Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52007PC0383

    Predlog uredba Sveta o ukrepih, ki jih mora Komisija sprejeti v zvezi z uporabo daljinskega zaznavanja, ki je bila uvedena v okviru skupne kmetijske politike, za obdobje 2008–2013

    /* KOM/2007/0383 končno - CNS 2007/0132 */

    52007PC0383




    [pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

    Bruselj, 5.7.2007

    COM(2007) 383 konč.

    2007/0132 (CNS)

    Predlog

    UREDBA SVETA

    o ukrepih, ki jih mora Komisija sprejeti v zvezi z uporabo daljinskega zaznavanja, ki je bila uvedena v okviru skupne kmetijske politike, za obdobje 2008–2013

    (predložila Komisija)

    OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

    Sklep 2066/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta med drugim vključuje pilotni projekt uporabe daljinskega zaznavanja za spremljanje kmetijskih trgov v obdobju 2003–2007. Izkušnje, pridobljene v tem obdobju, so omogočile, da je agrometeorološki sistem napovedovanja donosov ter spremljanja stanja zemljišč in posevkov dosegel operativno fazo. Daljinsko zaznavanje je poleg tega pokazalo, da ponuja odgovor, prilagojen potrebam upravljanja skupne kmetijske politike (SKP), in da ugotovljenih potreb ni mogoče zadovoljiti s klasičnimi sistemi kmetijskih statistik in napovedi.

    Zato je treba predvideti nadaljevanje teh operativnih ukrepov v okviru financiranja iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS).

    2007/0132 (CNS)

    Predlog

    UREDBA SVETA

    o ukrepih, ki jih mora Komisija sprejeti v zvezi z uporabo daljinskega zaznavanja, ki je bila uvedena v okviru skupne kmetijske politike, za obdobje 2008–2013

    SVET EVROPSKE UNIJE JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Komisije[1],

    ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[2],

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1) V skladu s členom 33 Pogodbe mora skupna kmetijska politika (SKP) zlasti upoštevati posebno naravo kmetijske dejavnosti, ki je posledica socialne strukture kmetijstva ter strukturnih in naravnih neskladij med različnimi kmetijskimi regijami. Potreba po informacijah o stanju zemljišč in posevkov je v tem smislu pomembna zlasti za skupno ureditev trgov. Uporaba daljinskega zaznavanja delno zagotavlja potrebne informacije v zvezi s tem pod pogojem, da vključuje vsa območja, ki so pomembna za upravljanje kmetijskih trgov.

    (2) Izkušnje, pridobljene v obdobju 2004–2007 v okviru Sklepa 1445/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2000 o uporabi tehnik prostorskih anketnih raziskovanj in daljinskega zaznavanja za kmetijske statistike za obdobje 1999–2003[3], kot je bil spremenjen, ter sklepov pred njim[4], so omogočile, da je agrometeorološki sistem napovedovanja donosov ter spremljanja stanja zemljišč in posevkov dosegel naprednejšo operativno in razvojno fazo ter dokazal svojo učinkovitost.

    (3) Daljinsko zaznavanje je tako pokazalo, da ponuja odgovor, prilagojen potrebam upravljanja SKP, in da ugotovljenih potreb ni mogoče zadovoljiti s klasičnimi sistemi kmetijskih statistik in napovedi. Prav tako je povečalo natančnost, objektivnost, hitrost in pogostost pridobivanja podatkov ter omogočilo izpopolnitev modelov kmetijskega napovedovanja, zlasti z oblikovanjem modelov za uporabo na regionalni ravni. Nenazadnje je pomagalo razviti posebne ali dodatne aplikacije za pridobivanje in zbiranje kmetijskih statistik ter privarčevati pri stroških za spremljanje in nadzor kmetijskih odhodkov. Zato je treba predvideti nadaljevanje te uporabe v okviru financiranja iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada za obdobje 2008–2013 v skladu s členom 3(2)(e) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike[5].

    (4) Podrobna pravila za izvajanje ukrepov v zvezi z uporabo daljinskega zaznavanja, ki jih mora Komisija sprejeti v okviru skupne kmetijske politike, je zato treba prilagoditi in na novo razvrstiti ter ločiti operativne ukrepe, izvedene v okviru tega sistema, od tistih, pri katerih so še vedno potrebna raziskovalna in razvojna dela. Slednje je treba posebej določiti pri okvirnemu programu za raziskave in razvoj.

    (5) Prav tako je treba določiti, da je treba informacije in ocene, ki so posledica izvedenih ukrepov in jih hrani Komisija, dati na voljo državam članicam ter Evropski parlament in Svet z vmesnim in končnim poročilom obvestiti o pogojih za izvajanje uvedenih ukrepov daljinskega zaznavanja in za uporabo virov, ki so dani na voljo Komisiji, po potrebi skupaj s predlogom za nadaljevanje teh ukrepov preko obdobja, določenega s to uredbo –

    SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    1. Ukrepi, ki jih je Komisija sprejela v zvezi z uporabo daljinskega zaznavanja v okviru skupne kmetijske politike, se lahko v skladu s členom 3(2)(e) Uredbe (ES) št. 1290/2005 financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada za obdobje 6 let od 1. januarja 2008 dalje, če je njihov cilj Komisiji omogočiti:

    a) upravljanje kmetijskih trgov;

    b) agroekonomsko spremljanje kmetijskih zemljišč in stanja posevkov z ocenami, zlasti v zvezi z donosom in kmetijsko proizvodnjo;

    c) spodbujanje dostopa do informacij iz točke (b);

    d) tehnološko spremljanje agrometeorološkega sistema.

    2. Ukrepi iz odstavka 1 so zlasti:

    a) zbiranje ali pridobivanje informacij, potrebnih za izvajanje in spremljanje skupne kmetijske politike, zlasti satelitskih in meteoroloških podatkov;

    b) vzpostavitev infrastrukture prostorskih podatkov in spletne strani;

    c) izvedba posebnih študij v zvezi s podnebnimi razmerami;

    d) oblikovanje agrometeoroloških in ekonometričnih modelov.

    Ti ukrepi se po potrebi izvajajo s tesnim sodelovanjem laboratorijev in nacionalnih organov.

    Člen 2

    Komisija da informacije in ocene, ki so posledica ukrepov iz člena 1(1), na voljo državam članicam v elektronski obliki.

    Člen 3

    Podrobna pravila za uporabo te uredbe se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 41(3) Uredbe (ES) št. 1290/2005, zlasti glede zagotavljanja dostopa do informacij in ocen iz te uredbe.

    Člen 4

    Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. julija 2010 in 31. julija 2013 poroča o izvajanju uvedenih ukrepov daljinskega zaznavanja in o uporabi finančnih virov, ki so ji dani na voljo v skladu s to uredbo, v drugem poročilu po potrebi skupaj s predlogom za nadaljevanje teh ukrepov v okviru skupne kmetijske politike.

    Člen 5

    Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

    Uporablja se od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, […]

    Za Svet

    Predsednik

    FINANČNI IZKAZ |

    1. | PRORAČUNSKA VRSTICA: 05 08 03 – Prestrukturiranje sistemov kmetijskih raziskav | ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA (2007): 1,78 mio EUR v OPO 4,03 mio EUR v OP |

    2. | NASLOV UKREPA: Uredba Sveta o ukrepih, ki jih mora Komisija sprejeti v zvezi z uporabo daljinskega zaznavanja, ki je bila uvedena v okviru skupne kmetijske politike, za obdobje 2008–2013. |

    3. | PRAVNA PODLAGA: Člen 37 Pogodbe |

    4. | CILJI UKREPA: Pridobiti sredstva za upravljanje kmetijskih trgov, zagotoviti agroekonomsko spremljanje kmetijskih zemljišč in stanja posevkov z ocenami, zlasti v zvezi z donosom in kmetijsko proizvodnjo, ter tehnološko spremljanje agrometeorološkega sistema. |

    5. | FINANČNI UČINKI | TEKOČE PRORAČUNSKO LETO 2007 (milijonov EUR) | NASLEDNJE PRORAČUNSKO LETO 2008 (PPP) (milijonov EUR) | PRORAČUNSKO LETO 2009 (milijonov EUR) |

    5.0 | ODHODKI V BREME – PRORAČUNA ES (NADOMESTILA/INTERVENCIJE) – NACIONALNI ORGANI – DRUGO | – | 1,90 OPO 1,14 OP | 1,46 OPO 1,64 OP |

    5.1 | PRIHODKI – LASTNA SREDSTVA ES (DAJATVE/CARINE) – NACIONALNI | – | – | – |

    2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

    5.0.1 | PREDVIDENI ODHODKI | 1,46 OPO 1,46 OP | 1,46 OPO 1,46 OP | 1,46 OPO 1,46 OP | 1,46 OPO 2,04 OP |

    5.1.1 | PREDVIDENI PRIHODKI | – | – | – | – |

    5.2 | NAČIN IZRAČUNA: – |

    6.0 | ALI SE PROJEKT LAHKO FINANCIRA IZ ODOBRENIH PRORAČUNSKIH SREDSTEV, VKLJUČENIH V USTREZNO POGLAVJE TEKOČEGA PRORAČUNA? | DA NE |

    6.1 | ALI SE PROJEKT LAHKO FINANCIRA S PRENOSI MED POGLAVJI TEKOČEGA PRORAČUNA? | DA NE |

    6.2 | ALI BO TREBA SPREJETI DODATEN PRORAČUN? | DA NE |

    6.3 | ALI BO ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA TREBA VKLJUČITI V PRIHODNJE PRORAČUNE? | DA NE |

    OPOMBE: Ni dodatnih upravnih stroškov v primerjavi s trenutnim stanjem. |

    [1] UL C …, …, str. ….

    [2] UL C …, …, str. ….

    [3] UL L 163, 4.7.2000, str. 1. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 786/2004/ES (UL L 138, 30.4.2004, str. 7).

    [4] Zlasti Sklep Sveta 88/503/EGS (UL L 273, 5.10.1988, str. 12).

    [5] UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 378/2007 (UL L 95, 5.4.2007, str. 1).

    Top