogoji v zvezi z udeležbo teh držav v programih Skupnosti iz strateškega dokumenta iz maja 2004 in nacionalnih akcijskih načrtov. Kakršno koli finančno podporo Skupnosti za ukrepe v državah partnericah evropske sosedske politike v tem okviru pokriva instrument evropske sosedske politike v skladu s prednostnimi nalogami in postopki, določenimi za splošno sodelovanje s temi državami.

Člen 12

Proračun

1. Finančni okvir za izvajanje ukrepov iz tega sklepa za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2010 znaša 17 000 000 EUR, pri čemer je 6 500 000 EUR namenjenih za obdobje do 31. decembra 2009.

2. Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira 2007–2013.

Člen 13

Mednarodno sodelovanje

Komisija lahko v zvezi z evropskim letom sodeluje tudi s pomembnimi mednarodnimi organizacijami, zlasti s Svetom Evrope, Mednarodno organizacijo dela (ILO) in Združenimi narodi.

Člen 14

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1. Pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo v skladu z določbami sedanjega sklepa, Komisija zagotovi zaščito finančnih interesov Skupnosti s preventivnimi ukrepi v zvezi z goljufijami, korupcijo in drugimi nezakonitimi dejavnostmi, z učinkovitim preverjanjem in izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter v primeru ugotovljenih nepravilnosti z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 ter z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 1073/1999.

2. Pri ukrepih Skupnosti, financiranih v okviru tega sklepa, pomenijo nepravilnosti iz člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 vsako kršitev določb zakonodaje Skupnosti in vsako neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, ki izhaja iz dejanja ali opustitve dejanja gospodarskega subjekta in ki vpliva ali bi lahko vplivalo na splošni proračun Skupnosti ali proračune, ki jih te upravljajo, z neutemeljeno postavko odhodkov.

3. Komisija zmanjša, zaustavi ali izterja izplačilo finančne pomoči, dodeljene za dejavnost, če ugotovi nepravilnosti, zlasti nespoštovanje določb tega sklepa, posamezne odločbe ali pogodbe o dodelitvi zadevne finančne podpore, ali če se izkaže, da se je dejavnost pomembno spremenila brez prošnje za odobritev Komisije in sprememba ni skladna z naravo ali izvedbenimi pogoji ukrepov.

4. Če upravičenec ne upošteva časovnih rokov ali če izvajanje ukrepa le delno upraviči dodeljeno finančno pomoč, Komisija od njega zahteva, da v postavljenem roku predloži svoje stališče. Če odgovor upravičenca ni zadovoljiv, lahko Komisija prekine finančno pomoč in zahteva vračilo že plačanih zneskov.

5. Vsako neupravičeno izplačilo mora biti vrnjeno Komisiji. Zneskom, ki ne bodo vrnjeni pravočasno, bodo prištete zamudne obresti v skladu s pogoji iz finančne uredbe.

Člen 15

Spremljanje in vrednotenje

Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o izvajanju, rezultatih in celoviti oceni ukrepov iz tega sklepa do 31. decembra 2011.

Člen 16

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Podrobnosti o ukrepih iz člena 3

I. UKREPI NA RAVNI SKUPNOSTI

1. Srečanja in prireditve

Organizacija srečanj in prireditev na ravni Skupnosti, ki so namenjeni ozaveščanju o vprašanjih v zvezi z evropskim letom ter o revščini in socialni izključenosti ter vzpostavitvi foruma za izmenjavo mnenj. Na njih bi se srečevale ustrezne zainteresirane strani, pri načrtovanju pa bodo pomagali ljudje, ki se srečujejo z revščino, in organizacije civilne družbe, ki jih zastopajo, da bi zagotovili dobro priložnost za obravnavanje političnih vrzeli in vsakodnevnih težav.

2. Področja informacijskih in promocijskih kampanj

- Organizacija različnih solidarnostnih pobud za zmanjšanje revščine in socialno vključenost, s katerimi vsi državljani dobijo možnost, da prispevajo neposredno ali prek svojih organizacij, tudi s skromnimi prispevki in v kakršni koli obliki; medijske kampanje lahko podpirajo pridobivanje sredstev v okviru evropskega leta;

- oblikovanje logotipa, ki je na voljo v različnih oblikah, in slogana za evropsko leto, ki se bosta uporabljala v zvezi s katerim koli ukrepom, povezanim z evropskim letom;

- informacijska kampanja na ravni Skupnosti z lokalizacijo na nacionalni ravni, ki bo temeljila na tradicionalnih in novih komunikacijskih kanalih in novih tehnologijah;

- priprava komunikacijskih in medijskih orodij za povečanje zanimanja javnosti, ki bodo na voljo po vsej Skupnosti;

- ustrezni ukrepi in pobude za objavo rezultatov in okrepljeno vidnost programov, ukrepov in pobud Skupnosti, ki prispevajo k ciljem evropskega leta;

- ustrezne pobude izobraževalnih ustanov za razširjanje informacij o evropskem letu;

- organizacija evropskih natečajev, ki poudarjajo dosežke in izkušnje v zvezi s temami evropskega leta;

- močna povezava z organizacijami in sektorji, ki se običajno ne ukvarjajo z vprašanji revščine in socialne izključenosti (npr. šport, umetnost), vključno s poročanjem o osebnih izkušnjah in „ambasadorji“;

- uvedba informacijske spletne strani o Evropi.

3. Drugi ukrepi

- Raziskave in študije po vsej Skupnosti z namenom ocene in poročila o pripravi, učinkovitosti, vplivu in dolgoročnem spremljanju evropskega leta; spodbujanje novega soglasja o političnih rešitvah, pri čemer bi ena od teh raziskav vključevala tudi več vprašanj za oceno javnega mnenja o politiki za preprečevanje in odpravljanje revščine in socialne izključenosti, vključno s sistemi socialne zaščite, in o potencialni vlogi Unije v boju proti revščini in izključenosti; to se bo izvajalo leta 2009, da bodo rezultati lahko predstavljeni na konferenci ob začetku evropskega leta;

- sodelovanje z zasebnim sektorjem, izdajatelji televizijskih programov in drugimi mediji kot partnerji za širjenje informacij o evropskem letu ter za ukrepe, katerih cilj je dolgoročni dialog o socialnih vprašanjih;

- tehnična pomoč za spodbujanje prenosa učenja;

- ocenjevalno poročilo o učinkovitosti in vplivu evropskega leta.

Posebne povezave se lahko vzpostavijo z organizacijo prireditev na evropski in mednarodni ravni.

Komisija lahko uporabi tehnično in/ali upravno pomoč za korist obeh strani, Komisije in sodelujočih držav, na primer s financiranjem zunanjega strokovnega znanja in izkušenj v zvezi s posebnimi zadevami.

4. Financiranje

Financiranje se lahko zagotovi za:

- nakup blaga in storitev, zlasti na področju komunikacij, prek javnih razpisov;

- nakup storitev svetovanja prek javnih razpisov;

- subvencije, dodeljene za pokritje stroškov za posebne prireditve na evropski ravni, ki poudarjajo evropsko leto in ozaveščajo javnost v zvezi z njim. Takšno financiranje ne bo preseglo 80 % skupnih odhodkov, ki jih ima prejemnik.

II. Ukrepi, sofinancirani na nacionalni ravni

Ti ukrepi morajo upoštevati potrebo po zagotavljanju možnosti financiranja za organizacije in projekte „na kraju samem“, ki vključujejo najbolj marginalizirane skupine.

1. Ukrepi na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni so lahko upravičeni do financiranja iz proračuna Skupnosti v višini do 50 % celotnih upravičenih stroškov na sodelujočo državo. Nacionalno sofinanciranje mora ustrezati financiranju EU z vsaj 50 % iz javnih ali zasebnih virov. Pri izbiranju ukrepov bodo lahko nacionalna izvajalska telesa prosto odločala, ali naj se zahteva sofinanciranje iz organizacij, pristojnih za izvajanje posameznih ukrepov, ali ne in na kateri ravni.

2. Po sprejetju tega sklepa bo Komisija pripravila dokument o strateškem okviru, ki bo poleg ciljev iz člena 2 določil ključne prednostne naloge za izvajanje ukrepov evropskega leta, vključno z minimalnimi standardi v zvezi s sodelovanjem v nacionalnih organih in pri ukrepih.

3. Kot odgovor na dokument o strateškem okviru bo vsako nacionalno izvajalsko telo pripravilo nacionalni program za izvajanje evropskega leta, ki bo v veliki meri skladen in združljiv z nacionalnimi strategijami za socialno zaščito in socialno vključenost.

4. Vsako nacionalno izvajalsko telo bo predložilo en zahtevek za financiranje Skupnosti. V tem zahtevku za nepovratna sredstva bodo opisani nacionalni program in prednostne naloge za evropsko leto, ukrepi, predlagani za financiranje v ustrezni sodelujoči državi, ter organizacije, pristojne za izvajanje posameznih ukrepov. Zahtevku za nepovratna sredstva bo priložen podroben proračun, ki bo določal skupne stroške predlaganih ukrepov ter znesek in vire sofinanciranja. Kot upravičene stroške je mogoče uveljavljati tudi sredstva, namenjena za osebje nacionalnih izvajalskih teles in njihovo upravljanje.

5. Sprostitev globalnih nepovratnih sredstev sodelujočim državam bo odvisna od tega, v kolikšni meri bodo cilji, določeni v členu 2 in razviti v dokumentu o strateškem okviru, ustrezno izpolnjeni v nacionalnem programu za izvajanje evropskega leta.

6. Komisija bo ocenila zahtevke za finančna sredstva Skupnosti, ki jih predložijo nacionalna izvajalska telesa, in po potrebi zahtevala njihove spremembe.

7. Ukrepi iz točke 1 lahko vključujejo:

a) srečanja in prireditve, povezane s cilji evropskega leta, vključno z nacionalnimi prireditvami za uvedbo in spodbujanje evropskega leta, spodbujati in omogočati manevrski prostor za razpravo dejanskih ukrepih za boj proti revščini in socialni izključenosti;

b) seminarje vzajemnega učenja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

c) druge prireditve, povezane s pripravo pobud na ravni EU (npr. letna evropska okrogla miza o revščini in socialni izključenosti ter evropsko srečanje ljudi, ki se srečujejo z revščino);

d) informativne, izobraževalne in promocijske kampanje ter druge ukrepe v šolah in ukrepe z močnim multiplikacijskim učinkom za širjenje načel in osnovnih vrednot, ki jih spodbuja evropsko leto, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z organizacijo podeljevanja nagrad in pripravo natečajev;

e) raziskave in študije, ki niso navedene v točki 3 dela I, za bolj poglobljeno preučevanje ključnih vprašanj evropskega leta;

f) možnosti usposabljanja za javne uslužbence, socialne partnerje, medije, predstavnike nevladnih organizacij in druge akterje, da se izboljša njihovo poznavanje pojava revščine in socialne izključenosti, evropskih in nacionalnih politik na področju socialne vključenosti ter različnih političnih orodij, ki so na voljo, da se tako poveča njihova sposobnost obravnavanja vprašanj, povezanih z revščino, ter da se jih spodbuja k dejavni vlogi v boju proti revščini in socialni izključenosti;

g) sodelovanje z mediji;

h) razvoj pilotnih regionalnih in lokalnih akcijskih načrtov za socialno vključenost.

III. Ukrep, za katerega finančna pomoč iz splošnega proračuna Evropske unije ni na voljo

Skupnost bo odobrila nefinančno podporo, vključno s pisno odobritvijo za uporabo posebnega logotipa, oblikovanega za evropsko leto, in drugih gradiv, povezanih z evropskim letom, za pobude javnih ali zasebnih organizacij, če slednje Komisiji na podlagi posebnih meril iz dokumenta o strateškem okviru zagotovijo, da se bodo zadevne pobude izvedle v obdobju evropskega leta in lahko pomembno prispevajo k uresničevanju enega ali več njegovih ciljev.

Pobude, organizirane v tretjih državah v povezavi ali sodelovanju z evropskim letom, lahko prav tako dobijo nefinančno podporo Skupnosti ter uporabljajo logotip in druga gradiva, povezana z evropskim letom.

IV. Prednostne naloge za UKREPE EVROPSKEGA LETA

Da se upošteva večrazsežnostna narava revščine in socialne izključenosti ter da se preprečevanje in odpravljanje revščine in izključenosti vključujeta v druge politike, mora biti cilj ukrepov evropskega leta, da ustvarjajo jasno dodano vrednost ter učinkovito dopolnjujejo odprto metodo usklajevanja pri socialni zaščiti in socialni vključenosti. Ti ukrepi se morajo zato osredotočati na omejeno število prednostnih področij.

V skladu z opravljenimi analizami in prednostnimi nalogami, opredeljenimi v skupnem poročilu o socialni zaščiti in socialni vključenosti, se mora evropsko leto osredotočiti na naslednje teme:

- revščino otrok in medgeneracijski prenos revščine;

- vključujoč trg dela;

- prikrajšanost pri izobraževanju in usposabljanju, vključno s širjenjem digitalne pismenosti;

- revščino in načelo enakosti spolov;

- dostop do osnovnih storitev, vključno s primernim bivališčem;

- odpravljanje diskriminacije in spodbujanje vključevanja priseljencev ter vključevanje etničnih manjšin v družbo in na trg dela;

- obravnavanje potreb invalidov in drugih ranljivih skupin.

Sodelujoče države bodo pri načrtovanju ukrepov evropskega leta v skladu z navedenimi prednostnimi nalogami prilagodile te ukrepe nacionalnim, regionalnim ter lokalnim razmeram in izzivom, vključno z obravnavo ozemeljske kohezije.

Glede na cilje iz člena 2 Sklepa je treba vprašanje sodelovanja vključiti v vse prednostne naloge.

V skladu s členom 4 Sklepa bodo Komisija in države članice pri izvajanju ukrepov evropskega leta upoštevale različne načine, kako ženske in moški doživljajo revščino in socialno izključenost. Zagotovile bodo tudi, da bo načelo enakosti spolov vključeno v prednostne naloge evropskega leta, da se tako spodbuja enakopravnost spolov.

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

1. NASLOV PREDLOGA:

Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti

2. OKVIR ABM/ABB

Zadevno(-a) področje(-a) in povezana(-e) dejavnost(-i):

Področje politike: zaposlovanje in socialne zadeve

Dejavnost: evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti

3. PRORAčUNSKE VRSTICE

3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

Nova proračunska vrstica 04 04 12 za podporne ukrepe, ki se izvajajo v povezavi z evropskim letom boja proti revščini in socialni izključenosti

3.2. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

1. 1. 2009–31. 12. 2010

3.3 Značilnosti proračuna (po potrebi se dodajo vrstice):

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav kandidatk | Razdelek v finančnem okviru |

04 04 12 | neobvezni | Diferencirana sredstva | DA | DA | DA | 1a |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančna sredstva

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti(OPO) in odobritev plačil (OP) v tekočih cenah

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 5 | 5 | 3 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

Komisija želi na vprašanje boja proti revščini in socialni izključenosti ter zagotavljanja bolj vključujoče družbe opozoriti več različnih zainteresiranih strani v državah članicah ter uskladiti prizadevanje za ozaveščanje in ponovno potrditev ter krepitev prvotne politične zaveze EU ob začetku Lizbonske strategije, da bodo ukrepi „odločilno vpliva[li] na izkoreninjenje revščine“.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije

Cilji evropskega leta za posameznega državljana bodo bolje doseženi in učinkovitejši na ravni Skupnosti kot na ravni držav članic. Predvideni ukrepi ne presegajo okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev. Komisija bo zagotovila, da ukrepi, ki se financirajo iz evropskega leta, dopolnjujejo drugi ukrepi Skupnosti.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Evropsko leto mora spodbujati razpravo in oblikovati rešitve za zagotovitev pomembnega družbenega sodelovanja ljudi, ki se srečujejo z revščino in socialno izključenostjo, krepitev organizacij, v katerih sodelujejo, in razvoj trdnejših okvirov za zagotovitev njihovega vključevanja v ukrepe, ki lahko odločilno vplivajo na izkoreninjenje revščine. Tako bo lahko imela odprta metoda usklajevanja večji dejanski učinek.

5.4. Metoda izvedbe

Centralizirano upravljanje , neposredno, ki ga izvaja Komisija, in posredno s prenosom pooblastil na nacionalne organe javnega sektorja/organe, ki opravljajo javne storitve.

6. SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE

6.1. Sistem nadzora

Preglednica predstavlja primere kazalnikov.

CILJI | KAZALNIKI (OKVIRNO) |

Posebni cilji | Kazalniki |

Priznavanje – priznavanje pravice ljudi, ki živijo v revščini in socialni izključenosti, do dostojnega življenja in polne vključenosti v družbo | Poznavanje/razumevanje različnih vidikov revščine in njenih ključnih vzrokov s strani državljanov in oblikovalcev politike Priložnosti za razvoj stalnega dialoga o socialnih vprašanjih z medijskimi organizacijami Sprememba odnosa do ljudi, ki se srečujejo z revščino, kar zadeva stereotipe in stigmatizacijo, ter odnos ljudi, ki se srečujejo z revščino, do samih sebe |

Odgovornost – spodbujanje razprave o načinih za večjo udeležbo v družbi | Posebne priložnosti za razpravo o najprimernejših mehanizmih in modelih za udeležbo prikrajšanih skupin v postopku oblikovanja politike Široka in učinkovita udeležba pri pripravah za evropsko leto na podlagi skupnih smernic Možnosti za učinkovito učenje in usposabljanje |

Kohezija – spodbujanje bolj vključujoče in povezane družbe | Prireditve, študije in kampanje za spodbujanje razprave s širšo udeležbo o vlogi EU pri doseganju bolj povezane družbe Priložnosti za širjenje razprave na organizacije in sektorje, ki se običajno ne ukvarjajo z vprašanji revščine in socialne izključenosti Vidnost programov in ukrepov ES za spodbujanje socialne kohezije in trajnostnega razvoja ter ukrepov EU za boj proti revščini po vsem svetu Razvoj inovativnih pobud, zlasti za spodbujanje nadsektorskih pristopov k socialni vključenosti |

Zavezanost – ponovno poudarjanje močne politične zavezanosti | Ocena dosežkov odprte metode usklajevanja Analize na ravni EU in nacionalni ravni za zagotovitev trdnejše podpore politiki, ki je podprta z dokazi, in dodatnemu razvoju politike Priložnosti za novo dolgoročno zavezo EU za odpravljanje revščine |

Operativni kazalniki |

Informacijske in promocijske kampanje | Število in vrsta informativnih in promocijskih ukrepov Večja ozaveščenost in podpora javnosti Vpliv na politične procese in javno razpravo Obseg in način predstavitve prireditev, ki jih podpira evropsko leto, v medijih in tisku (kakovostna in količinska obravnava) Pomembnost časovne razporeditve in posredovanega sporočila Število in vrsta orodij za povečanje zanimanja širše javnosti Odstotek prebivalstva, ki jih je kampanja dosegla Dostop do informacijskih orodij, izdelanih in razširjenih v okviru evropskega leta v zvezi s programi ES na tem področju, in uporaba teh orodij Poznavanje teh ukrepov s strani udeležencev programov in ukrepov evropskega leta Uporaba logotipa in slogana pri ukrepih evropskega leta Uporaba spletne strani evropskega leta |

Raziskave in študije | Obseg publikacij Izboljšanje temeljnega znanja Pomembnost priporočil Uporaba pri odločitvah v zvezi z načrtovanjem programov |

Prireditve in pobude na ravni Skupnosti | Število in vrsta udeležencev Stopnja zadovoljstva Vrsta učinkov učenja Medijska pokritost Večja ozaveščenost javnosti Kakovost posredovanega sporočila Vpliv na politične procese in razpravo |

Prireditve in pobude na nacionalni ravni | Število in vrste pobud (uvedba in spodbujanje evropskega leta; odprt prostor za razpravo; seminarji za medsebojni pregled; izobraževalne kampanje in ukrepi v šolah; organizacija nagrad in natečajev; raziskave in študije; možnosti usposabljanja itd.) Število in vrsta udeležencev Pomembnost časovne razporeditve Pomembnost tem(-e) za doseganje ciljev evropskega leta Stopnja zadovoljstva Vrsta učinkov učenja Medijska pokritost Kakovost posredovanega sporočila Večja ozaveščenost Vpliv na politične procese in razpravo Izboljšanje temeljnega znanja Projekti, ki vključujejo podpornike ali mreže različnih sektorjev Delež skupnega proračuna, uporabljen za podpiranje tega operativnega cilja Multiplikacijski učinek (število ukrepov in pobud na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki jih evropsko leto podpira, a ne financira) |

Tehnična pomoč za spodbujanje prenosa učenja | Število in vrste pobud Število in vrsta udeležencev Pomembnost časovne razporeditve Stopnja zadovoljstva Vrsta učinkov učenja |

6.2. Vrednotenje

6.2.1. Ocena učinka

Ocena učinka evropskega leta je priložena temu predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta.

6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Zunanje vrednotenje se bo začelo leta 2009, da se zberejo osnovni podatki za spremljanje izvajanja evropskega leta in po potrebi zagotovijo vmesni rezultati. Rezultati vrednotenja morajo biti na voljo do sredine leta 2011.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo po določbah sedanjega sklepa, mora Komisija zagotoviti zaščito finančnih interesov Skupnosti s preventivnimi ukrepi v zvezi z goljufijami, korupcijo in drugimi nezakonitimi dejavnostmi, z učinkovitim preverjanjem in izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter v primeru ugotovljenih nepravilnosti z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 ter z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 1073/1999.

Pri ukrepih Skupnosti, ki se financirajo v skladu s tem sklepom, pomenijo nepravilnosti iz člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 vsako kršitev določb zakonodaje Skupnosti in vsako neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, ki izhaja iz dejanja ali opustitve dejanja gospodarskega subjekta in ki vpliva ali bi lahko vplivalo na splošni proračun Skupnosti ali proračunov, ki jih te upravljajo, z neutemeljeno postavko odhodkov.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

Odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

Uradniki ali začasno osebje (XX 01 01) | A*/AD | 1 | 1 | 1 |

B*, C*/AST | 2 | 2 | 1 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, END, vmesno osebje itd.) | 2 | 2 | 1 |

Drugo osebje, financirano iz člena XX 01 04/05 | 0 | 0 | 0 |

SKUPAJ | 5 | 5 | 3 |

Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Uradniki razreda A: spodbujanje evropskega leta na evropski ravni in v zvezi z nacionalnimi izvajalskimi telesi, odbori, pripravo javnih razpisov, spremljanjem nepovratnih sredstev za države članice, informacijskimi kampanjami, prireditvami, študijami in komunikacijo.

Uradniki razreda B: finančno spremljanje ponudb in nepovratnih sredstev, splošna pomoč uradnikom razreda A pri izvajanju vseh vrst nalog.

Uradniki razreda C: pomoč pri vseh navedenih nalogah.

Človeški viri – viri delovnih mest (po sistematizaciji)

ٱDelovna mesta, trenutno dodeljena za upravljanje programa, ki se nadomesti ali podaljša

0 delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena pri izvajanju LSP/PPP za leto 2008

0 delovna mesta, potrebna v postopku LSP/PPP za leto 2009 (vendar 1 pogodbeni delavec FG IV ali SNE od 2009 do 2011 in 1 CA FG II ali III v obdobju 2009–2010)

3 delovna mesta leta 2009 in 2010 ter 2 delovni mesti leta 2011, ki bodo zapolnjena s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov znotraj službe (notranja prerazporeditev)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | SKUPAJ |

1. Tehnična in upravna pomoč (vključno s povezanimi stroški za osebje) |

Izvajalske agencije | 0 | 0 | 0 |

Druga tehnična in upravna pomoč | 0 | 0 | 0 |

– notranja |

– zunanja |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ | 0 | 0 | 0 |

Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0,351 | 0,351 | 0,234 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, END, vmesno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) | 0,126 | 0,126 | 0,063 |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki jih referenčni znesek NE krije) SKUPAJ | 0,477 | 0,477 | 0,297 |

Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije | 0,017 | 0,069 | 0,086 |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference |

XX 01 02 11 03 – Odbori | 0,019 | 0,038 | 0,019 | 0,076 |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2. Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) | 0,036 | 0,107 | 0,019 | 0,162 |

3. Drugi odhodki upravne narave (opredeliti skupaj s sklicevanjem na proračunsko vrstico) |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki jih referenčni znesek NE krije ), skupaj | 0,036 | 0,107 | 0,019 | 0,162 |

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek NE krije

Službena potovanja: povprečno 3 službena potovanja v 32 državah (27 držav članic in druge sodelujoče države) x 900 EUR

Odbor: 4 sestanki x 32 udeležencev (27 držav članic in druge sodelujoče države) x 700 EUR

Potrebe v zvezi s človeškimi in upravnimi viri bodo pokrite iz splošnega proračuna, dodeljenega pooblaščenemu generalnemu direktoratu v okviru letnega postopka dodeljevanja sredstev.[pic]

[1] UL C , , str. .

[2] UL C , , str. .

[3] UL C , , str. .

[4] UL C , , str. .

[5] Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006 (UL L 390, 31.12.2006); Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, 31.12.2002), ki je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 478/2007 z dne 23. aprila 2007 (UL L 111, 28.4.2007).

[6] UL C 139, 14.6.2006, str. 1.