52007PC0372

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 4.7.2007

COM(2007) 372 konč.

2007/0138 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o skupni ureditvi trga za vino in spremembi nekaterih uredb

(predložila Komisija) {SEC(2007) 893}{SEC(2007) 894}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Vsebina predloga

Evropska unija (EU) je vodilna svetovna proizvajalka, porabnica, izvoznica in uvoznica vina. V letu 2006 je znašala proizvodnja vina v državah EU-27 5% skupne vrednosti kmetijske proizvodnje EU. Njena kakovost je priznana po vsem svetu. Vinski sektor je v EU zelo pomembna gospodarska dejavnost, zlasti glede zaposlovanja in prihodkov od izvoza.

V zadnjih desetletjih poraba vina v EU znatno in nenehno upada ter kljub nedavnemu izboljšanju stanja količina izvoženega vina iz Skupnosti od leta 1996 narašča mnogo počasneje od uvoza. Slabša uravnoteženost ponudbe in povpraševanja v vinskem sektorju ter vse večji izzivi evropskega in mednarodnega trga za vino ustvarjajo pritisk na ceno in prihodek proizvajalca. Ne glede na to pa so mnogi vinarji konkurenčni in drugi so sposobni postati konkurenčni.

Kot je navedeno v Sporočilu „Za trajnostni evropski vinski sektor“ z dne 22. junija 2006[1], Evropska Komisija meni, da je potrebna temeljita reforma skupne ureditve trga za vino, ki bo nadomestila stroškovno neučinkovita orodja politik z bolj trajnostnim in skladnim pravnim okvirom. Cilj je zagotoviti boljšo stroškovno učinkovitost z uporabo sedanjega dodeljenega proračuna (okrog 1,3 milijarde EUR), kar je okrog 3 % skupnega proračuna za kmetijstvo.

Sedanja skupna ureditev trga je opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999. Sprejetje predloga bo razveljavilo sedanje predpise. Prav tako bo na podlagi Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in predvsem členov 36 in 37 predlagana uredba, ko bo sprejeta, začela veljati 1. avgusta 2008 in bo v izključni pristojnosti Skupnosti. Mnogi ukrepi, financirani na podlagi tega predloga, bodo omogočali državam članicam, da bodo reševale posebne situacije v svojih vinorodnih regijah v skladu z načelom subsidiarnosti.

Skladno z zavzemanjem Komisije za boljšo zakonodajo je k predlogu priložena posodobljena analiza gospodarskih, socialnih in okoljskih vidikov vprašanj, povezanih s skupno ureditvijo trga, ter analiza vpliva, prednosti in slabosti predloga v zvezi s temi vprašanji. Analiza upošteva tudi rezultate razprav z zainteresiranimi stranmi, nacionalnimi organi in znotraj institucij Skupnosti.

Ta osnutek uredbe pomeni pobudo Komisije kot del nadaljnjih reform skupne kmetijske politike (SKP) iz leta 2003 za poljščine in živinorejo[2], 2004 za oljčno olje, tobak in bombaž[3] in 2006 za sladkor[4] ter predloga reforme za sadje in zelenjavo iz januarja 2007, ki zajemajo vse glavne sektorje razen vina. Prav tako upošteva politike Skupnosti o trajnostnem razvoju, sprejete na Evropskem svetu v Göteborgu, večji konkurenčnosti v obnovljeni lizbonski strategiji ter poenostavitvi in boljši ureditvi SKP.

2. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in presoja vpliva

- Uporaba zunanjega strokovnega znanja in izkušenj

Da bi pripravili podlago za reformo skupne ureditve trga za vino , je Komisija financirala naknadno oceno sedanje ureditve , ki jo je opravil konzorcij evropskih akademikov. Poročilo o oceni je bilo objavljeno novembra 2004 in je na voljo na spletišču Komisije[5].

Poleg tega je Komisija, ko je pripravljala srednjeročno napoved za trg za vino, predložila svoje domneve, metodologijo in rezultate odboru akademikov iz Francije, Španije, Italije in Nemčije, specializiranih za vinsko gospodarstvo.

- Seminar o vinu

Da bi lahko zainteresirane strani izrazile svoje mnenje in zamisli glede sedanjega položaja in prihodnjih možnosti za vinski sektor, je bil 16. februarja 2006 organiziran seminar z naslovom „Izzivi in priložnosti za evropska vina“. Seminarja se je udeležilo nad sto ljudi, ki so predstavljali različne zainteresirane strani[6].

- Sporočilo Komisije in presoja vplivov

Junija 2006, ko je na podlagi razprave oblikovala prve ugotovitve, je Komisija sprejela Sporočilo Svetu in Evropskemu parlamentu o štirih možnostih za reformo skupne ureditve trga za vino. Komisija je povabila vse zainteresirane strani k sodelovanju v odprti razpravi o prihodnji skupni ureditvi trga za vino in napovedala, da bo na podlagi teh razprav predlagala reformo skupne ureditve trga za vino.

Ob upoštevanju razmer v sektorju in ciljev politike, ki jih je treba uresničiti, je Komisija obravnavala štiri možnosti za reformo skupne ureditve trga za vino. Tri od teh možnosti – ohranitev zdajšnjega stanja, reforma skupne ureditve trga za vino skladno z modelom reforme SKP in popolna deregulacija – ne ponujajo ustreznih odgovorov na težave, potrebe in posebnosti vinskega sektorja.

Komisija je opravila presojo vpliva, ki je vključena v delovni program; poročilo je na voljo na spletišču Komisije[7].

- Evropske institucije

Od julija do oktobra 2006 so v Svetu potekale intenzivne razprave, predvsem na treh sejah Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo.

Decembra 2006 sta Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij sprejela svoji poročili o vinski reformi.

Februarja 2006 je Evropski parlament na lastno pobudo sprejel poročilo o sporočilu.

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Komisija je organizirala številna srečanja z zainteresiranimi stranmi in razprave so potekale znotraj Svetovalne skupine za vino.

Da bi zagotovil neposreden in konkreten dialog z evropskim vinskim sektorjem, je poleg tega komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja od februarja 2006 obiskal mnogo različnih vinorodnih regij v vsej Evropski uniji.

- Glavni pomisleki

Med vsemi temi razpravami, ki so potekale od sprejetja Sporočila Komisije, so imele države članice in mnoge zainteresirane strani priložnost, da izrazijo svoje pomisleke. Čeprav so se mnenja razhajala, so mnogim med njimi skupni naslednji pomisleki:

- nujna potreba po obširni reformi glede na ekonomske analize Komisije, ugotavljanje težav in ciljev reforme,

- socialna in gospodarska tveganja, ki nastanejo zaradi prehitrega ali preobširnega krčenja,

- nujna potreba po krepitvi trženja in promocije vina,

- tveganje za kakovost vina, če bi se odpravile prepovedi uvoza mošta za predelavo v vino in rezanja vina EU z uvoženim vinom.

Nevinorodne države so poudarile potrebo po uvedbi ukrepov, ki bi bili stroškovno učinkovitejši in bolj usmerjeni k potrošniku.

Komisija je zgoraj navedene pomisleke v celoti upoštevala v sedanjem predlogu.

3. Pravni elementi predloga

- Cilji reforme

Ugotovljeni cilji reforme so:

- povečati konkurenčnost vinarjev v EU; okrepiti sloves kakovostnega vina iz EU kot najboljšega na svetu; povrniti stare trge in pridobiti nove v EU in drugod po svetu;

- oblikovati ureditev za vino, ki deluje po jasnih in preprostih pravilih – učinkovitih pravilih, ki uravnotežijo ponudbo in povpraševanje;

- oblikovati ureditev za vino, ki ohranja najboljše tradicije vinarstva EU, utrjuje družbene strukture na številnih podeželskih območjih in zagotavlja, da vsa proizvodnja spoštuje okolje.

Nova vinska politika EU bi morala upoštevati tudi vse večjo skrb družbe za zdravje in varstvo potrošnikov, potrebe po združljivosti in skladnosti Svetovne trgovinske organizacije (STO) z reformirano skupno kmetijsko politiko, prvim in drugim stebrom ter skladnost s finančnim načrtom.

In končno je treba podariti, da je bil ta predlog pripravljen na podlagi predloga Komisije za Uredbo Sveta o skupni ureditvi kmetijskih trgov. Nekatere horizontalne določbe so bile dopolnjene, poenostavljene in racionalizirane, tako da bo skupno ureditev trga za vino mogoče pravočasno in zlahka vključiti v enotno skupno ureditev trga.

- Povzetek predlaganih ukrepov

Ob priznavanju težav, možnosti in posebnosti sektorja ter po poglobljeni analizi presoje vpliva Komisija meni, da je treba ohraniti posebno skupno ureditev trga za vino, ki pa je nedvomno potrebna temeljite reforme.

Izziv je prilagoditi proizvodne strukture in ureditveni okvir, da bi vzpostavili trajnostni in konkurenčni evropski vinski sektor z dolgoročno perspektivo in hkrati uporabiti proračunska sredstva na stroškovno najučinkovitejši način. To bo pomenilo, da se s prvim dnem odpravijo vsi ukrepi, ki so se izkazali za neučinkovite, to so podpora za destilacijo stranskih proizvodov, destilacijo pitnega alkohola in dvonamenskega grozdja, podpora zasebnemu skladiščenju in izvozna nadomestila. Pomoč za mošt za obogatitev vina, ki je bila uvedena kot nadomestilo za dodatne stroške v primerjavi z obogatitvijo s sladkorjem, se bo odpravila v skladu z uvedbo prepovedi uporabe sladkorja za obogatitev. Ukrep krizne destilacije se bo nadomestil z dvema drugima ukrepoma za obvladovanje kriz, ki sta uvedena na seznam ukrepov v nacionalnem okviru.

Pomembna značilnost daljnosežne reforme bo uskladitev nove skupne ureditve trga za vino s STO. Tako bodo odpravljeni intervencijski ukrepi, ki izkrivljajo trgovino (t.i. oranžna škatla), kadar pa bodo notranji podporni ukrepi ohranjeni, bodo imeli prednost ukrepi „zelene škatle“.

Predlagani pristop je sestavljen iz dveh faz: prva faza od leta 2008 do 2013 vključuje ponovno uravnoteženje trga ob hkratni pomoči tistim, ki ne morejo uspešno zapustiti sektorja. V tem obdobju bodo uvedeni novi ukrepi za izboljšanje konkurenčnosti, vključno z odpravo pravic do zasaditve v drugi fazi 1. januarja 2014.

3.1. Obnovljeni, poenostavljeni in neposrednejši ureditveni ukrepi

Manj omejitev za proizvajalce

Sistem omejitev pravic do zasaditve bo podaljšan z leta 2010 na leto 2013.

Od 1. januarja 2014 naprej bo zasaditev vinske trte prosto zaradi izboljšanja konkurenčnosti. Namen je, da se konkurenčnim vinogradnikom omogoči razširiti proizvodnjo zaradi povrnitve starih trgov in pridobitve novih v EU in v tretjih državah. Vendar bodo nove razmere na trgu in pristojnosti držav članic glede dostopa do statusa zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, na primer omejitev območja, določanje največjega donosa in drugih strogih pravil za proizvodnjo, predelavo in označevanje v povezavi z odpravo sistematične varovalne mreže destilacije, dejansko omejile število hektarov in se izognile prekomerni proizvodnji. Vsaka nova odločitev o proizvodnji bo v celoti izraz sposobnosti proizvajalca, da poišče trge za svoje proizvode.

Prilagodljivejši enološki postopki s :

- prenosom s Sveta na Komisijo odgovornosti za odobritev novih ali spremenjenih enoloških postopkov, vključno s prevzemom pravnega reda Skupnosti, razen za obogatitev in zakisanje;

- Komisije oceni enološke postopke, ki jih je sprejel Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV), čemur sledi vključitev v uredbo Komisije;

- se odobri uporaba enoloških postopkov v EU, ki so že mednarodno dogovorjeni za proizvodnjo vina za izvoz v zadevne namembne kraje;

- se črtajo zahteve po najnižji stopnji naravnega alkohola v vinu.

Jasnejša, skladnejša in zato bolj tržno usmerjena razvrstitev in označevanje vina :

Pojem kakovostnih vin EU temelji na pristopu geografskega porekla (kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju). EU želi ta pojem potrditi, prilagoditi, spodbujati in okrepiti po vsem svetu.

Politika kakovosti bo jasnejša, preprostejša, preglednejša in s tem učinkovitejša z:

- vzpostavitvijo jasnega okvira za vina z geografsko označbo (GO), usklajenega s horizontalno politiko kakovosti (Uredba Sveta (ES) št. 510/2006). Vina z geografsko označbo se bodo nadalje delila na vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO) in vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP). Vpeljan bo postopek za registracijo in zaščito geografskih označb;

- ohranitvijo prepovedi čezmernega stiskanja grozdja, da bi se zagotovila kakovost vina, ki naj se uporablja na podlagi načela subsidiarnosti;

- povečanjem vloge medstrokovnih organizacij, da bodo lahko nadzirale in obvladovale kakovost vin, proizvedenih na njihovih ozemljih. Prav tako je treba okrepiti nadzorne instrumente, zlasti za proizvodnjo sortnih vin.

Komisija predlaga poenostavitev določb o označevanju z vzpostavitvijo enotnega pravnega okvira za vse različne kategorije vina in navedbe v zvezi z njimi. Pravni okvir bo ustrezal potrebam potrošnikov in bo skladnejši s politiko kakovosti vina. To vključuje zlasti:

- prenos pristojnosti s Sveta na Komisijo;

- uporabo enotnega pravnega orodja za vsa vina, ki bi dopolnjevalo pravila v horizontalni Direktivi o označevanju 2000/13/ES, kakor je primerno za upoštevanje posebnih potreb vinskega sektorja pri obveznem in neobveznem označevanju;

- boljšo prilagodljivost politike označevanja ob upoštevanju politik STO, in sicer z odpravo razlikovanja med pravili za označevanje vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo oziroma brez nje, zlasti z olajšanjem navedbe sorte vinske trte in letnika na vinu brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe ob upoštevanju ustreznih zahtev po sledljivosti;

- obveščanje in varstvo potrošnikov, tako da so z ustreznimi pravili za označevanje glede sledljivosti v celoti seznanjeni s poreklom proizvoda.

3.2. Vzpostavitev nacionalnega proračunskega okvira, tako da bodo države članice lahko izboljšale svoje posebne razmere

Po finančnem poročilu se bodo skupna sredstva, dodeljena za to vrsto ukrepov, gibala od 623 milijonov EUR v letu 2009 do 830 milijonov EUR od leta 2015 naprej.

Vsaka država članica, ki proizvaja vino, bo imela na voljo svoj proračunski okvir, izračunan po treh objektivnih merilih, to so delež površin, proizvodnja in pretekla poraba, in sicer v višini četrtine, četrtine in polovice v tem zaporedju, razen pri promociji, za katero se bo upoštevala polovica za delež površin in polovica za delež proizvodnje.

S svojim proračunskim okvirom bo lahko vsaka država članica financirala ukrepe z danega seznama, ki se ji zdijo primerni, vključno z:

- novo podporo za promocijo v tretjih državah;

- programom prestrukturiranja/preusmeritve vinogradov;

- novo podporo za zeleno trgatev;

- novimi ukrepi obvladovanja kriz, kot so zavarovanje pred naravnimi nesrečami in upravnimi stroški ustanovitve sektorskega vzajemnega sklada;

Za uporabo okvira bodo veljala nekatera splošna pravila, vključno z minimalnimi okoljskimi pravili, ki se bodo uporabljala po načelih navzkrižne skladnosti, da se prepreči izkrivljanje konkurence, o posebnih nacionalnih programih pa bo treba obveščati Komisijo.

3.3. Oblikovanje bolj trajnostnega sektorja z uporabo več ukrepov za razvoj podeželja

Mnogi ukrepi, ki so že del Uredbe o razvoju podeželja[8] in so vključeni v programe, ki so jih sprejele države članice, so lahko zanimivi za vinski sektor, ker so lahko pomenijo znatne spodbude in prednosti za vinogradnike, predelovalce in trgovce. Med drugimi:

- začetek delovanja mladih kmetov ter vlaganje v tehnična sredstva in izboljšanje trgovanja;

- poklicno usposabljanje;

- informacijska in promocijska podpora za organizacije proizvajalcev po vstopu v shemo kakovosti;

- kmetijski okoljski ukrepi za kritje dodatnih stroškov in izgube dohodka zaradi oblikovanja in vzdrževanja vinogradniške/kulturne krajine;

- zgodnja upokojitev; se lahko prizna kmetom, ki se odločijo, da nepreklicno opustijo vso gospodarsko kmetijsko dejavnost zaradi prenosa kmetijskega gospodarstva na druge kmete.

Odprava uporabe sladkorja bo prisilila nekatere vinarje, ki so tradicionalno uporabljali sladkor za obogatitev vina, v naložbe za uvedbo mošta za obogatitev. Razvoj podeželja bo državam članicam omogočil, da zagotovijo podporo za naložbe vinarjem, ki bodo morali uporabo sladkorja za obogatitev nadomestiti z uporabo mošta.

Ker poteka načrtovanje razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 in je treba spodbuditi te ukrepe, bo potreben prenos sredstev med proračunskimi postavkami (tržna in neposredna plačila na eni strani in razvoj podeželja na drugi strani), ki bodo namenjena vinorodnim regijam v skladu s spremembami v dveh drugih sektorjih (tobak in bombaž).

Prenesena sredstva se bodo gibala od 100 milijonov EUR v letu 2009 do 400 milijonov EUR od leta 2014 naprej. Ker so bili načrti za razvoj podeželja že sprejeti, bodo imele države članice priložnost, da jih prilagodijo, tako da bi lahko imeli pomembno vlogo pri ekonomski blaginji udeležencev v vinskem sektorju in pri ohranjanju okolja v vinorodnih regijah.

3.4. Boljše obveščanje potrošnikov o evropskih vinih

Številne zainteresirane strani so predvsem na seminarju 16. februarja 2006 poudarile, da je treba bolj poudariti trženje in promocijo vina. Komisija namerava zelo podpirati odgovorno politiko promocije in obveščanja. Uporabijo naj se vse možnosti, ki jih daje veljavna zakonodaja Skupnosti, in ustvarijo naj se nove možnosti, da bi se lahko izvajali:

- novi promocijski projekti zunaj EU z uporabo nacionalnih proračunskih okvirov z ambicioznim in namenskim proračunom 120 milijonov EUR, od katerih je okrog 9 % oddeljenih sektorju. Proračun Skupnosti bo sofinanciral 50 % teh ukrepov,

- okrepljeni promocijski projekti, pri katerih se sredstva za razvoj podeželja uporabljajo za organizacije proizvajalcev, ki vstopajo v sheme kakovosti;

- nove kampanje informiranja v zvezi z odgovornim/zmernim uživanjem vina bo prav tako financirala EU z uporabo horizontalnega pravnega okvira za promocijo s povečano stopnjo sofinanciranja (določena na 60 %). Okrepila se bo tudi sedanja kampanja informiranja o evropski razvrstitvi geografskih označb. V ta namen bo treba popraviti Uredbo Sveta (ES) št. 2826/2000 in dati na voljo več sredstev.

3.5. Preprečevanje okoljskih tveganj

Proizvodnja in trženje vina naj v celoti upoštevata varovanje okolja, od postopkov gojenja do postopkov predelave. Komisija namerava zagotoviti, da bo reforma vinske ureditve izboljšala okoljske vplive vinogradništva in vinarstva, predvsem v zvezi z erozijo in onesnaženjem tal, uporabo fitofarmacevtskih sredstev in ravnanjem z odpadki.

Da bi to dosegla, Komisija predlaga:

- upravičenost vseh vinogradniških površin, da sodelujejo v shemi enotnih plačil, pomeni, da bodo pravila navzkrižne skladnosti obvezna za vedno več proizvajalcev;

- samodejno uvajanje izkrčenih površin v shemo enotnih plačil pomeni, da bodo pravila navzkrižne skladnosti obvezna za vse te površine;

- premije za izkrčitev bodo vezane na minimalno okoljsko zahtevo, da bi preprečili degradacijo zemljišč, prav tako pa tudi ukrepi za prestrukturiranje in zeleno trgatev, ki se financirajo iz nacionalnih proračunskih okvirov;

- določitev najnižje sprejemljive ravni skrbi za okolje pri proizvodnji vina;

- povečanje sredstev v programih za razvoj podeželja, na primer za os 2, in zagotovitev podpornih ukrepov za izboljšanje okolja in podeželja.

3.6. Nadomestne možnosti za manj konkurenčne proizvajalce

Čeprav je mnogo proizvajalcev že konkurenčnih ali pa bodo zaradi novih ukrepov svojo konkurenčnost izboljšali, nekateri so trenutno v zelo težkem položaju. Pogosto je njihov prihodek že tako negativen in se bodo težko izognili stečaju na vedno bolj konkurenčnem trgu. Da bi jim lahko ponudili dostojanstven odhod iz sektorja, je treba ohraniti ureditev za dokončno opustitev.

Vinogradniki naj imajo možnost, da se sami odločijo za izkrčitev. Vendar bodo države članice, da se izognejo socialnim in/ali okoljskim problemom, smele omejiti krčenje vinogradov v gorah in na strmih pobočjih ter v regijah s posebnimi okoljskimi omejitvami in ustaviti krčenje, če je skupna izkrčena površina presegla 10 % njihovih vinogradniških površin.

Premija za izkrčitev bo večja in privlačna. Da bi spodbudili krčenje že od prvega leta naprej, bo za preostalo obdobje omejitev zasaditve določena padajoča lestvica za premijo. Na podlagi dodeljenega proračuna bo mogoče izkrčiti okrog 200 000 ha v EU v petletnem obdobju. To je površina, ki ustreza tistemu delu strukturnega presežka, ki ga je treba odpraviti ob upoštevanju nedavnega izboljšanja trgovine in pričakovanih pozitivnih vplivov na ravnotežje trga zaradi drugih predlaganih ukrepov, zlasti prenehanja obogatitve s sladkorjem, promocije, zelene trgatve in podpore razvoju podeželja.

Kmetijsko zemljišče, ki se je prej uporabljalo kot vinogradniška površina, bo po izkrčitvi upravičeno do sheme enotnih plačil in se mu odobri povprečno regionalno nevezano neposredno plačilo.

3.7. Trgovanje s tretjimi državami

Ob upoštevanju, da pogajanja STO še vedno potekajo in ostaja njihov izid neznan, se predlog reforme ne dotika obstoječega pravnega okvira v zvezi z zunanjo trgovino, razen izvoznih nadomestil.

Opravljena je bila analiza vpliva in vloge izvoznih nadomestil za vino. Njihov ekonomski vpliv je znatno upadel. Obseg izvozov z nadomestili je namreč manj kot 15 % vseh izvozov. Vrednost izvoznih nadomestil je 3,4 % vrednosti proizvodov, ki so upravičeni do izvoznih nadomestil. Od tod premislek, da bi se lahko sredstva, dodeljena temu instrumentu, bolje porabila za promocijo, zato se predlaga odprava izvoznih nadomestil.

3.8. Povečanje notranje povezanosti SKP, poenostavitev in popolna skladnost z zakonodajo Skupnosti

Razširitev upravičenosti vseh vinogradniških površin, ki tako lahko sodelujejo v shemi enotnih plačil, naj bi omogočila dobro prilagodljivost vinarjev in zagotovila, da so deležni enake obravnave kot drugi kmetje. Zato bo treba spremeniti Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003.

Predlog določa poenostavitev zakonodaje, poenostavitev upravnih postopkov za javne organe (EU, nacionalne ali regionalne) in poenostavitev upravnih postopkov za zasebne stranke. Pomembna prednost predloga reforme je na primer upravna poenostavitev pri odpravi tržnih ukrepov in pravic do zasaditve iz leta 2014. Spodbuja naj se tudi poenostavitev spremnih dokumentov in njihov pošiljanje po elektronski poti.

Ne glede na odpravo omejevanja zasaditve morajo gospodarski subjekti in države članice ravnati v skladu z zakonodajo Skupnosti o tako imenovanih neurejenih in nedovoljenih vinogradih. Skladnost s temi pravili je ključna za delovanje skupne ureditve trga. Če se ne upoštevajo pravila, bo Komisija (še naprej) sprejemala ustrezne ukrepe v okviru postopkov potrditve obračunov in po potrebi sprožila postopke za ugotavljanje kršitev na podlagi člena 226 Pogodbe.

4. Proračunske posledice

Predlog reforme ne povečuje stroškov glede na zadnjo vrednost 1,3 milijarde EUR, dodeljene sektorju. Ta proračun se bo porabil:

- v novi skupni ureditvi trga za nacionalni proračunski okvir, vključno s promocijo v tretjih državah na eni strani in krčenjem na drugi strani,

- da se omogoči prenos na ukrepe za razvoj podeželja za vinorodne regije in

- da se omogoči prenos na shemo enotnih plačil glede na izkrčene površine.

Pričakuje se, da bo zaradi sprememb in novosti v ureditvi uporaba proračuna učinkovitejša.

Poleg tega pa se bodo za 3 milijone EUR povečala sredstva za obveščanje na notranjem trgu o vinu z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, sortnih vinih in odgovornem uživanju vina, .

KAZALO

NASLOV I UVODNE DOLOčBE 21

NASLOV II PODPORNI UKREPI 22

Poglavje I Podporni programi 22

Oddelek 1 Uvodne določbe 22

Oddelek 2 Podporni programi 23

Oddelek 3 Posebni podporni ukrepi 24

Oddelek 4 Splošne določbe 27

Poglavje II Finančni prenos 28

NASLOV III UREDITVENI UKREPI 29

Poglavje I Splošna pravila 29

Poglavje II Enološki postopki in omejitve 30

Poglavje III Označbe porekla in geografske označbe 32

Oddelek 1 Področje uporabe in opredelitev pojmov 32

Oddelek 2 Vloga za zaščito 33

Oddelek 3 Postopek za podelitev zaščite 34

Oddelek 4 Posebni primeri 36

Oddelek 5 Zaščita in nadzor 37

Oddelek 6 Splošne določbe 40

Poglavje IV Označevanje 41

Poglavje V Organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije 43

NASLOV IV TRGOVANJE S TRETJIMI DRžAVAMI 46

Poglavje I Skupne določbe 46

Poglavje II Uvozna in izvozna dovoljenja 47

Poglavje III Zaščitni ukrepi 48

Poglavje IV Pravila za uvoz 50

NASLOV V OBSEG VINOGRADNIšKIH POVRšIN 51

Poglavje I Nezakonite zasaditve 51

Poglavje II Prehodna ureditev pravic do zasaditve 53

Poglavje III Program krčenja 57

NASLOV VI SPLOšNE DOLOčBE 60

NASLOV VII PREHODNE IN KONčNE DOLOčBE 63

Poglavje I Spremembe 63

Poglavje II Prehodne in končne določbe 66

2007/0138 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o skupni ureditvi trga za vino in spremembi nekaterih uredb

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36 in 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Sedanjo ureditev, ki se uporablja za vinski sektor, določa Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino[9].

(2) Poraba vina v Skupnosti nenehno upada in količina izvoženega vina iz Skupnosti od leta 1996 narašča mnogo počasneje od uvoza. To je poslabšalo ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem, to pa ustvarja pritisk na cene in prihodke proizvajalcev.

(3) Vsi instrumenti, ki so trenutno vključeni v Uredbo (ES) št. 1493/1999, se niso izkazali za učinkovite pri usmerjanju sektorja h konkurenčnemu in trajnostnemu razvoju. Ukrepi tržnega mehanizma, kot je krizna destilacija, so se izkazali za stroškovno neučinkovite in so spodbujali strukturne presežke, ne da bi zato zahtevali izboljšave v ustreznih konkurenčnih strukturah. Poleg tega so nekateri sedanji ukrepi neupravičeno omejili dejavnost konkurenčnih proizvajalcev.

(4) Drugače povedano, ne zdi se, da bi trenutni pravni okvir omogočal trajnostno doseganje ciljev iz člena 33 Pogodbe ter zlasti stabilizacijo trga za vino in zagotovitev primernega življenjskega standarda za zadevno kmetijsko skupnost.

(5) Glede na pridobljene izkušnje je zato primerno, da se temeljito spremeni ureditev Skupnosti, ki se uporablja za vinski sektor, in sicer za doseganje naslednjih ciljev: povečati konkurenčnost vinarjev Skupnosti; okrepiti sloves kakovostnega vina iz Skupnosti kot najboljšega na svetu; povrniti stare trge in pridobiti nove v Skupnosti in drugod po svetu; oblikovati ureditev za vino, ki deluje po jasnih, preprostih in učinkovitih pravilih, ki uravnotežijo ponudbo in povpraševanje; oblikovati ureditev za vino, ki ohranja najboljše tradicije vinarstva Skupnosti, utrditi družbene strukture na številnih podeželskih območjih in zagotoviti, da vsa proizvodnja spoštuje okolje. Zato je primerno razveljaviti Uredbo (ES) št. 1493/1999 in jo nadomestiti s to novo uredbo.

(6) Pred to uredbo je potekal postopek ocenjevanja in posvetovanja zaradi boljšega prepoznavanja potreb vinskega sektorja in naravnanosti nanje. Naročeno je bilo zunanje ocenjevalno poročilo, ki je bilo objavljeno novembra 2004. Da bi zainteresirane strani dobile priložnost izraziti svoja mnenja, je Komisija 16. februarja 2006 organizirala seminar. Sporočilo Komisije „Za trajnostni evropski vinski sektor“ je bilo objavljeno 22. junija 2006[10] skupaj s presojo vpliva, ki navaja številne možnosti za reformo sektorja.

(7) Od julija do novembra 2006 so potekale razprave na ravni Sveta. Decembra 2006 sta Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij sprejela poročili o predlaganih možnostih za vinsko reformo, kot je določeno v sporočilu Komisije. Evropski parlament je 15. februarja 2007 na lastno pobudo sprejel poročilo o sporočilu, katerega ugotovitve upošteva ta uredba.

(8) Po potrebi lahko Uredba Sveta [ vstaviti je treba številko, polni naslov in navedbe objave, če so znane pred sprejetjem te uredbe ] o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov („enotna skupna ureditev trga“) zajema tudi vinski sektor. Enotna skupna ureditev trga vključuje horizontalne določbe, zlasti o trgovanju s tretjimi državami, pravilih konkurence, nadzoru in kaznih, izmenjavi informacij med Komisijo in državami članicami. Da bi omogočili lažjo vključitev v skupno ureditev trga v prihodnosti, bi bilo treba določbe te uredbe o navedenih horizontalnih vprašanjih čim bolj uskladiti z določbami enotne skupne ureditve trga.

(9) Pomembno je, da se določijo podporni ukrepi, ki bi lahko okrepili konkurenčne strukture. Medtem ko naj te ukrepe financira in določi Skupnost, naj države članice same izberejo pravo kombinacijo, ki bo ustrezala potrebam njihovih delov, po potrebi ob upoštevanju regionalnih posebnosti, in jih vključijo v nacionalne podporne programe. Države članice naj bi bile odgovorne za izvajanje teh programov.

(10) Finančni ključ za razporejanje sredstev za nacionalne podporne programe med države članice naj temelji na preteklem deležu v proračunu za vino kot glavnemu merilu, na površini, zasajeni z vinsko trto, in na pretekli proizvodnji.

(11) Eden od ključnih ukrepov v teh programih bi morala biti promocija in trženje vin Skupnosti v tretjih državah, za navedeni ukrep bi bilo treba nameniti znesek iz proračuna. Dejavnosti prestrukturiranja in preusmeritve naj bi se še naprej krile zaradi pozitivnih strukturnih učinkov na sektor. Preventivna sredstva, kot so zavarovanje letine, vzajemni skladi in zelena trgatev, bi morala biti upravičena do podpore na podlagi podpornih programov, da bi spodbudila odgovoren pristop do kriznih razmer.

(12) Kadar je to izvedljivo, bi moralo biti financiranje upravičenih ukrepov s strani Skupnosti odvisno od tega, ali ravnajo zadevni proizvajalci v skladu z nekaterimi veljavnimi okoljskimi pravili. Kadar se ugotovi neskladnost, bi bilo treba ustrezno zmanjšati plačila.

(13) Sektor naj bi dobival podporo tudi iz strukturnih ukrepov na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)[11].

(14) Za vinski sektor naj bi bili zanimivi naslednji ukrepi v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005: pomoč mladim prevzemnikom kmetij ter vlaganje v tehnična sredstva in izboljšanje trženja, poklicno usposabljanje, pomoč za dejavnost informiranja in pospeševanje prodaje informacijska in promocijska podpora za organizacije proizvajalcev po vstopu v shemo kakovosti, kmetijsko-okoljska podpora, zgodnja upokojitev za kmete, ki se odločijo, da nepreklicno opustijo vso komercialno kmetijsko dejavnost zaradi prenosa kmetijskega gospodarstva na druge kmete.

(15) Da bi se povečala finančna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005, bi bilo treba postopoma prenesti sredstva v proračun iz navedene uredbe.

(16) V vinskem sektorju bi se morali uporabljati nekateri ureditveni ukrepi, zlasti zaradi zdravja, kakovosti in pričakovanj potrošnikov.

(17) Države članice bi morale biti še naprej odgovorne za razvrščanje sort vinske trte, iz katerih se na njihovih ozemljih lahko proizvaja vino. Nekatere sorte vinske bi bilo treba izključiti.

(18) Nekatere proizvode, zajete v tej uredbi, bi bilo treba tržiti v Skupnosti v skladu s posebno razvrstitvijo proizvodov vinske trte in ustreznimi specifikacijami.

(19) Proizvode, zajete v tej uredbi, bi bilo treba proizvajati v skladu z nekaterimi pravili o enoloških postopkih in omejitvah, ki zagotavljajo upoštevanje skrbi za zdravje in pričakovanj potrošnikov glede kakovosti in proizvodnih postopkov. Zaradi prilagodljivosti bi morala biti Komisija odgovorna za posodabljanje navedenih postopkov in odobritev novih, razen pri politično občutljivih vprašanjih obogatitve in zakisanja, za kateri bi Svet obdržal pristojnost glede sprememb.

(20) Za povečanje vsebnosti alkohola v vinu bi morale veljati nekatere omejitve in bi se izvajalo z dodajanjem zgoščenega in prečiščenega grozdnega mošta. Dodajanje saharoze ne bi smelo biti več dovoljeno.

(21) Zaradi slabe kakovosti vina pri čezmernem stiskanju, bi bilo treba prepovedati ta postopek.

(22) Zaradi izpolnjevanja mednarodnih standardov na tem področju bi se morala Komisija praviloma opirati na enološke postopke, ki jih je sprejel Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV). Ti standardi bi se morali uporabljati tudi za vina Skupnosti, ki se izvažajo, ne glede na strožja pravila, ki lahko veljajo v Skupnosti, da se ne ovirajo proizvajalci iz Skupnosti na tujih trgih.

(23) Prepoved rezanja vina iz tretje države z vinom Skupnosti in rezanja med vini iz tretjih držav bi morala še naprej veljati v Skupnosti. Iz istega razloga se nekatere vrste grozdnega mošta, grozdni sok in sveže grozdje iz tretjih državah ne bi smeli predelati v vino niti dodati vinu na ozemlju Skupnosti.

(24) Pojem kakovostnih vin v Skupnosti temelji med drugim na posebnih značilnostih, ki se pripisujejo geografskemu poreklu vina. Taka vina potrošniki prepoznajo po zaščitenih označbah porekla in geografskih označbah, čeprav veljavni sistem glede tega ni popolnoma dodelan. Da se omogoči pregleden in bolj izdelan okvir, ki bi podprl trditve o kakovosti zadevnih proizvodov, bi bilo treba vzpostaviti ureditev za pregledovanje vlog za označbo porekla ali geografsko označbo v skladu s pristopom horizontalne politike Skupnosti za kakovost, ki se uporablja za živila razen vina in žganih pijač v Uredbi Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila[12].

(25) Za ohranitev posebne kakovostne značilnosti vin z označbo porekla ali geografsko označbo, bi bilo treba omogočiti državam članicam, da uporabljajo strožja pravila o tem.

(26) Da bi bili izpolnjeni pogoji za zaščito v Skupnosti, bi bilo označbe porekla in geografske označbe treba priznati in registrirati na ravni Skupnosti. Za zagotovitev, da zadevna imena izpolnjujejo pogoje iz te Uredbe, bi morali vloge pregledati nacionalni organi zadevne države članice ob upoštevanju minimalnih skupnih določb, vključno z nacionalnim postopkom ugovora. Komisija bi nato morala pregledati te odločitve, s čimer bi zagotovila, da vloge izpolnjujejo pogoje iz te uredbe in da je pristop enoten v vseh državah članicah.

(27) Zaščita bi lahko zajemala označbe porekla in geografske označbe iz tretjih držav, če so te označbe zaščitene v državi porekla.

(28) Postopek registracije bi moral vsaki fizični ali pravni osebi z upravičenim interesom omogočiti, da v državi članici ali tretji državi z vlaganjem ugovorov uveljavlja svoje pravice.

(29) Registrirane označbe porekla in geografske označbe bi bilo treba zaščititi pred uporabami, ki neupravičeno izkoriščajo ugled ustreznih proizvodov. Da se pospešuje poštena konkurenca in da ni zavajanja potrošnikov, bi bilo treba to zaščito razširiti tudi na proizvode in storitve, ki jih ne zajema ta uredba, vključno s proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi.

(30) Določiti bi bilo treba postopke, ki bi omogočali spremembo specifikacij proizvoda po zaščiti in preklic označbe porekla ali geografske označbe, zlasti kadar proizvod ni več v skladu z ustrezno specifikacijo.

(31) Nad označbami porekla in geografskimi označbami, zaščitenimi na ozemlju Skupnosti, bi bilo treba izvajati nadzor, po možnosti na podlagi Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali[13], vključno s sistemom pregledov za zagotavljanje skladnosti s specifikacijami zadevnih vin.

(32) Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da zaračunajo takso za nastale stroške.

(33) Obstoječe označbe porekla in geografske označbe v Skupnosti bi bilo zaradi pravne varnosti treba izvzeti iz uporabe novega postopka preverjanja. Zadevne države članice pa bi morale Komisiji sporočiti osnovne informacije in dokumente, na podlagi katerih so bile priznane na nacionalni ravni, v nasprotnem primeru bi izgubile zaščito kot označba porekla ali geografska označba. Področje uporabe preklica obstoječih označb porekla in geografskih označb bi se moralo omejiti zaradi pravne varnosti.

(34) Zaščita geografskih imen kot označb porekla ali geografskih označb na nacionalni ravni ne bi smela biti več mogoča.

(35) Opis, označevanje in predstavitev proizvodov, ki so zajeti v tej uredbi, pomembno vplivajo na njihovo trženje. Razlike med zakonodajami držav članic pri označevanju vinskih proizvodov lahko ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga.

(36) Zato bi bilo treba določiti pravila, ki bodo upoštevala legitimne interese potrošnikov in proizvajalcev. Zato so pravila Skupnosti glede označevanja ustrezna.

(37) Ta pravila bi morala določiti obvezno uporabo nekaterih izrazov, s katerimi se lahko prepozna proizvod po prodajnih kategorijah in se potrošnikom lahko priskrbijo nekatere pomembne informacije. Tudi uporabo nekaterih neobveznih informacij bi bilo treba obravnavati v okviru Skupnosti.

(38) Razen če ni drugače določeno, bi morala pravila označevanja v vinskem sektorju dopolnjevati pravila iz Direktive (ES) št. 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil[14], ki se uporablja horizontalno. Izkušnje so pokazale, da razlikovanje pri pravilih označevanja po kategorijah vinskih proizvodov ni koristno. Pravila bi morala veljati za vse različne kategorije vina, vključno z uvoženimi proizvodi. Zlasti naj bi omogočala navedbo sorte vinske trte in letnika na vinih brez označbe porekla ali geografske označbe ob upoštevanju zahtev po verodostojnosti označevanja in ustreznega spremljanja.

(39) Obstoj in ustanovitev organizacij proizvajalcev lahko še naprej prispeva k uresničitvi potreb v vinskem sektorju, kot je določeno na ravni Skupnosti. Njihova koristnost naj se kaže v področju uporabe in učinkovitosti storitev, ki jih ponujajo svojim članom. Isto velja za medpanožne organizacije. Zato bi morale države članice priznati organizacije, ki izpolnjujejo nekatere zahteve, opredeljene na ravni Skupnosti.

(40) Da bi izboljšale delovanje trga za vina z označbo porekla ali geografsko označbo, bi morale države članice imeti možnost, da izvajajo odločitve, ki jih sprejmejo medpanožne organizacije. Področje uporabe takih odločitev pa mora izključevati ravnanja, ki bi lahko izkrivljala konkurenco.

(41) Vzpostavitev enotnega trga Skupnosti zahteva uvedbo enotnega trgovinskega sistema na zunanjih mejah Skupnosti. Ta bi moral vključevati uvozne dajatve in načeloma stabilizirati trg Skupnosti. Trgovinski sistem bi moral temeljiti na mednarodnih obveznostih Skupnosti, zlasti tistih, ki izhajajo iz sporazumov Svetovne trgovinske organizacije (STO).

(42) Spremljanje trgovinskih tokov je predvsem stvar upravljanja, ki ga je treba izvajati prilagodljivo. Skladno s tem naj bi Komisija sprejela odločbo o uvedbi zahtev za dovoljenje, ob upoštevanju potrebe po uvoznih in izvoznih dovoljenjih za upravljanje ustreznih trgov ter zlasti za spremljanje uvozov zadevnih proizvodov. Vendar bi ta uredba morala določati splošne pogoje za taka dovoljenja.

(43) Kadar se določijo uvozna in izvozna dovoljenja, bi bilo treba zahtevati polog varščine za zagotovitev, da se dejansko opravijo posli, za katere se vložijo zahtevki.

(44) Sistem uvoznih dajatev omogoča, da se odpravijo vsi drugi zaščitni ukrepi na zunanjih mejah Skupnosti. Vendar bi se notranji trg in mehanizem dajatev lahko v izjemnih okoliščinah izkazala za neprimerna. Da ne bi trga Skupnosti izpostavljali nezavarovanega motnjam, ki lahko iz tega izhajajo, bi v teh primerih Skupnost morala imeti možnost, da takoj sprejme vse potrebne ukrepe. Ti ukrepi bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti.

(45) Da bi preprečili ali odpravili neugodne vplive na trgu v Skupnosti, ki lahko nastanejo zlasti z uvozom grozdnega soka ali grozdnega mošta, bi bilo treba take uvoze zavezati dodatni carini, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(46) Da bi zagotovili pravilno delovanje trga za vino in zlasti preprečili motnje na trgu, bi bilo treba določiti možnost, da se prepovejo postopki aktivnega ali pasivnega oplemenitenja. Uspešnost te vrste instrumenta za upravljanje trga se običajno zagotovi z njegovo uporabo brez večjega odlašanja. Zato bi morala Komisija dobiti ustrezna pooblastila.

(47) Za proizvode, ki se uvažajo iz tretjih držav, bi morala veljati pravila Skupnosti o kategorijah proizvodov, označevanju ter označbah porekla in geografskih označbah. Proizvode bi moral spremljati analizni izvid.

(48) Primerno je, da se pod nekaterimi pogoji Komisiji dodeli možnost, da odpira in upravlja tarifne kvote, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sprejetih v skladu s Pogodbo, ali iz drugih pravnih aktov Sveta.

(49) Presežna proizvodnja vina v Skupnosti se je še poslabšala zaradi kršitev prehodne prepovedi nove zasaditve. V Skupnosti je veliko nezakonitih zasaditev, ki so vir nepoštene konkurence in zaostrujejo težave sektorja.

(50) Pri nezakonitih površinah bi bilo treba glede obveznostih proizvajalca do teh razločevati med površinami, zasajenimi pred 1. septembrom 1998 in po njem.

(51) Za nezakonite površine, zasajene pred 1. septembrom 1998, doslej niso veljale obveznosti izkrčitve. Zadevni proizvajalci bi morali urediti položaj teh vinogradov s plačilom takse. Če zadevni vinogradi niso pozneje odobreni do 31. decembra 2009, jih bi moral proizvajalec izkrčiti na lastne stroške. Za neizpolnjevanje take obvezne izkrčitve bi bilo treba plačati kazen.

(52) Površine, katerih zasaditev po 1. septembru 1998 je v nasprotju z zadevno prepovedjo, je treba izkrčiti, ker je to kazen, ki jo določa Uredba (ES) št. 1493/1999. Za neizpolnjevanje take obvezne izkrčitve bi bilo treba plačati kazen.

(53) Dokler se ne začnejo izvajati odobritve in ukrepi krčenja, se vino iz vinogradov, ki so bili zasajeni v nasprotju s prepovedjo in niso bili pozneje odobreni v skladu z Uredbo (ES) št. 1493/1999, ne bi smelo dati v promet razen za destilacijo na stroške zadevnega proizvajalca. Proizvajalčeva predložitev pogodbe o destilaciji bi morala zagotoviti boljše spremljanje tega pravila kakor doslej.

(54) Medtem ko prehodna prepoved novih zasaditev vpliva na ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem na trgu za vino, je hkrati ustvarila oviro za konkurenčne proizvajalce, ki se želijo prilagoditi povečanemu povpraševanju.

(55) Ker tržno ravnotežje še ni bilo doseženo in ker spremljevalni ukrepi, kot je program krčenja, potrebujejo nekaj časa, da se pokaže njihov učinek, je primerno, da prepoved novih zasaditev še velja do 31. decembra 2013, ko naj bi bila dokončno odpravljena, da bi se konkurenčni proizvajalci lahko prosto odzivali na razmere trga.

(56) Sedanja dovoljenja za novo zasaditev na površinah za matične nasade za cepiče, komasacije, obvezni odkup in vinogradniške poskuse niso povzročila nobenih večjih motenj na trgu za vino, zato bi ostala ob upoštevanju potrebnega nadzora.

(57) Pravice do ponovne zasaditve bi bilo treba še naprej podeljevati, kadar proizvajalci izkrčijo površine, enakovredne površinam, zasajenim z vinsko trto, ker je neto učinek take zasaditve na proizvodnjo tako rekoč nič.

(58) Poleg tega bi morale države članice imeti možnost, da pod strogim nadzorom dovolijo prenos pravice do ponovne zasaditve na drugo gospodarstvo pod pogojem, da je ta prenos v skladu s politiko kakovosti, da zadeva površine, namenjene za matične nasade za cepiče, ali da je povezan s prenosom dela gospodarstva. Ti prenosi bi morali ostati znotraj iste države članice.

(59) Za izboljšanje gospodarjenja z vinogradniškimi površinami in za pospešitev učinkovite uporabe pravic do zasaditve ter s tem za nadaljnjo omilitev vpliva prehodnih omejitev zasaditve bi bilo treba ohraniti sistem nacionalnih ali regionalnih rezerv.

(60) Državam članicam bi bilo treba ob upoštevanju potrebnih pregledov dati širšo možnost presoje pri upravljanju rezerv, tako da se lahko uporaba pravic do zasaditve iz teh rezerv bolje prilagodi lokalnim potrebam. S tem bi bilo treba predvideti možnost nakupa pravic do zasaditve, oblikovanja rezerv in prodaje pravic do zasaditve iz rezerv. V ta namen bi morale države članice ohraniti pravico, da ne uporabljajo sistema rezerv, če lahko dokažejo, da že imajo na voljo učinkovit sistem za upravljanje pravic do zasaditve.

(61) Posebne ugodnosti za mlade vinarje lahko omogočijo ne samo začetek proizvodnje, temveč tudi strukturno prilagajanje njihovih gospodarstev po začetni vzpostavitvi, in taki proizvajalci zato izpolnjujejo pogoje za dodelitev brezplačne pravice do zasaditve iz rezerv.

(62) Da se lahko viri izrabijo kar najbolj optimalno in da se ponudba bolje prilagodi povpraševanju, bi morali imetniki pravic do zasaditve v razumnem roku izkoristiti pravice do zasaditve. V nasprotnem primeru bi se te pravice dodelile ali ponovno dodelile rezervam. Iz istega razloga bi bilo treba v razumnem roku dodeliti pravice, namenjene za rezerve.

(63) Proizvodnja v tistih državah članicah, ki proizvedejo manj kakor 25 000 hektolitrov na leto, ne vpliva resno na tržno ravnotežje. Te države članice bi bilo zato treba izvzeti iz prehodne omejitve novih zasaditev, ampak ne bi smele imeti dostopa do programa krčenja.

(64) Kot dodaten spremljevalni ukrep za oblikovanje sektorja, ki bo prilagojen tržnim razmeram, bi bilo treba uvesti program krčenja. Kadar proizvajalci menijo, da razmere nekaterih vinogradov ne omogočajo proizvodnje, sposobne za preživetje, bi morali imeti možnost, da zmanjšajo stroške in te površine za stalno izključijo iz proizvodnje vina ter začnejo nadomestne dejavnosti na zadevnih parcelah ali se v celoti umaknejo iz kmetijske proizvodnje.

(65) Izkušnje so pokazale, da ukrep in spremljajoči učinki na ponudbo postanejo neučinkoviti, če države članice same dovoljujejo krčenje ob plačilu premij za tveganje. Zato naj bi bilo proizvajalcem v nasprotju z obstoječo ureditvijo na splošno dovoljeno vstopiti v program krčenja in bi imeli izključno pravico, da se odločijo, ali bodo to uporabili to možnost. V zameno bi jim bilo treba dodeliti premijo na hektar izkrčenih vinogradov.

(66) Države članice bi morale imeti možnost, da na podlagi objektivnih meril določijo višino premije za izkrčitev znotraj lestvic, ki jih določi Komisija.

(67) Da bi se zagotovilo odgovorno ravnanje z izkrčenimi površinami, bi morala biti upravičenost do premije odvisna od tega, ali ravnajo zadevni proizvajalci v skladu z veljavnimi okoljskimi pravili. Kadar se ugotovi neskladnost, bi bilo treba sorazmerno zmanjšati premijo za izkrčitev.

(68) Da bi se države članice izognile okoljskim problemom, bi morale imeti možnost, da pod posebnimi pogoji izključijo krčenje vinogradov v gorah in na strmih pobočjih ter iz okoljskih razlogov. Države članice bi morale imeti možnost, da ustavijo krčenje, ko skupna izkrčena površina doseže 10 % površin, zasajenih z vinsko trto.

(69) Kmetijsko zemljišče, ki se je prej uporabljalo kot vinograd, bi po izkrčitvi bilo upravičeno do sheme enotnih plačil in bi se mu odobrilo povprečno regionalno nevezano neposredno plačilo, ki iz proračunskih razlogov ne sme presegati 350 EUR/ha.

(70) Z dodelitvijo državnih pomoči bi bilo ogroženo pravilno delovanje enotnega trga. Določbe Pogodbe o državnih pomočeh bi bilo zato treba uporabljati za proizvode, ki jih zajema skupna ureditev trga za vino. Vendar določbe o premijah za izkrčitev in nekateri ukrepi na podlagi podpornih programov sami na sebi ne bi smeli ovirati dodelitve nacionalne pomoči za iste namene.

(71) Zaradi boljšega gospodarjenja z vinogradniškimi površinami je zaželeno, da države članice pošljejo Komisiji preglednico obsega vinogradniških površin. Ta podatek bi moral temeljiti na obstoječem registru vinogradov. Kot spodbuda za države članice, da pošljejo preglednico, bi bilo treba omejiti možnost podpore za prestrukturiranje in preusmeritev na tiste države članice, ki so jo poslale.

(72) Da bi bile na voljo informacije, potrebne za sprejemanje ustreznih izbir politik in upravnih izbir, bi morali proizvajalci vinskega grozdja, mošta in vina oddati prijavo pridelka. Države članice bi morale imeti možnost zahtevati, da trgovci z vinskim grozdjem vsako leto prijavijo prodane količine zadnje trgatve. Proizvajalci mošta in vina ter trgovci, razen trgovcev na drobno, bi morali vsako leto prijaviti svoje zaloge mošta in vina.

(73) Da se zagotovi zadovoljiva raven sledljivosti zadevnih proizvodov, zlasti zaradi varstva potrošnikov, bi bilo treba določiti, da so vsi proizvodi, ki so zajeti v tej uredbi, opremljeni s spremnim dokumentom, kadar so v obtoku znotraj Skupnosti.

(74) Ukrepi za izvajanje te uredbe bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[15].

(75) Skupnost bi morala financirati izdatke držav članic v okviru obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike[16].

(76) Države članice in Komisija bi se morali medsebojno oskrbovati z informacijami, potrebnimi za uporabo te uredbe.

(77) Da se zagotovi skladnost z obveznostmi iz te uredbe, so potrebni pregledi in nalaganje kazni ob neupoštevanju teh obveznosti. Zato bi bilo treba pooblastiti Komisijo za določitev ustreznih pravil, vključno s pravili za izterjavo neupravičenih plačil in obveznosti poročanja držav članic.

(78) Organi držav članic bi morali biti odgovorni za zagotovitev skladnosti s to uredbo in treba bi bilo ustrezno poskrbeti, da Komisija lahko spremlja in zagotavlja tako skladnost.

(79) Da bi se določila vključitev vinskega sektorja v shemo enotnih plačil, bi morale biti vse dejavno obdelane vinogradniške površine upravičene do sheme enotnih plačil iz Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete[17].

(80) Vinogradniki v Bolgariji, Češki, Estoniji, na Cipru, v Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, Poljskem, v Romuniji, Sloveniji in na Slovaškem bi morali uživati ugodnosti vključitve vinskega sektorja v shemo enotnih plačil pod enakimi pogoji, kot so bili 30. aprila 2004 določeni za vinogradnike iz Skupnosti. Zato za vinski sektor v shemi enotnih plačil ne bi smela veljati uporaba razporeda povečanj iz člena 143a Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(81) Zato bi bilo treba Uredbo Sveta (ES) št. 2702/1999 z dne 14. decembra 1999 o ukrepih za informiranje in promocijo kmetijskih proizvodov v tretjih državah[18], Uredbo Sveta (ES) št. 2826/2000 z dne 19. decembra 2000 o informacijskih in promocijskih ukrepih za kmetijske proizvode na notranjem trgu[19] in Uredbo (ES) št. 1782/2003 ustrezno spremeniti.

(82) Prehod iz ureditve iz Uredbe (ES) št. 1493/1999 in drugih uredb v vinskem sektorju v ureditev iz te uredbe lahko povzroči težave, ki jih ta uredba ne obravnava. Da bi se lahko odzvala na to možnost, bi bilo treba določiti, da Komisija sprejme potrebne prehodne ukrepe. Komisijo bi bilo treba pooblastiti tudi za reševanje posebnih praktičnih vprašanj –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I UVODNE DOLOčBE

Člen 1 Vsebina in področje uporabe

1. Ta uredba določa posebna pravila, ki veljajo za proizvodnjo in trženje naslednjih proizvodov:

Oznaka KN | Opis |

0806 10 90 | Sveže grozdje, razen namiznega grozdja |

2009 61 2009 69 | Grozdni sok (vključno grozdni mošt) |

2204 30 92 2204 30 94 2204 30 96 2204 30 98 | Drugi grozdni mošti, razen grozdnega mošta v fermentaciji ali z ustavljeno fermentacijo brez dodajanja alkohola |

2204 | Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009, razen drugih grozdnih moštov iz tarifnih podštevilk 2204 30 92, 2204 30 94, 2204 30 96 in 2204 30 98 |

2206 00 10 | Piquette |

2209 00 11 | Vinski kis |

2209 00 19 |

2307 00 11 | Vinska usedlina |

2307 00 19 |

2308 90 11 | Grozdne tropine |

2308 90 19 |

2. Glede proizvodov iz odstavka 1 ta uredba določa:

(a) podporne ukrepe,

(b) ureditvene ukrepe,

(c) pravila o trgovanju s tretjimi državami,

(d) pravila, ki urejajo obseg vinogradniških površin.

Člen 2 Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve izrazov iz Priloge I.

NASLOV II PODPORNI UKREPI

Poglavje I Podporni programi

Oddelek 1Uvodne določbe

ČLEN 3 Področje uporabe

To poglavje določa pravila, ki urejajo dodeljevanje sredstev Skupnosti državam članicam in uporabo navedenih sredstev s strani držav članic z nacionalnimi podpornimi programi (v nadaljnjem besedilu „podporni programi“) za financiranje posebnih podpornih ukrepov kot pomoč vinskemu sektorju.

Člen 4 Združljivost in skladnost

1. Podporni programi upoštevajo zakonodajo Skupnosti in so skladni z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti.

2. Države članice so odgovorne za podporne programe in zagotovijo, da se sestavijo in izvajajo objektivno ob upoštevanju gospodarskega položaja zadevnih proizvajalcev in potrebe po izogibanju neupravičeno neenakemu obravnavanju proizvajalcev.

3. Podpora se ne dodeli:

(a) za raziskovalne projekte in ukrepe v podporo raziskovalnim projektom;

(b) za ukrepe, ki jih zajema Uredba (ES) št. 1698/2005.

Oddelek 2Podporni programi

ČLEN 5 Predložitev podpornih programov

1. Vsaka država članica proizvajalka iz Priloge II Komisiji predloži prvič do 30. aprila 2008 osnutek petletnega podpornega programa, ki vsebuje ukrepe v skladu s tem poglavjem.

Podporni ukrepi se pripravijo za geografsko raven, za katero zadevna država članica meni, da je najustreznejša. Preden se podporni program predloži Komisiji, se država članica o njem posvetuje s pristojnimi organi in organizacijami na ustrezni teritorialni ravni.

Vsaka država članica predloži en sam osnutek programa, ki lahko upošteva regionalne posebnosti.

2. Podporni programi se začnejo uporabljati tri mesece po njihovi predložitvi Komisiji.

Če podporni program ni v skladu s pogoji, določenimi v tem poglavju, Komisija o tem obvesti države članice. V tem primeru mora država članica predložiti Komisiji revidiran program. Revidiran program se začne uporabljati dva meseca po vročitvi, razen če se neskladje nadaljuje in v tem primeru se uporablja ta pododstavek.

3. Odstavek 2 se smiselno uporablja za spremembe v zvezi s podpornimi programi, ki jih predložijo države članice.

Člen 6 Vsebina podpornih programov

Podporni programi so sestavljeni iz naslednjih elementov:

(a) podrobnega opisa predlaganih ukrepov ter njihovih količinsko opredeljenih ciljev;

(b) izida opravljenih posvetovanj;

(c) ocene, ki prikazuje pričakovani tehnični, gospodarski, okoljski in družbeni vpliv;

(d) časovnega razporeda za izvajanje ukrepov;

(e) splošne finančne preglednice, ki prikazujejo namenjena sredstva in predvideno okvirno razdelitev sredstev med ukrepe v skladu z zgornjimi mejami, določenimi v Prilogi II;

(f) dokaza o združljivosti in skladnosti med različnimi ukrepi iz programa;

(g) meril in količinskih kazalcev, ki se uporabljajo za spremljanje in ocenjevanje, in vsega potrebnega za zagotovitev, da se programi izvajajo ustrezno in učinkovito;

(h) meril in kazalcev, ki se uporabljajo za preverjanje, da se podporni programi predložijo in izvajajo objektivno ob upoštevanju gospodarskega položaja zadevnih proizvajalcev in potrebe po izogibanju neupravičeno neenakemu obravnavanju med proizvajalci;

(i) določb za preglede in kazni;

(j) imenovanja pristojnih oblasti in organov, odgovornih za izvajanje programa.

Člen 7 Upravičeni ukrepi

Podporni programi vsebujejo ukrepe za promocijo na trgih tretjih držav v skladu s členom 9.

Vsebovati morajo tudi vsaj enega od naslednjih ukrepov:

(a) prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov;

(b) zeleno trgatev;

(c) vzajemne sklade;

(d) zavarovanje letine.

Člen 8 Splošna pravila za podporne programe

1. Dodelitev razpoložljivih sredstev Skupnosti in proračunske omejitve so določene v Prilogi II.

2. Podpora Skupnosti se nanaša le na upravičene izdatke, ki nastanejo po predložitvi ustreznih podpornih programov iz člena 5(1).

3. Države članice ne prispevajo k stroškom za ukrepe, ki jih (so-)financira Skupnost na podlagi podpornih programov.

4. Z odstopanjem od odstavka 3 lahko države članice dodelijo nacionalno pomoč v skladu z ustreznimi pravili Skupnosti o državni pomoči za ukrepe iz členov 9 in 13.

Najvišja stopnja pomoči, kot je določena v ustreznih pravilih Skupnosti o državni pomoči, se uporablja za celotno javno (so-)financiranje, vključno s sredstvi Skupnosti in nacionalnimi sredstvi.

Oddelek 3Posebni podporni ukrepi

ČLEN 9 Promocija na trgih tretjih držav

1. Podpora po tem členu zajema informacijske in promocijske ukrepe v zvezi z vini Skupnosti v tretjih državah, s čimer se izboljšuje njihova konkurenčnost v navedenih državah.

2. Ukrepi iz odstavka 1 se nanašajo na vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo ali vina z navedbo sorte vinske trte.

3. Ukrepe iz odstavka 1 lahko sestavljajo:

(a) odnosi z javnostmi, promocijski ali reklamni ukrepi, zlasti s poudarkom na prednostih proizvodov Skupnosti, predvsem glede kakovosti, varnosti hrane ali prijaznosti okolju;

(b) udeležba na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena;

(c) kampanje informiranja, zlasti o sistemih Skupnosti, ki zajemajo zaščitene označbe porekla, geografske označbe in ekološko pridelavo;

(d) študije novih trgov, potrebne za razširitev možnosti prodaje;

(e) študije za ocenjevanje rezultatov ukrepov promocije in informiranja.

4. Prispevek Skupnosti za promocijske aktivnosti ne sme presegati 50 % upravičenih izdatkov.

5. Države članice rezervirajo za promocijske ukrepe na trgih tretjih držav vsaj sredstva Skupnosti iz Priloge II. Tako rezervirana sredstva niso na voljo za druge ukrepe.

Člen 10 Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov

1. Cilj ukrepov v zvezi s prestrukturiranjem in preusmeritvijo vinogradov je povečati konkurenčnost proizvajalcev vina.

2. Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se podpre v skladu s tem členom le, če države članice predložijo preglednico obsega vinogradniških površin v skladu s členom 100.

3. Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov lahko zajema eno ali več naslednjih dejavnosti:

(a) zamenjavo sort, vključno s precepljanjem;

(b) spremembo lokacije vinogradov;

(c) izboljšave tehnologije upravljanja in obdelovanja vinogradov.

Običajna obnova vinogradov, ki se jim je iztekla naravna življenjska doba, ni upravičena do podpore.

4. Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se dodeli v naslednjih oblikah:

(a) nadomestila proizvajalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja ukrepa;

(b) prispevek k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve.

5. Nadomestilo proizvajalcem za izgubo dohodka iz odstavka 4(a) lahko krije do 100 % ustrezne izgube in ima lahko naslednjo obliko:

(a) ne glede na določbe poglavja II naslova V dovoljenje za skupni obstoj novih in starih vinskih trt za določeno obdobje, ki ni daljše od treh let, do konca prehodne ureditve za pravice do zasaditve, to je najpozneje do 31. decembra 2013;

(b) finančno nadomestilo.

6. Prispevek Skupnosti k dejanskim stroškom prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ne sme presegati 50 % teh stroškov. Vendar znaša v regijah, opredeljenih kot konvergenčne regije v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006, prispevek Skupnosti k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve največ 75 %.

Člen 11 Zelena trgatev

1. V tem členu zelena trgatev pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni parceli na nič.

2. Podpora za zeleno trgatev prispeva k ponovnemu uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu za vino v Skupnosti, s čimer se prepreči tržna kriza.

3. Podpora za zeleno trgatev se lahko dodeli kot nadomestilo v obliki pavšalnega plačila na hektar, ki ga določi zadevna država članica.

Plačilo ne sme presegati 50 % neposrednih stroškov zaradi uničenja ali odstranitve grozdov in izgube dohodka v zvezi z uničenjem ali odstranitvijo grozdov.

4. Zadevne države članice vzpostavijo sistem po objektivnih merilih, da zagotovijo, da z ukrepom zelene trgatve posamezni proizvajalci vina ne prejmejo nadomestila, ki presega zgornje meje iz drugega pododstavka odstavka 3.

Člen 12 Vzajemni skladi

1. Podpora za ustanovitev vzajemnih skladov omogoča pomoč tistim proizvajalcem, ki se želijo zavarovati pred tržnimi nihanji.

2. Podpora za ustanovitev vzajemnih skladov se lahko dodeli v obliki začasne in degresivne pomoči, da se krijejo upravni stroški skladov.

Člen 13 Zavarovanje letine

1. Podpora za zavarovanje letine prispeva k varovanju prihodkov proizvajalcev, kadar jih ogrožajo naravne nesreče, vremenski dogodki, bolezni ali napadi škodljivih organizmov.

2. Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli v obliki finančnega prispevka Skupnosti, ki ne sme presegati:

(a) 80 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačujejo proizvajalci za zavarovanje pred vremenskimi razmerami, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami;

(b) 50 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo proizvajalci za zavarovanje pred:

- izgubami iz točke (a) in drugimi izgubami zaradi vremenskih razmer;

- izgubami, ki so jih povzročile živalske ali rastlinske bolezni ali napadi škodljivih organizmov.

3. Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli le, če ustrezne zavarovalnine ne znašajo več kot 100 % nadomestila za izgube dohodka proizvajalca ob upoštevanju vseh nadomestil, ki jih proizvajalec pridobi iz drugih shem podpor v zvezi z zavarovanim tveganjem.

4. Podpora za zavarovanje letine ne povzroči izkrivljanja konkurence na zavarovalnih trgih.

Člen 14 Navzkrižna skladnost

Kadar se za kmeta ugotovi, da na svojem kmetijskem gospodarstvu kadar koli v obdobju petih let od izplačila sredstev iz podpornih programov za prestrukturiranje in preusmeritve ali kadar koli v obdobju enega leta od izplačila sredstev iz podpornih programov za zeleno trgatev ni izpolnjeval predpisanih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev iz členov 3 do 7 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se znesek plačila, kadar je neskladnost posledica dejanja ali opustitve, ki jo je mogoče neposredno pripisati kmetu, zmanjša ali prekliče, delno ali v celoti, odvisno od resnosti, obsega, trajnosti in ponavljanja ugotovljene neskladnosti, in se mu po potrebi ukaže, da vrne plačilo pod pogoji iz navedenih določb.

Glede delnega ali celotnega zmanjšanja ali izterjave podpore s strani države članice se pravila določijo po postopku iz člena 144(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Oddelek 4Splošne določbe

ČLEN 15 Poročanje in ocenjevanje

1. Države članice vsako leto najpozneje do 1. marca predložijo Komisiji poročilo o izvajanju ukrepov, ki so jih določili njihovi podporni programi v predhodnem letu.

Poročila navajajo in opišejo ukrepe, za katere je bila odobrena pomoč Skupnosti po podpornih programih, in zlasti vsebujejo podrobnosti o izvajanju promocijskega ukrepa iz člena 9.

2. Države članice predložijo Komisiji najpozneje do 1. marca 2011 in drugič najpozneje do 1. marca 2014 oceno stroškov in koristi podpornih programov ter navedbo, kako bodo povečale svojo učinkovitost.

Komisija najpozneje do 31. decembra 2011 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju promocijskega ukrepa iz člena 9.

Člen 16 Izvedbena pravila

Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja se sprejmejo po postopku iz člena 104(1).

Ta pravila lahko vključujejo zlasti:

(a) obliko predstavitve podpornih programov;

(b) pravila za spremembe podpornih programov po tem, ko so se že uporabljali;

(c) podrobna pravila za izvedbo ukrepov iz členov 9 do 13;

(d) pogoje, pod katerimi se pomoč s sredstvi Skupnosti sporoči in objavi;

(e) podrobnosti o poročanju.

Poglavje IIFinančni prenos

Člen 17 Finančni prenos na razvoj podeželja

1. Od proračunskega leta 2009 naprej bodo zneski, določeni v odstavku 2, ki temeljijo na preteklih izdatkih na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999 za intervencijo za urejanje kmetijskih trgov iz člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1290/2005, na voljo kot dodatna sredstva Skupnosti za ukrepe v vinorodnih regijah v okviru programiranja razvoja podeželja, ki se financira na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005.

2. Naslednji zneski bodo na voljo v naslednjih koledarskih letih:

- 2009: 100 milijonov EUR ,

- 2010: 150 milijonov EUR ,

- 2011: 250 milijonov EUR ,

- 2012: 300 milijonov EUR ,

- 2013: 350 milijonov EUR ,

- od 2014 naprej: 400 milijonov EUR.

3. Zneski iz odstavka 2 se razporedijo med države članice v skladu s Prilogo III.

NASLOV III UREDITVENI UKREPI

Poglavje I Splošna pravila

Člen 18 Razvrščanje sort vinske trte

1. Države članice razvrstijo sorte vinske trte za zasaditev, ponovno zasaditev ali cepljenje na njihovem ozemlju.

Vse razvrščene sorte spadajo v vrsto Vitis vinifera ali nastanejo s križanjem te vrste z drugimi vrstami roda Vitis .

2. Naslednje sorte ne smejo biti zajete v to razvrstitev:

(a) Noah;

(b) Othello;

(c) Isabelle;

(d) Jacquez;

(e) Clinton;

(f) Herbemont.

3. Sorte vinske trte, ki niso navedene v razvrstitvi, se lahko zasadijo, ponovno zasadijo ali cepijo samo za znanstvene raziskave in poskuse.

4. Površine, zasajene s sortami vinske trte za proizvodnjo vina, ki niso navedene v razvrstitvi, se morajo izkrčiti, če proizvodnja na teh površinah ni namenjena izključno za porabo v vinogradnikovi družini.

5. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za preverjanje skladnosti proizvajalcev z odstavkoma 3 in 4.

6. Kadar so sorte izločene iz razvrstitve, je treba zadevne površine izkrčiti v 15 letih po njihovi izločitvi.

Člen 19 Proizvodnja in trženje

1. Proizvodi, navedeni v Prilogi IV in proizvedeni v Skupnosti, se proizvedejo iz sort vinske trte, navedenih v razvrstitvah, ki so jih sestavile države članice v skladu s prvim pododstavkom člena 18(1).

2. Poimenovanje kategorije proizvoda vinske trte v skladu s Prilogo IV se lahko uporablja v Skupnosti le za trženje proizvoda, ki izpolnjuje ustrezne pogoje iz navedene priloge.

Komisija se lahko odloči, da bo h kategorijam iz Priloge IV dodala nove kategorije proizvodov vinske trte.

3. Razen ustekleničenih vin, za katera je mogoče dokazati, da je bilo polnjenje opravljeno pred 1. septembrom 1971, se vina, proizvedena iz sort vinske trte, ki je vključena v razvrstitve, sestavljene v skladu s prvim pododstavkom člena 18(1), ki pa ne ustrezajo nobeni od razvrstitev iz Priloge IV, uporabijo samo za porabo v družini posameznega vinarja, za proizvodnjo vinskega kisa ali za destilacijo.

Poglavje IIEnološki postopki in omejitve

Člen 20 Področje uporabe

To poglavje določa dovoljene enološke postopke in veljavne omejitve ter postopek odločanja Komisije o postopkih in omejitev, ki veljajo za proizvodnjo in trženje proizvodov, ki jih zajema ta uredba.

Člen 21 Enološki postopki in omejitve

1. Le enološki postopki, dovoljeni v skladu z zakonodajo Skupnosti, se uporabljajo v Skupnosti za proizvodnjo proizvodov, ki jih zajema ta uredba.

Prvi pododstavek se ne uporablja za:

(a) grozdni sok in zgoščeni grozdni sok;

(b) grozdni mošt in zgoščeni grozdni mošt, namenjen za pripravo grozdnega soka.

2. Dovoljeni enološki postopki se lahko uporabljajo samo za zagotavljanje ustrezne predelave v vino, ustreznega ohranjanja ali ustreznega donegovanja proizvoda.

3. Proizvodi, ki jih zajema ta uredba, morajo biti proizvedeni v Skupnosti v skladu z ustreznimi omejitvami iz Priloge VI.

4. Proizvodi, ki jih zajema ta uredba in na katerih so bili uporabljeni enološki postopki, ki niso dovoljeni na ravni Skupnosti, ali kadar je to primerno, enološki postopki, ki niso dovoljeni na nacionalni ravni, ali ki so v nasprotju z omejitvami iz Priloge VI, se ne smejo dati v promet v Skupnosti.

5. Vendar se za proizvode, ki jih zajema ta uredbe in ki se proizvajajo za izvoz, uporabljajo enološki postopki in omejitve, ki jih je priznal Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV), ne pa dovoljeni enološki postopki in omejitve Skupnosti.

Proizvajalci morajo o taki proizvodnji poročati državam članicam, ki preverijo skladnost z zahtevami za izvoz.

Člen 22 Strožji enološki postopki, o katerih se odločijo države članice

Države članice lahko omejijo ali izključijo uporabo nekaterih enoloških postopkov, ki jih dovoljuje zakonodaja Skupnosti, za vina, ki se proizvajajo na njihovem ozemlju, da se ohranijo osnovne lastnosti vin z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo ter penečih vin in likerskih vin.

Države članice te omejitve in izključitve sporočijo Skupnosti, ki jih posreduje drugim državam članicam.

Člen 23 Dovoljenje za enološke postopke in omejitve

1. Razen o enoloških postopkih za obogatitev, zakisanje in razkisanje iz Priloge V in omejitvah iz Priloge VI se o dovoljenju za enološke postopke in omejitvah glede proizvodnje in shranjevanja proizvodov, ki jih zajema ta uredba, odloča po postopku iz člena 104(1).

2. Države članice lahko dovolijo poskusno uporabo nedovoljenih enoloških postopkov pod pogoji, ki se določijo po postopku iz člena 104(1).

Člen 24 Merila za dovoljenje

Ob odobritvi enoloških postopkov po postopku iz člena 104(1) Komisija:

(a) izhaja iz enoloških postopkov, ki jih je priznal OIV, in izsledkov poskusne uporabe doslej nedovoljenih enoloških postopkov;

(b) upošteva varovanje človekovega zdravja;

(c) upošteva možna tveganja za potrošnike, ki so jih zavedla njihova pričakovanja in dojemanja, ob upoštevanju razpoložljivosti in izvedljivosti obvestilnih sredstev, ki bi izključila taka tveganja;

(d) omogoči ohranitev naravnih in osnovnih lastnosti vina in ne povzroča bistvenih sprememb sestave zadevnega proizvoda,

(e) zagotovi najnižjo sprejemljivo raven skrbi za okolje;

(f) upošteva splošna pravila glede enoloških postopkov in omejitev, ki so navedeni v prilogah III in IV.

Člen 25 Analitične metode

Analitične metode za določanje sestave proizvodov, zajetih v tej uredbi, in pravila, po katerih se lahko ugotovi, ali so bili na teh proizvodih uporabljeni nedovoljeni enološki postopki, so tisti, ki jih je priznal in objavil OIV. Kadar ni metod in meril, ki bi jih priznal OIV, in kadar ne obstajajo ustrezne metode in merila Skupnosti, se take metode in merila sprejmejo po postopku iz člena 104(1).

Člen 26 Izvedbena pravila

Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja in prilogi III in IV se sprejmejo po postopku iz člena 104(1).

Ta pravila lahko vključujejo zlasti:

(a) dovoljene enološke postopke in omejitve pri penečem vinu;

(b) dovoljene enološke postopke in omejitve pri likerskem vinu;

(c) določbe, ki urejajo tipiziranje in rezanje mošta in vina, ob upoštevanju točke C Priloge VI;

(d) kadar ne obstajajo ustrezna pravila Skupnosti, specifikacijo čistosti in določanja snovi, ki je bila uporabljena v enoloških postopkih;

(e) upravna pravila za izvajanje dovoljenih enoloških postopkov;

(f) pogoje za posest, promet in uporabo proizvodov, ki niso v skladu s členom 21, možna odstopanja od zahtev navedenega člena in merila za izogibanje strogosti v posameznih primerih;

(g) pogoje, pod katerimi lahko države članice odobrijo posest, promet in uporabo proizvodov, ki niso v skladu s tem poglavjem, razen s členom 21, ali z izvedbenimi določbami tega poglavja.

Poglavje IIIOznačbe porekla in geografske označbe

Oddelek 1Področje uporabe in opredelitev pojmov

ČLEN 27 Označbe porekla in geografske označbe

1. V tej uredbi:

(a) „označba porekla“ pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma države, ki se uporablja za opis vina, likerskega vina, penečega vina, gaziranega penečega vina, biser vina ali vina iz prezrelega grozdja, ki ustreza naslednjim zahtevam:

(i) katerega kakovost ali značilnosti so predvsem ali izključno posledica geografskega okolja z njemu lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki;

(ii) grozdje, iz katerega je proizvedeno, izvira izključno s tega geografskega območja;

(iii) je pridobljeno iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera .

(b) „geografska označba“ pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma države, ki se uporablja za opis vina, likerskega vina, penečega vina, gaziranega penečega vina, biser vina ali vina iz prezrelega grozdja, ki ustreza naslednjim zahtevam:

(i) katerega kakovost, značilnosti ali sloves je predvsem mogoče pripisati geografskemu poreklu;

(ii) vsaj 85 % grozdja, iz katerega je proizvedeno, izvira izključno s tega geografskega območja;

(iii) je pridobljeno iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera ali s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis .

2. Tradicionalna imena se štejejo za označbe porekla, kadar:

(a) označujejo vino;

(b) se nanašajo na geografsko ime;

(c) izpolnjujejo pogoje iz točk (i) do (iii) odstavka 1(a).

3. Označbe porekla in geografske označbe, vključno s tistimi, ki se nanašajo na geografska območja v tretjih državah, so upravičene do zaščite v Skupnosti v skladu s pravili iz tega poglavja.

Oddelek 2Vloga za zaščito

ČLEN 28 Vsebina vlog za zaščito

1. Vloge za zaščito imen kot označb porekla ali geografskih označb morajo vključevati tehnično dokumentacijo, ki vsebuje:

(a) ime, ki se zaščiti;

(b) ime in naslov vlagatelja;

(c) specifikacijo proizvoda iz odstavka 2;

(d) enotni dokument, ki povzema specifikacijo proizvoda iz odstavka 2.

2. Specifikacija proizvoda mora zainteresiranim stranem omogočati, da preverijo ustrezne proizvodne okoliščine za označbo porekla ali geografsko označbo.

Sestavljati jo mora:

(a) opis vina in njegove glavne fizikalne, kemične, mikrobiološke ali organoleptične lastnosti;

(b) kadar je to primerno, posebni enološki postopki, uporabljeni za proizvodnjo vina;

(c) razmejitev zadevnega geografskega območja;

(d) največji hektarski donos;

(e) navedba sorte ali sort vinske trte, iz katerih je pridobljeno vino;

(f) podrobnosti o povezavi med kakovostjo, slovesom ali značilnostmi in geografskim okoljem ali geografskim poreklom;

(g) zahteve Skupnosti, nacionalne zahteve, ali kadar je to primerno, zahteve medpanožnih organizacij, ki se uporabljajo za proizvod in so v vsakem primeru v skladu z zakonodajo Skupnosti na splošno;

(h) ime in naslov organov, ki preverjajo skladnost z določbami iz specifikacij proizvoda. in njihove posebne naloge.

Člen 29 Vloga za zaščito za geografsko območje v tretji državi

1. Kadar se vloga za zaščito nanaša na geografsko območje, ki leži v tretji državi, vsebuje poleg elementov iz člena 28 tudi dokazilo, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla.

2. Vloga se pošlje Komisiji bodisi neposredno bodisi po organih zadevne tretje države.

3. Vloga za zaščito je sestavljena v enem od uradnih jezikov Skupnosti ali pa ji je priložen overjen prevod v enega od teh jezikov.

Člen 30 Vlagatelji

1. Vsaka zainteresirana skupina proizvajalcev ali v izjemnih primerih en sam proizvajalec lahko vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe. Ostale zainteresirane strani lahko sodelujejo pri vlogi.

2. Proizvajalci lahko vložijo vlogo za zaščito le za vina, ki jih proizvajajo.

3. Pri imenih, ki označujejo čezmejno geografsko območje, ali tradicionalnih imenih, povezanih s čezmejnim geografskim območjem, se lahko vloži skupna vloga.

Oddelek 3Postopek za podelitev zaščite

ČLEN 31 Predhodni nacionalni postopek

1. Vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe vin v skladu s členom 27, ki izvirajo v Skupnosti, so predmet predhodnega nacionalnega postopka v skladu s tem členom.

2. Vloga za zaščito se vloži v državi članici, z ozemlja katere izvira označba porekla ali geografska označba.

3. Država članica pregleda vlogo za zaščito, če izpolnjuje pogoje iz tega poglavja.

Država članica izvede nacionalni postopek, ki zagotavlja primerno objavo vloge in določi, da lahko v obdobju vsaj dveh mesecev od dneva objave vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima sedež ali stalno prebivališče na njenem ozemlju, nasprotuje predlogu zaščite tako, da v državi članici vloži ustrezno utemeljeno izjavo.

4. Če država članica meni, da označba porekla ali geografska označba ne izpolnjuje ustreznih zahtev, vključno z možnostjo neskladnosti z zakonodajo Skupnosti na splošno, država članica zavrne vlogo.

5. Če država članica meni, da so ustrezne zahteve izpolnjene, sprejme pozitivno odločbo, s katero lahko določi prehodno nacionalno zaščito z učinkom od dneva predložitve vloge za zaščito Komisiji v skladu s členom 7. Država članica objavi enotni dokument in specifikacijo proizvoda na spletu.

6. Država članica zagotovi objavo svojih pozitivnih odločb iz odstavka 5 in zagotovi, da so fizičnim in pravnim osebam v državi članici z upravičenim interesom na voljo pravna sredstva.

7. Država članica, ki sprejme pozitivno nacionalno odločbo iz odstavka 5, Komisiji posreduje vlogo za zaščito, ki vsebuje:

(a) ime in naslov vlagatelja;

(b) enotni dokument iz člena 28(1)(d);

(c) izjavo države članice, da šteje vlogo vlagatelja za skladno s pogoji te uredbe;

(d) napotilo na objavo iz odstavka 6.

Ti dokumenti se pošljejo v enem od uradnih jezikov institucij Evropske unije ali pa jim je priložen overjen prevod v enega od teh jezikov.

8. Prehodna nacionalna zaščita iz odstavka 5 preneha z dnem izdaje odločbe Komisije v skladu s členom 34.

9. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s tem členom, do najpozneje 1. avgusta 2009.

Člen 32 Preučitev Komisije

1. Komisija objavi datum vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe.

2. Komisija preveri, ali vloge za zaščito iz člena 31(7) izpolnjujejo pogoje, določene v tem poglavju.

3. Kadar Komisija meni, da so pogoji iz tega poglavja izpolnjeni, objavi v Uradnem listu Evropske unije enotni dokument iz člena 28(1)(d) in napotilo na objavo specifikacije proizvoda iz člena 31(5).

V nasprotnem primeru Komisija odloči po postopku iz člena 104(1), da zavrne vlogo.

Člen 33 Postopek ugovora

Vsaka država članica ali tretja država ali vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima sedež ali stalno prebivališče v eni od držav članic, razen v tisti državi članici, ki je zahtevala zaščito, ali v tretji državi, lahko v dveh mesecih od dneva objave iz prvega pododstavka člena 32(3) ugovarja načrtovani zaščiti, tako da vloži ustrezno utemeljeno izjavo pri Komisiji.

Fizične ali pravne osebe, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v tretji državi, vložijo izjavo bodisi neposredno bodisi po organih zadevne tretje države v roku dveh mesecev, kot je določeno v prvem odstavku.

Člen 34 Odločba o zaščiti

Komisija se na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, odloči po postopku iz člena 104(1), ali bo podelila zaščito označbe porekla ali geografske označbe, ki izpolnjuje pogoje iz tega poglavja in je na splošno združljiva z zakonodajo Skupnosti, ali bo vlogo zavrnila, kadar ti pogoji niso izpolnjeni.

Oddelek 4Posebni primeri

ČLEN 35 Homonimi

1. Ime, ki je homonim zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, je upravičeno do zaščite kot označba porekla ali geografska označba, če se dovolj razlikuje od že zaščitenega imena, da se zagotovi, da ne zavaja potrošnika glede resničnega geografskega porekla teh vin.

2. Razen če ni drugače določeno v izvedbenih pravilih Komisije, se ime sorte vinske trte, ki vsebuje zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo ali je sestavljena iz nje, ne sme uporabljati za označevanje proizvodov, ki jih zajema ta uredba.

Člen 36 Razlogi za zavrnitev zaščite

1. Imen, ki so postala generična, ni mogoče zaščititi kot označbo porekla ali geografsko označbo.

V tej uredbi pomeni „ime, ki je postalo generično,“ ime vina, ki je postalo obče ime vina v Skupnosti, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, kjer je bil ta proizvod prvotno proizveden ali tržen.

Da bi ugotovili, ali je ime postalo generično, se upoštevajo vsi dejavniki, zlasti pa:

(a) stanje v Skupnosti in zlasti na območjih potrošnje;

(b) zadevna nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti.

2. Ime se ne zaščiti kot označba porekla ali geografska označba, če je zaradi ugleda in slovesa blagovne znamke verjetno, da bi taka zaščita zavedla potrošnika glede resničnega porekla vina.

Člen 37 Zveza z blagovnimi znamkami

1. Če je označba porekla ali geografska označba zaščitena po tej uredbi, se zavrne vloga za registracijo blagovne znamke, ki ustreza eni od situacij iz člena 38(2) in velja za proizvod iz ene od kategorij iz Priloge IV, če je vloga za registracijo blagovne znamke vložena po dnevu predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji.

Blagovne znamke, registrirane v nasprotju s prvim pododstavkom, so nične.

2. Brez poseganja v člen 36(2) se lahko v eni od situacij iz člena 38(2) blagovna znamka, ki je bila prijavljena, registrirana ali v primerih, ko to možnost predvideva zadevna zakonodaja, pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju Skupnosti pred dnem predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji, še naprej uporablja in obnovi kljub zaščiti označbe porekla ali geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za ničnost ali preklic blagovne znamke, določeni v Direktivi Sveta 89/104/EGS[20] ali Uredbi Sveta (ES) št. 40/94[21].

V teh primerih se dovoli uporaba označbe porekla ali geografske označbe skupaj z ustreznimi blagovnimi znamkami.

Oddelek 5Zaščita in nadzor

ČLEN 38 Zaščita

1. Zaščitene označbe porekla in geografske označbe lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži vino, ki je bilo proizvedeno v skladu z ustreznimi specifikacijami proizvoda.

2. Zaščitene označbe porekla in geografske označbe ter vino, ki uporablja ta zaščitena imena v skladu s specifikacijo proizvoda, so zaščitena pred:

(a) vsako neposredno ali posredno komercialno rabo zaščitenega imena:

- za primerljive proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda za zaščiteno ime, ali

- če bi raba imena izkoriščala sloves označbe porekla ali geografske označbe;

(b) vsako zlorabo, posnemanje ali omembo, tudi če je resnično poreklo proizvoda ali storitve navedeno, če je zaščiteno ime prevedeno ali če mu je dodan izraz, kot so „slog“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“, „okus“, „kot“ ali podobno;

(c) vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo izvora, porekla, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na zadevni vinski proizvod, in pred pakiranjem proizvoda v embalažo, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda;

(d) vsemi drugimi praksami, ki lahko potrošnika zavajajo glede resničnega porekla proizvoda.

3. Zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe ne morejo postati generične v Skupnosti v smislu člena 36(1).

4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ustavijo nezakonito uporabo zaščitenih označb porekla in geografskih označb iz odstavka 2.

Člen 39 Register

Komisija vzpostavi in vzdržuje elektronski register zaščitenih označb porekla in geografskih označb za vino, ki je javno dostopen.

Člen 40 Pristojni nadzorni organi

1. Države članice imenujejo pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za nadzor v zvezi z obveznostmi po tem poglavju v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004. Države članice lahko imenujejo medpanožne organizacije za navedeni nadzor, če zagotovijo ustrezna jamstva za objektivnost in nepristranskost.

2. Države članice zagotovijo, da sistem nadzora zajema vsakega gospodarskega subjekta, ki deluje v skladu s tem poglavjem.

3. Države članice obvestijo Komisijo o organih ali organizacijah iz odstavka 1. Komisija objavi njihova imena in naslove ter jih redno posodablja.

Člen 41 Preverjanje skladnosti s specifikacijami

1. Glede zaščitenih označb porekla in geografskih označb, povezanih z geografskim območjem v Skupnosti, letno preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda med proizvodnjo in med polnjenjem vina ali po njem, zagotavlja:

(a) en ali več pristojnih organov ali organizacij iz člena 40 ali

(b) en ali več nadzornih organov v smislu člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004, ki delujejo kot certifikacijski organ za proizvode.

Stroške takega preverjanja krijejo gospodarski subjekti, ki jih zajema preverjanje.

2. Letno preverjanje skladnosti zaščitenih označb porekla in geografskih označb, povezanih z geografskim območjem v tretji državi, s specifikacijami proizvoda, med proizvodnjo in med polnjenjem vina ali po njem, zagotavlja:

(a) en ali več javnih organov, ki jih določi tretja država, ali

(b) eden ali več certifikacijskih organov ali

(c) ena ali več medpanožnih organizacij.

3. Certifikacijski organi iz odstavkov 1(b) in 2(b) ravnajo v skladu z Evropskim standardom EN 45011 ali Vodilom ISO/IEC 65 (Splošne zahteve za organe, ki upravljajo sisteme certificiranja proizvodov) in so od 1. maja 2010 akreditirani v skladu s tem.

4. Kadar organi iz odstavkov 1(a), 2(a) in 2(c) tega člena preverijo skladnost s specifikacijami proizvodov, morajo zagotoviti ustrezna jamstva za objektivnost in nepristranskost ter imeti na voljo usposobljeno osebje in vire, potrebne za izvajanje nalog.

Člen 42 Spremembe specifikacij proizvoda

1. Vlagatelj, ki izpolnjuje pogoje iz člena 30, lahko zaprosi za odobritev spremembe specifikacije označb porekla ali geografskih označb, zlasti zaradi upoštevanja razvoja znanstvenih in tehničnih dognanj ali zaradi nove opredelitve geografskega območja iz točke (c) drugega pododstavka člena 28(2). V vlogah se opišejo predlagane spremembe in navedejo razlogi zanje.

2. Kadar predlagana sprememba vključuje eno ali več sprememb enotnega dokumenta iz člena 28(1)(d), se za vlogo za spremembo smiselno uporabljajo členi 31 do 34. Če pa so predlagane spremembe manjše, se je treba po postopku iz člena 104(1) odločiti, ali se vloga odobri brez postopka iz členov 32(2) in 33, pri čemer v primeru odobritve Komisija objavi podatke iz člena 32(3).

3. Kadar predlagana sprememba ne vključuje spremembe enotnega dokumenta, se uporabljajo naslednja pravila:

(a) če geografsko območje leži v eni od držav članic, se navedena država članica izreče o spremembi, ter če spremembo podpre, objavi spremenjeno specifikacijo in Komisijo obvesti o odobrenih spremembah in razlogih zanje;

(b) če geografsko območje leži v tretji državi, o odobritvi predlagane spremembe odloči Komisija.

Člen 43 Preklic

Po postopku iz člena 104(1) se na pobudo Komisije ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z upravičenim interesom lahko odloči, da se prekliče zaščita za označbo porekla ali geografsko označbo, če skladnost z ustrezno specifikacijo proizvoda ni več zagotovljena.

Členi 31 do 34 se smiselno uporabljajo.

Člen 44 Obstoječa zaščitena imena za vino

1. Imena vin, ki so zaščitena v skladu s členom 54 Uredbe (ES) št. 1493/1999 in členom 28 Uredbe (ES) št. 753/2002, so samodejno zaščitena na podlagi te uredbe. Komisija jih vključi v register iz člena 39.

2. Glede označb porekla in geografskih označb iz odstavka 1 države članice pošljejo Komisiji:

(a) tehnično dokumentacijo, kot je določeno v členu 28(1);

(b) nacionalno odločbo z navedbo njihove veljavnosti.

3. Imena iz odstavka 1, za katera informacije ne bodo predložene do 31. decembra 2010, bodo izgubila zaščito na podlagi te uredbe. Komisija bo ustrezno uradno odstranila taka imena iz registra iz člena 39.

4. Z odstopanjem od člena 43 se na pobudo Komisije po postopku iz člena 104(1) lahko do 31. decembra 2013 določi, da se prekliče zaščita označb porekla ali geografskih označb iz odstavka 1 tega člena, če ne izpolnjujejo ustreznih pogojev za zaščito.

Oddelek 6Splošne določbe

ČLEN 45 Izvedbena pravila

Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja se sprejmejo po postopku iz člena 104(1).

Ta pravila lahko vključujejo zlasti odstopanja od uporabe pravil iz tega poglavja za nerešene vloge za zaščito označb porekla ali geografskih označb.

Člen 46 Takse

Države članice lahko zaračunavajo takse za kritje stroškov, vključno s stroški, nastalimi pri pregledu vlog za zaščito, izjav o ugovoru, vlog za spremembe in zahtev za preklic po tej uredbi.

Poglavje IVOznačevanje

Člen 47 Opredelitev pojmov

V tej uredbi pomeni „označevanje“ vse besede, navedbe, blagovne znamke, trgovinska imena, slikovno gradivo ali simbole na embalaži, dokumentu, obvestilu, etiketi, ovratni etiketi ali traku, ki je priložen k proizvodu ali se nanj nanaša.

Člen 48 Uporaba horizontalnih pravil

Razen če ni v tej uredbi določeno drugače, se za označevanje proizvodov, ki spadajo v njihovo področje uporabe, uporabljajo Direktiva 2000/13/ES, Direktiva Sveta 89/396/EGS[22], Direktiva Sveta 75/106/EGS[23] in Direktiva 89/104/EGS.

Člen 49 Obvezne navedbe

1. Označevanje proizvodov iz točk 1 do 9 in točke 13 Priloge IV, ki so namenjeni za trženje v Skupnosti ali za izvoz, vsebujejo naslednje obvezne navedbe:

(a) poimenovanje kategorije proizvoda vinske trte v skladu s Prilogo IV;

(b) za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo:

- izraz „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ in

- ime zaščitene označbe porekla ali geografske označbe.

(c) dejanski volumenski delež alkohola;

(d) navedbo izvora vina;

(e) navedbo polnilnice;

(f) podatek o uvozniku pri uvoženem vinu.

2. Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 se navedba kategorije proizvoda iz vinske trte lahko izpusti za vina, katerih nalepka navaja zaščiteno ime označbe porekle ali geografske označbe.

3. Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 se lahko navedba izraza „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ izpusti v naslednjih primerih:

(a) kadar je nacionalna posebna označba v skladu z nacionalno zakonodajo navedena na nalepki;

(b) kadar je v izjemnih okoliščinah, ki se določijo po postopku iz člena 104(1), ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe navedeno na nalepki.

Člen 50 Neobvezne navedbe

Označevanje proizvodov iz člena 49(1) lahko vsebuje zlasti naslednje neobvezne navedbe:

(a) letnik trgatve;

(b) ime ene ali več sort vinske trte;

(c) izraze za vsebnost sladkorja;

(d) za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo tradicionalne izraze, ki niso označbe porekla ali geografskih označbe in označujejo postopek proizvodnje ali staranja ali lastnosti, barvo, vrsto kraja zadevnega vina;

(e) simbol Skupnosti, ki prikazuje zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo,

(f) izraze, ki se nanašajo na nekatere postopke proizvodnje.

Člen 51 Jeziki

Kadar so posebne navedbe iz člena 49 izražene z besedami, so navedene v enem ali več uradnih jezikih Skupnosti.

Vendar je ime zaščitene označbe porekla ali geografske označbe ali nacionalno posebno označbo na nalepki treba navesti v uradnem jeziku ali jezikih države članice, iz katere izvira vino.

Člen 52 Uveljavitev

Pristojni organi držav članic sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vino, ki ni označeno v skladu s tem poglavjem, ne da v promet ali se umakne iz prometa.

Člen 53 Izvedbena pravila

Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja se sprejmejo po postopku iz člena 104(1).

Ta pravila lahko vključujejo zlasti:

(a) podrobnosti o navedbi izvora vina;

(b) pogoje za uporabo neobveznih navedb iz člena 50;

(c) podrobnosti o tradicionalnih izrazih za poimenovanje vin z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo;

(d) spremljanje navedb letnika trgatve in sorte vinske trte na nalepkah.

Poglavje VOrganizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije

Člen 54 Organizacije proizvajalcev

Države članice priznajo kot organizacijo proizvajalcev vsako pravno osebo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) sestavljajo jo proizvajalci proizvodov, zajetih v tej uredbi;

(b) ustanovi se na pobudo proizvajalcev;

(c) ima poseben cilj, ki se lahko zlasti nanaša na naslednje:

(i) skupaj prilagoditi proizvodnjo zahtevam trga in izboljšati proizvod;

(ii) pospeševati koncentracijo ponudbe in dajanja v promet proizvodov, ki jih proizvajajo njeni člani;

(iii) pospeševati racionalizacijo in izboljšanje proizvodnje in predelave;

(iv) zmanjšati proizvodne stroške in stroške upravljanja trga ter stabilizirati cene proizvajalcev;

(v) pospeševati in zagotavljati tehnično pomoč za uporabo okolju prijaznih postopkov gojenja in proizvodnje;

(vi) pospeševati pobude za ravnanje s stranskimi proizvodi proizvodnje vina in ravnanje z odpadki, zlasti za varovanje kakovosti vode, tal in krajine ter za ohranjanje ali spodbujanje biotske raznovrstnosti;

(vii) izvajati raziskave trajnostnih postopkov proizvodnje in razvoja trga.

(d) njen statut zahteva, da člani zlasti:

(i) uporabljajo sprejeta pravila organizacije proizvajalcev, ki se nanašajo na poročanje o proizvodnji, proizvodnjo samo, trženje in varovanje okolja;

(ii) zagotavljajo informacije, ki jih zahtevajo organizacije proizvajalcev za statistične namene, zlasti o vinogradniških površinah in razvoju trga;

(ii) plačajo kazni za kršenje obveznosti iz statuta.

(e) pri zadevni državi članici je vložila zahtevo za priznanje organizacije proizvajalcev in zahteva vsebuje naslednje:

(i) dokazilo, da subjekt izpolnjuje zahteve iz točk (a) do (d);

(ii) dokazilo, da ima minimalno število članov, ki ga določi zadevna država članica;

(iii) dokazilo, da na območju delovanja organizacije zajema minimalni obseg tržne proizvodnje, ki ga določi zadevna država članica;

(iv) dokazilo, da lahko primerno izvaja svoje dejavnosti tako glede trajanja kot glede učinkovitosti in koncentracije dobave;

(v) dokazilo, da svojim članom učinkovito zagotavlja tehnično pomoč, potrebno za okolju prijazne postopke gojenja.

Člen 55 Medpanožne organizacije

Države članice priznajo kot medpanožno organizacijo vsako pravno osebo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) sestavljajo jo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s proizvodnjo ali trgovino ali predelavo proizvodov, ki jih zajema ta uredba;

(b) ustanovi se na pobudo vseh ali nekaterih organizacij ali združenj, ki jo sestavljajo;

(c) ob upoštevanju javnega zdravja in interesov potrošnikov izvaja enega ali več naslednjih ukrepov v eni ali več regijah Skupnosti:

(i) za izboljšanje poznavanja in preglednosti proizvodnje in trga;

(ii) za pomoč pri boljši uskladitvi načina dajanja proizvodov v promet, zlasti z raziskavami in tržnimi analizami;

(iii) za pripravo standardnih oblik pogodb, skladnih s predpisi Skupnosti;

(iv) za boljše izkoriščanje obsega vinogradniških površin;

(v) za zagotavljanje informacij in izvedbo potrebnih raziskav za prilagajanje proizvodnje tistim proizvodom, ki bolj ustrezajo zahtevam trga ter okusu in pričakovanju potrošnikov, zlasti glede kakovosti proizvodov in varstva okolja;

(vi) za zagotavljanje informacij o posebnih značilnostih vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo;

(vii) za iskanje načinov za omejevanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev in drugih vnosov ter za zagotavljanje kakovosti proizvodov in varstvo kakovosti tal in vode;

(viii) za pospeševanje integrirane pridelave ali drugih okolju prijaznih načinov pridelave;

(ix) za spodbujanje zmernega in odgovornega uživanja vina in obveščanje o škodi pri neodgovornem uživanju vina;

(x) za izvajanje promocijskih ukrepov za vino, še posebej v tretjih državah;

(xi) za razvoj postopkov in načinov za izboljšanje kakovosti proizvodov na vseh stopnjah proizvodnje, predelave v vino in trženja;

(xii) za izkoriščanje, zaščito in pospeševanje možnosti ekološkega kmetijstva, označb kakovosti ter zaščitenih označb porekla in geografskih označb;

(d) pri zadevni državi članici je vložila zahtevo za priznanje medpanožne organizacije na podlagi te uredbe in zahteva vsebuje naslednje podatke:

(i) dokazilo, da subjekt izpolnjuje zahteve iz točk (a) do (c);

(ii) dokazilo, da subjekt izvaja svoje dejavnosti v eni ali več regijah na njenem ozemlju;

(iii) dokazilo, da subjekt zastopa pomemben delež proizvodnje ali trgovanja s proizvodi, zajetimi v tej uredbi;

(iv) dokazilo, da sama ne sodeluje v proizvodnji ali predelavi ali trženju proizvodov, zajetih v tej uredbi.

Člen 56 Postopek priznanja

1. Vloga za priznanje organizacije proizvajalcev ali medpanožne organizacije se vloži v državi članici, v kateri je sedež organizacije in ki vlogo tudi pregleda.

2. Država članica se odloči za priznanje ali za zavrnitev priznanja v treh mesecih od vložitve vloge.

Člen 57 Pravila trženja

1. Za izboljšanje delovanja trga vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vključno z grozdjem, moštom in vina, iz katerih so pridobljena, lahko države članice proizvajalke zlasti pri izvajanju sklepov medpanožnih organizacij določijo pravila trženja za urejanje ponudbe, če se taka pravila nanašajo na zadrževanje proizvodov ali njihovo postopno sproščanje v promet.

Taka pravila:

(a) se ne nanašajo na kakršen koli posel po prvem trženju zadevnega proizvoda;

(b) ne omogočajo določanja cen bodisi okvirno ali kot priporočilo;

(c) ne omogočajo zadrževanja prevelikega deleža letnega pridelka, ki bi sicer bil na voljo;

(d) ne omogočajo zavrnitve izdaje nacionalnih potrdil in potrdil Skupnosti, ki so potrebna za promet in trženje vina, kadar je tako trženje v skladu z navedenimi pravili.

2. Pravila iz odstavka 1 je treba predložiti izvajalcem v celotnem obsegu z objavo v uradni publikaciji zadevne države članice.

Člen 58 Spremljanje

Države članice:

(a) opravljajo redne preglede, da preverijo, ali organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije izpolnjujejo zahteve in pogoje za priznanje iz členov 54 in 55;

(b) prekličejo priznanje, kadar organizacija proizvajalcev ali medpanožna organizacija ni več skladna z ustreznimi zahtevami, in naložijo kazni takim organizacijam pri neskladnostih ali nepravilnostih.

Člen 59 Obveščanje

Države članice vsako leto do 1. marca poročajo Komisiji o odločitvah in ukrepih, ki so jih sprejele v preteklem letu v skladu s členi 56, 57 in 58.

NASLOV IV TRGOVANJE S TRETJIMI DRžAVAMI

Poglavje I Skupne določbe

Člen 60 Splošna načela

1. Razen kadar je drugače določeno v tej uredbi, veljajo za proizvode, ki jih zajema ta uredba, carinske stopnje, določene v skupni carinski tarifi.

2. Razen kadar je drugače določeno v tej uredbi ali določbah, sprejetih v skladu z njo, je v trgovini s tretjimi državami prepovedana:

(a) obračunanje vsakršnih dajatev z enakovrednim učinkom kot carinske dajatve;

(b) uporaba vsakršne količinske omejitve ali ukrepa z enakovrednim učinkom.

Člen 61 Kombinirana nomenklatura

Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature in posebna pravila za njeno uporabo se uporabljajo za uvrščanje proizvodov, zajetih v tej uredbi. Tarifna nomenklatura, ki izhaja iz uporabe te uredbe, vključno z opredelitvami oziroma kategorijami iz prilog I in IV, se vključi v skupno carinsko tarifo.

Poglavje IIUvozna in izvozna dovoljenja

Člen 62 Uvozna in izvozna dovoljenja

1. Po postopku iz člena 104(1) je mogoče odločiti, da je treba za uvoz v Skupnost ali izvoz iz nje enega ali več proizvodov, ki se uvrščajo v oznake KN 2009 61, 2009 69 in 2204, predložiti uvozno ali izvozno dovoljenje.

2. Pri uporabi odstavka 1 je treba upoštevati, da so dovoljenja potrebna za upravljanje zadevnih trgov, pri uvoznih dovoljenjih pa zlasti za spremljanje uvoza zadevnih proizvodov.

Člen 63 Izdaja dovoljenj

Uvozna in izvozna dovoljenja izda država članica kateremu koli prosilcu, ne glede na kraj sedeža v Skupnosti, razen če uredba Sveta ali drugi akt Sveta določa drugače, in brez poseganja v ukrepe za uporabo poglavja IV.

Člen 64 Veljavnost dovoljenj

Uvozna in izvozna dovoljenja veljajo v vsej Skupnosti.

Člen 65 Varščina

1. Razen če ni drugače določeno po postopku iz člena 104(1), je treba za izdajo dovoljenj položiti varščino, ki zagotavlja, da se proizvodi uvažajo ali izvažajo v času veljavnosti dovoljenja.

2. Razen v primerih višje sile varščina zapade v celoti ali deloma, če se v času veljavnosti dovoljenja uvoz ali izvoz ne izvede ali se izvede samo delno.

Člen 66 Posebna varščina

1. Pri soku in moštu, ki se uvrstita v oznake KN 2009 61, 2009 69 in 2204 30, pri katerih je uporaba skupne carinske tarife odvisna od uvozne cene proizvoda, se dejanski znesek cene preverja bodisi s pregledovanjem vsake pošiljke ali s pavšalno uvozno vrednostjo, ki jo izračuna Komisija na podlagi ravni cen za te proizvode v državah porekla.

Kadar je prijavljena vstopna cena pošiljke višja od pavšalne uvozne vrednosti, če se ta uporablja, povečane za maržo v skladu z odstavkom 2, ki ne sme preseči pavšalne vrednosti za več kakor 10 %, je treba položiti varščino, ki je enaka uvoznim dajatvam, določenim na podlagi pavšalne uvozne vrednosti.

Če uvozna cena pošiljke ni prijavljena, je uporaba skupne carinske tarife odvisna od pavšalne uvozne vrednosti ali uporabe ustreznih carinskih predpisov pod pogoji, ki se določijo v skladu z odstavkom 2.

2. Če se za uvožene proizvode uporabljajo odstopanja Sveta iz točk B.5 ali C Priloge VI, položijo uvozniki v času sprostitve blaga v prosti promet varščino za te proizvode pri določenih carinskih organih. Varščina se sprosti, potem ko uvoznik v zadovoljstvo carinskih organov države članice predloži dokaz o sprostitvi proizvodov v prosti promet ali dokaz, da je bil mošt predelan v grozdni sok, uporabljen za druge proizvode zunaj vinskega sektorja ali ustrezno označen, če je bil predelan v vino.

Člen 67 Izvedbena pravila

Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja se sprejmejo po postopku iz člena 104(1).

Ta pravila lahko vključujejo zlasti:

(a) merila, po katerih se določi, katero kontrolno metodo je treba uporabiti;

(b) katere parametre je treba upoštevati za obračun pavšalnih uvoznih vrednosti;

(c) višino varščine, navedene v členih 65 in 66, ter pravila za sprostitev varščine;

(d) kadar je to primerno, seznam proizvodov, za katere je potrebno uvozno ali izvozno dovoljenje;

(e) kadar je to primerno, pogoje, pod katerimi se izdajajo uvozna dovoljenja, in njihov rok veljavnosti.

Poglavje IIIZaščitni ukrepi

Člen 68 Zaščitni ukrepi

1. Zaščitne ukrepe za uvoz v Skupnost sprejme Komisija ob upoštevanju odstavka 3 tega člena v skladu z uredbama Sveta (ES) št. 519/94[24] in (ES) št. 3285/94[25].

2. Razen če ni drugače določeno s katerim koli drugim aktom Sveta, sprejme Komisija zaščitne ukrepe za uvoz v Skupnost, kot so določeni v mednarodnih sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ob upoštevanju odstavka 3 tega člena.

3. Komisija lahko sprejme ukrepe iz odstavkov 1 in 2 na zahtevo države članice ali na lastno pobudo. Kadar Komisija prejme zahtevo države članice, sprejme zadevno odločitev v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka.

Države članice se obvestijo o takih ukrepih in ti se začnejo takoj uporabljati.

Ukrepe, ki jih je sprejela Komisija v skladu z odstavkoma 1 in 2, lahko katera koli država članica predloži v presojo Svetu v petih delovnih dneh po obvestilu. Svet se nemudoma sestane. Svet lahko s kvalificirano večino spremeni ali razveljavi ukrepe v enem mesecu po predložitvi v presojo.

4. Kadar Komisija meni, da je treba preklicati ali spremeniti zaščitni ukrep, sprejet v skladu z odstavkom 1 ali 2:

(a) če ukrep uvede Svet, mu Komisija predlaga, da ga prekliče ali spremeni. Svet odloča na podlagi kvalificirane večine;

(b) v vseh drugih primerih Komisija spremeni ali prekliče zaščitni ukrep Skupnosti.

Člen 69 Dodatne uvozne dajatve

1. Za uvoz grozdnega soka in grozdnega mošta, za katerega velja carinska stopnja iz člena 60(1), se uporablja dodatna uvozna dajatev, kadar je označen s posebno zaščitno klavzulo („SSG“) v Sporazumu o kmetijstvu, sklenjenem v Urugvajskem krogu večstranskih trgovinskih pogajanj, zato da se preprečijo ali odpravijo škodljivi učinki na trg Skupnosti, ki so lahko posledica takega uvoza, če:

(a) uvoz poteka po ceni, ki je nižja od cene, ki jo Skupnost prijavi pri STO, ali

(b) obseg uvoza v katerem koli letu presega določeno raven.

obseg iz točke (b) se določi na podlagi možnosti dostopa na trg, ki so opredeljene, kadar je to primerno, kot uvoz, izražen z odstotkom ustrezne domače porabe v treh predhodnih letih.

2. Dodatne uvozne dajatve se ne uvedejo, če ni verjetno, da bi uvoz motil trg Skupnosti, ali če bi bili učinki nesorazmerni glede na želeni cilj.

3. Za namene odstavka 1(a) se uvozne cene določijo na podlagi CIF uvoznih cen zadevne pošiljke.

CIF uvozne cene se preverijo glede na reprezentativne cene za proizvod na svetovnem trgu ali uvoznem trgu Skupnosti.

Člen 70 Opustitev postopkov aktivnega in pasivnega oplemenitenja

1. Kadar aktivno in pasivno oplemenitenje moti ali bi lahko motilo trg, je na zahtevo države članice ali pobudo Komisije mogoče odločiti po postopku iz člena 104(1), da se v celoti ali delno ustavi postopek aktivnega ali pasivnega oplemenitenja za proizvode, zajete v tej uredbi. Kadar Komisija prejme zahtevo države članice, se sprejme odločitev v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka.

Države članice se obvestijo o takih ukrepih in ti se začnejo takoj uporabljati.

Ukrepe, sprejete v skladu s prvim pododstavkom, lahko katera koli država članica predloži v presojo Svetu v petih delovnih dneh po obvestilu. Svet se nemudoma sestane. Svet lahko s kvalificirano večino spremeni ali razveljavi ukrepe v enem mesecu po predložitvi v presojo.

2. Kolikor je potrebno za pravilno delovanje skupne ureditve trga za vino, lahko Svet po postopku iz člena 37(2) Pogodbe v celoti ali delno prepove uporabo postopka aktivnega ali pasivnega oplemenitenja za proizvode, zajete v uredbi.

Člen 71 Izvedbena pravila

Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja se sprejmejo po postopku iz člena 104(1).

Poglavje IVPravila za uvoz

Člen 72 Uvozne zahteve

1. Razen če ni drugače določeno, zlasti v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se za proizvode, ki se uvrščajo v oznako KN 2009 61, 2009 69 in 2204 in se uvažajo v Skupnost, uporabljajo določbe o označbah porekla in geografskih označbah ter označevanju iz poglavij III in IV naslova III te uredbe ter iz člena 19(2) te uredbe.

2. Razen če ni drugače določeno v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se proizvodi iz odstavka 1 tega člena proizvajajo v skladu z enološkimi postopki in omejitvami, ki jih priporoča OIV ali dovoljuje Skupnost v skladu s to uredbo in njenimi izvedbenimi pravili.

3. Ob uvozu proizvodov iz odstavka 1 je treba predložiti:

(a) potrdilo, ki dokazuje skladnost z določbami iz odstavkov 1 in 2 ter ga sestavi pristojni organ iz seznama, ki se določi po postopku iz člena 104(1) v državi, iz katere izvira proizvod;

(b) analizni izvid, ki ga sestavi organ ali urad, ki ga imenuje država, iz katere izvira proizvod, če je proizvod namenjen za neposredno prehrano ljudi.

Člen 73 Tarifne kvote

1. Tarifne kvote za uvoz proizvodov, ki so zajeti v tej uredbi in izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali iz katere koli druge pogodbe Sveta, se odprejo in upravljajo po postopku iz člena 104(1).

2. Tarifne kvote se upravljajo tako, da se prepreči kakršno koli razlikovanje med zadevnimi izvajalci z eno od naslednjih metod ali njihovo kombinacijo ali drugimi ustreznimi metodami;

(a) metoda obravnave po časovnem vrstnem redu vložitve zahtevkov (načelo „kdor prej pride, prej melje“);

(b) metoda razporejanja v sorazmerju z zahtevanimi količinami, ko so bili vloženi zahtevki („metoda sočasnega pregleda“);

(c) metoda upoštevanja običajnih trgovinskih vzorcev („metoda tradicionalnih uvoznikov/novih uvoznikov“).

3. Sprejeta metoda upravljanja tarifnih kvot, kadar to pride v poštev, ustrezno upošteva zahteve za oskrbo trga Skupnosti in potrebo po varovanju njegove uravnoteženosti.

Člen 74 Izvedbena pravila

Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja se sprejmejo po postopku iz člena 104(1).

Ta pravila lahko vključujejo zlasti:

(a) jamstva, ki zajemajo vrsto, izvor in poreklo proizvoda;

(b) priznanje dokumenta za preveritev jamstev iz točke (a).

NASLOV V OBSEG VINOGRADNIšKIH POVRšIN

Poglavje I Nezakonite zasaditve

Člen 75 Nezakonite zasaditve, nastale po 1. septembru 1998

1. Proizvajalci na svoje lastne stroške izkrčijo površine, ki so bile zasajene z vinsko trto brez ustrezne pravice do zasaditve po 1. septembru 1998.

2. Do izkrčitve v skladu z odstavkom 1 se lahko grozdje in proizvodi, ki so proizvedeni iz grozdja, ki izvira s površin iz tega odstavka, dajo v promet samo za destilacijo. Proizvodi iz destilacije se ne smejo uporabljati za pripravo alkohola, katerega dejanski volumenski delež alkohola znaša 80 vol. % ali manj.

3. Po 31. decembru 2008 bodo države članice tistim proizvajalcem, ki niso izpolnili obveznosti izkrčitve, naložile kazni, ki se bodo postopoma dvigovale glede na resnost, obseg in trajanje neskladnosti.

4. Države članice vsako leto do 1. marca obvestijo Komisijo o površinah, ki so bile zasajene z vinsko trto brez ustrezne pravice do zasaditve po 1. septembru 1998, ter o izkrčenih površinah v skladu z odstavkom 1.

5. Konec prehodne prepovedi novih zasaditev 31. decembra 2013 iz člena 80(1) ne na obveznosti iz tega člena.

Člen 76 Obvezna odobritev vinogradov, nezakonito zasajenih pred 1. septembrom 1998

1. Proizvajalci s plačilom takse do najpozneje 31. decembra 2009 uredijo položaj površin, ki so bile zasajene z vinsko trto brez ustrezne pravice do zasaditve pred 1. septembrom 1998.

Prvi pododstavek se ne uporablja za površine, ki so bile odobrene pod pogoji iz člena 2(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999.

2. Takso iz odstavka 1 določijo države članice. Taksa je enakovredna najmanj dvakratni povprečni vrednosti ustrezne pravice do zasaditve v zadevni regiji.

3. Do ureditve položaja iz odstavka 1 se lahko grozdje in proizvodi, ki so izdelani iz grozdja, ki izvira s površin iz tega odstavka, dajo v promet samo za destilacijo. Ti proizvodi se ne smejo uporabljati za pripravo alkohola, katerega dejanski volumenski delež alkohola znaša 80 vol. % ali manj.

4. Nezakonito zasajene površine iz odstavka 1, katerih položaj ni bil urejen v skladu z odstavkom 1 do 31. decembra 2009, izkrčijo zadevni proizvajalci na lastne stroške.

Države članice naložijo kazni, ki se postopoma dvigujejo glede na resnost, obseg in trajanje neskladnosti, tistim proizvajalcem, ki ne izpolnijo obveznosti izkrčitve.

5. Države članice obveščajo Komisijo vsako leto do 1. marca o:

(a) površinah, zasajenih z vinsko trto brez ustreznih pravic do zasaditve pred 1. septembrom 1998;

(b) površinah, katerih položaj je bil urejen v skladu z odstavkom 1, o taksah iz navedenega odstavka in o povprečni vrednosti regionalnih pravic do zasaditve iz odstavka 2.

Države članice obvestijo Komisijo o površinah, izkrčenih v skladu s prvim pododstavkom odstavka 4, prvič do 1. marca 2010.

6. Konec prehodne prepovedi novih zasaditev 31. decembra 2013 iz člena 80(1) ne vpliva na obveznosti iz odstavkov 3, 4 in 5.

Člen 77 Destilacija

1. Države članice zahtevajo dokazilo o destilaciji na podlagi členov 75(2) in 76(3) v obliki pogodb o destilaciji, ki jih predložijo proizvajalci.

2. Države članice preverijo obstoj pogodb o destilaciji iz odstavka 1. Pri kršitvah naložijo kazni.

3. Države članice obvestijo Komisijo o površinah, za katere se izvaja destilacija, in o ustreznih volumenskih količinah alkohola.

Člen 78 Spremljevalni ukrepi

Dokler površine iz prvega pododstavka člena 75(1) in prvega pododstavka člena 76(1) niso odobrene, nimajo pravice do kakršnega koli nacionalnega podpornega ukrepa ali podpornega ukrepa Skupnosti.

Člen 79 Izvedbena pravila

Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja se sprejmejo po postopku iz člena 104(1).

Ta pravila lahko vključujejo zlasti:

(a) podrobnosti o obveznostih obveščanja za države članice, vključno z možnostjo zmanjšanja proračunskih sredstev iz Priloge II v primeru kršitev.

(b) podrobnosti o kaznih, ki se naložijo državam članicam pri neizpolnjevanju obveznosti iz členov 75, 76 in 77.

Poglavje IIPrehodna ureditev pravic do zasaditve

Člen 80 Prehodna prepoved zasaditve vinske trte

1. Brez poseganja v člen 18 in zlasti njegov tretji odstavek je zasaditev razvrščenih sort vinske trte iz prvega pododstavka člena 18(1) prepovedana do 31. decembra 2013.

2. Do 31. decembra 2013 je prepovedano tudi precepljanje sort vinske trte iz prvega pododstavka člena 18(1) na sorte, ki niso sorte vinske trte iz navedenega člena.

3. Ne glede na odstavka 1 in 2 se zasaditve in precepljanja iz teh odstavkov dovolijo na podlagi:

(a) pravice do nove zasaditve v skladu s členom 81;

(b) pravice do ponovne zasaditve v skladu s členom 82;

(c) pravice do zasaditve iz rezerv v skladu s členoma 83 in 84.

4. Pravice do zasaditve iz odstavka 3 se dodelijo v hektarjih.

5. Členi 81 do 86 se uporabljajo do 31. decembra 2013.

Člen 81 Pravice do nove zasaditve

1. Države članice lahko proizvajalcem dodelijo pravice do nove zasaditve za površine:

(a) namenjene za nove zasaditve, ki se opravijo na podlagi ukrepov komasacije ali ukrepov pri obveznem odkupu zemlje v javnem interesu v skladu z nacionalno zakonodajo;

(b) namenjene za poskuse;

(c) namenjene za nasade matičnih trt za cepiče;

(d) katerih vinogradniško-vinarski proizvodi so namenjeni izključno za porabo v vinogradnikovi družini.

2. Pravice do nove zasaditve:

(a) uporablja proizvajalec, ki so mu bile dodeljene;

(b) se uporabijo pred koncem drugega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene;

(c) se uporabijo za namene, za katere so bile dodeljene.

Člen 82 Pravice do ponovne zasaditve

1. Države članice dodelijo pravice do ponovne zasaditve proizvajalcem, ki so izkrčili vinogradniško površino.

Vendar se pravice do ponovne zasaditve ne odobrijo za površino, za katero je bila odobrena premija za izkrčitev v skladu s poglavjem III.

2. Države članice lahko dodelijo pravice do ponovne zasaditve tistim proizvajalcem, ki so se obvezali, da bodo izkrčili površino, zasajeno z vinsko trto. V takih primerih se izkrčitev obvezane površine opravi najpozneje pred koncem tretjega leta, potem ko so bile zasajene nove trte, za katere so bile dodeljene pravice do ponovne zasaditve.

3. Pravice do ponovne zasaditve veljajo za površino, po čisti kulturi enakovredno površini, ki je bila izkrčena.

4. Pravice do ponovne zasaditve se uporabljajo na gospodarstvu, za katero so bile dodeljene. Države članice smejo nadalje določiti, da se take pravice do ponovne zasaditve lahko uporabijo samo na površini, ki je bila izkrčena.

5. Z odstopanjem od odstavka 4 lahko države članice odločijo, da se lahko pravice do ponovne zasaditve delno ali v celoti prenesejo na drugo gospodarstvo v isti državi članici, kadar:

(a) se del zadevnega gospodarstva prenese na tisto drugo gospodarstvo;

(b) so površine na tem drugem gospodarstvu namenjene za:

- proizvodnjo vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali

- gojenje matičnih nasadov vinske trte za cepiče.

Države članice zagotovijo, da uporaba odstopanj iz prvega pododstavka ne povzroči skupnega povečanja vinogradniških površin na njihovem ozemlju, zlasti kadar se prenosi opravijo z nenamakane površine na namakane površine.

6. Odstavki od 1 do 5 se smiselno uporabljajo za pravice, ki so podobne pravicam do ponovne zasaditve, pridobljene na podlagi predhodne zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje.

7. Pravice do ponovne zasaditve na podlagi člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1493/1999 se uporabijo v rokih iz navedenega člena.

Člen 83 Nacionalna in regionalna rezerva pravic do zasaditve

1. Da bi izboljšali upravljanje obsega vinogradniških površin, države članice ustanovijo nacionalno rezervo ali regionalne rezerve pravic do zasaditve.

2. Države članice, ki so ustanovile nacionalne ali regionalne rezerve pravic do zasaditve na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999, lahko vzdržujejo te rezerve do 31. decembra 2013.

3. Nacionalnim ali regionalnim rezervam se dodelijo naslednje pravice do zasaditve, če se ne uporabijo v navedenem roku:

(a) pravice do nove zasaditve;

(b) pravice do ponovne zasaditve;

(c) pravice do zasaditve iz rezerve.

4. Proizvajalci lahko prenesejo pravice do ponovne zasaditve v nacionalne ali regionalne rezerve. Pogoje za tak prenos, kadar je to potrebno v zameno za izplačilo iz nacionalnih skladov, določijo države članice ob upoštevanju legitimnih interesov strank.

5. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice odločijo, da ne bodo izvajale sistema rezerve, kadar lahko dokažejo, da imajo na voljo učinkovit sistem za upravljanje pravic do zasaditve na celotnem ozemlju. Ta sistem lahko po potrebi odstopa od ustreznih določb tega poglavja.

Prvi pododstavek se uporablja za države članice, ki prenehajo uporabljati nacionalne ali regionalne rezerve na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999.

Člen 84 Dodelitev pravic do zasaditve iz rezerv

1. Države članice lahko podelijo pravice iz rezerve:

(a) brez plačila, proizvajalcem, ki niso starejši od 40 let, ki imajo ustrezno poklicno znanje in sposobnosti, ki prvič ustanavljajo vinogradniško gospodarstvo in so gospodarji oziroma vodijo to vinogradniško gospodarstvo;

(b) za plačilo v nacionalne in po potrebi regionalne sklade proizvajalcev, ki nameravajo uporabiti pravice do zasaditve vinogradov, katerih proizvodnja ima zagotovljen trg.

Države članice opredelijo merila za določitev zneskov plačila iz točke (b), ki se lahko razlikujejo glede na načrtovani končni proizvod zadevnih vinogradov in preostalo prehodno obdobje, v katerem velja prepoved novih zasaditev iz člena 80(1) in (2).

2. Kadar se uporabljajo pravice do zasaditve iz rezerve, države članice zagotovijo, da:

(a) lokacija, uporabljene sorte in tehnologija gojenja zagotavljajo, da bo poznejša proizvodnja ustrezala tržnemu povpraševanju;

(b) bodo zadevni pridelki in donosi ustrezali povprečnemu pridelku v regiji, zlasti kadar se pravice do zasaditve na nenamakanih površinah uporabljajo na namakanih površinah.

3. Pravice do zasaditve iz rezerve, ki se ne uporabijo do konca drugega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene, zapadejo in se ponovno dodelijo rezervi.

4. Pravice do zasaditve v rezervi, ki se ne dodelijo do konca petega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene rezervi, ugasnejo.

5. Če obstaja regionalna rezerva v državi članici, ta lahko določi pravila, ki omogočajo prenos pravic do zasaditve med regionalnimi rezervami. Če obstajajo regionalne in nacionalne rezerve v državi članici, ta lahko dovoli tudi prenosi med njimi.

Pri prenosih se lahko uporabi koeficient omejevanja.

Člen 85 De minimis

To poglavje se ne uporablja za tiste države članice, ki proizvedejo manj kakor 25 000 hektolitrov na vinsko leto. Proizvodnja se izračuna na podlagi povprečne proizvodnje v zadnjih petih vinskih letih.

Člen 86 Strožja nacionalna pravila

Države članice lahko sprejmejo strožja nacionalna pravila za dodelitev pravic za novo zasaditev ali ponovno zasaditev. Države članice lahko zahtevajo, da se ustrezni zahtevki in informacije, ki jih je treba predložiti, dopolnijo z dodatnimi informacijami, potrebnimi za spremljanje obsega vinogradniških površin.

Člen 87 Izvedbena pravila

Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja se sprejmejo po postopku iz člena 104(1).

Ta pravila lahko vključujejo zlasti:

(a) določbe o preprečevanju čezmernih upravnih stroškov pri uporabi določb tega poglavja;

(b) sočasni obstoj vinogradov v skladu s členom 82(2);

(c) uporabo koeficienta omejevanja iz člena 84(5).

Poglavje IIIProgram krčenja

Člen 88 Področje uporabe in opredelitev pojmov

1. To poglavje določa pogoje, pod katerimi prejmejo vinogradniki premijo za izkrčitev vinogradov (v nadaljnjem besedilu: „premija za izkrčitev“).

2. V tem poglavju pomeni „izkrčitev“ popolno odstranitev vseh rastlin vinske trte na parceli, zasajeni z vinsko trto.

Člen 89 Trajanje programa

Program krčenja se uporablja do konca vinskega leta 2012/2013.

Člen 90 Pogoji za upravičenost

Premija za izkrčitev se odobri, če zadevna površina izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) ni prejela podpore Skupnosti za prestrukturiranje in preusmeritev v 10 vinskih letih pred izkrčitvijo;

(b) ni prejela podpore Skupnosti na podlagi katere koli druge skupne ureditve trga v petih vinskih letih pred izkrčitvijo;

(c) se obdeluje;

(d) ni manjša od 0,1 hektarja;

(e) z zasaditvijo ni bil kršen noben veljaven predpis Skupnosti ali nacionalni predpis.

(f) je zasajena s sorto vinske trte, ki so jo zadevne države članice razvrstile v skladu s prvim pododstavkom člena 18(1).

Ne glede na točko (e) so površine, odobrene v skladu s členom 2(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999 in členom 76(1) te uredbe, upravičene do premije za izkrčitev.

Člen 91 Znesek premije za izkrčitev

1. Lestvice za premije za izkrčitev, ki se odobrijo, se določijo po postopku iz člena 104(1).

2. Države članice določijo znesek za premije za izkrčitev znotraj lestvic iz odstavka 1 in na podlagi preteklih pridelkov zadevnega gospodarstva.

Člen 92 Postopek in proračun

1. Zainteresirani proizvajalci vložijo zahtevke za premijo za izkrčitev pri zadevnih organih v državah članicah najpozneje do 30. septembra vsako leto.

2. Organi držav članic obravnavajo upravičene zahtevke in obvestijo Komisijo do 15. oktobra vsako leto o skupni površini in zneskih, ki jih zajemajo zahtevki, razdeljenih po regijah in obsegu pridelka.

3. Največji letni proračun za program krčenja je določen v Prilogi VII.

4. Vsako leto se do 15. novembra po postopku iz člena 104(1) določi enotni odstotek odobritev prijavljenih zneskov, če skupni znesek, ki so ga države članice prijavile Komisiji, presega razpoložljiva proračunska sredstva.

5. Države članice sprejemajo zahtevke do 15. januarja vsako leto:

(a) za celoto površin, za katere je bil vložen zahtevek, če Komisija ni določila odstotka iz odstavka 4, ali

(b) za površine, določene z odstotkom iz odstavka 4 na podlagi objektivnih in nediskriminacijskih meril.

Države članice vsako leto do 30. januarja obvestijo Komisijo o prejetih zahtevkih, razdeljenih po regijah in obsegu pridelka ter o skupnem znesku premij za izkrčitev, izplačanih po regijah.

6. Države članice obvestijo Komisijo do 15. septembra vsako leto za predhodne vinsko leto o:

(a) izkrčenih površinah, razdeljenih po regijah in obsegu pridelka;

(b) skupnem znesku premij za izkrčitev, izplačanih po regijah.

Člen 93 Navzkrižna skladnost

Kadar se za kmeta ugotovi, da na svojem kmetijskem gospodarstvu kadar koli v obdobju petih let od izplačila premije za izkrčitev ni izpolnjeval predpisanih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev iz členov 3 do 7 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se znesek plačila, kadar je neskladnost posledica dejanja ali opustitve, ki jo je mogoče neposredno pripisati kmetu, zmanjša ali prekliče, delno ali v celoti, odvisno od resnosti, obsega, trajnosti in ponavljanja ugotovljene neskladnosti, in se mu po potrebi ukaže, da vrne plačilo pod pogoji iz navedenih določb.

Glede delnega ali celotnega zmanjšanja ali izterjave podpore s strani zadevne države članice se pravila določijo po postopku iz člena 144(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Člen 94 Izjeme

1. Država članica lahko odloči, da zavrne nadaljnje zahtevke iz člena 92(1), ko skupna izkrčena površina na njenem ozemlju doseže 10 % površin, zasajenih z vinsko trto, kakor je navedeno v Prilogi VIII.

2. Države članice lahko razglasijo vinograde v gorah in na strmih pobočjih za neupravičene do programa krčenja pod pogoji, ki se določijo po postopku iz člena 104(1).

3. Države članice lahko razglasijo površine za neupravičene do programa krčenja, kadar uporaba programa krčenja ne bi bila združljiva s skrbjo za okolje. Površine, ki se tako razglasijo za neupravičene, ne presegajo 2 % skupne površine, zasajene z vinsko trto, kakor je navedeno v Prilogi VIII.

4. Države članice, ki se odločijo za možnost iz odstavkov 2 in 3, sporočijo Komisiji vsako leto do 1. avgusta in prvič do 1. avgusta 2008 v zvezi s ukrepi krčenja, ki jih je treba izvajati:

(a) površine, razglašene za neupravičene;

(b) utemeljitev za neupravičenost v skladu z odstavkoma 2 in 3.

5. Države članice priznajo proizvajalcem na površinah, razglašenih za neupravičene na podlagi odstavkov 2 in 3, prednost pri drugih podpornih ukrepih iz te uredbe, zlasti, kadar je to primerno, pri ukrepu prestrukturiranja in preusmeritve na podlagi podpornih programov in ukrepov za razvoj podeželja.

Člen 95 Shema enotnih plačil

1. Kmetje, ki sodelujejo v programu krčenja, prejmejo pravice do plačila za zadevne površine v skladu s poglavjem 3 iz naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003.

2. Države članice določijo znesek pravic do plačila iz odstavka 1 za površine, ki so bile zasajene z vinsko trto in izkrčene v skladu s tem poglavjem, v mejah regionalnega povprečja vrednosti pravic do plačila za ustrezno regijo, ki pa v nobenem primeru ne sme presegati 350 EUR/ha.

Do konca vinskega leta 2012/2013 sporočijo države članice Komisiji vsako leto do 15. septembra povprečna regionalna enotna plačila, ki se uporabijo za določanje pravic do plačila.

Člen 96 De minimis

To poglavje ne velja za tiste države članice, ki proizvedejo manj kakor 25 000 hektolitrov na leto. Proizvodnja se izračuna na podlagi povprečne proizvodnje v zadnjih petih vinskih letih.

Člen 97 Dopolnilna nacionalna pomoč

Države članice lahko dodelijo dopolnilno nacionalno pomoč za izkrčitev poleg dodeljene premije za izkrčitev.

Člen 98 Izvedbena pravila

Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja se sprejmejo po postopku iz člena 104(1).

Ta pravila lahko vključujejo zlasti:

(a) lestvice za premije in ravni iz člena 91;

(b) podrobna pravila za navzkrižno skladnost;

(c) merila za izjemo iz člena 94;

(d) obveznosti poročanja držav članic o izvajanju programa krčenja, vključno s kaznimi za zamude pri poročanju in informacijami, ki jih države članice sporočijo proizvajalcem o razpoložljivosti programa;

(e) obveznosti poročanja o dopolnilni nacionalni pomoči;

(f) roke za plačila.

NASLOV VI SPLOšNE DOLOčBE

Člen 99 Register vinogradov

Države članice vzdržujejo register vinogradov, ki vsebuje posodobljene podatke o obsegu vinogradniških površin.

Člen 100 Preglednica

Države članice pripravijo na podlagi registra vinogradov iz člena 99 posodobljeno preglednico svojega obsega vinogradniških površin in jo pošljejo Komisiji vsako leto do 1. marca.

Člen 101 Trajanje registra vinogradov in preglednice

Po postopku iz člena 104(1) se lahko odloči, da se člena 99 in 100 kadar koli po 1. januarju 2014 ne uporabljata več.

Člen 102 Obvezno prijavljanje

1. Proizvajalci vinskega grozdja ter proizvajalci mošta in vina prijavijo vsako leto pristojnim nacionalnim organom količine pridelka iz zadnje trgatve.

2. Države članice lahko tudi zahtevajo, da trgovci z vinskim grozdjem vsako leto prijavijo količine zadnje trgatve v prometu.

3. Proizvajalci mošta in vina ter trgovci, razen trgovcev na drobno, prijavijo vsako leto pristojnim nacionalnim organom svoje zaloge mošta in vina, bodisi od trgatve v tekočem letu ali od trgatev iz prejšnjih let. Mošt in vino, uvožena iz tretjih držav, se navedeta ločeno.

Člen 103 Spremni dokumenti in register

1. Proizvodi iz te uredbe se lahko dajo v promet v Skupnosti samo s spremnim dokumentom, ki je uradno odobren.

2. Fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki pri opravljanju svojega poklica imajo proizvode, ki jih zajema ta uredba, zlasti proizvajalci, polnilci, predelovalci in trgovci, ki jih je treba določiti po postopku iz člena 104(1), morajo voditi evidenco o prejemu in izdaji proizvodov.

Člen 104 Postopek upravljalnega odbora

1. Razen če ni drugače določeno, kadar so pristojnosti s to uredbo dodeljene Komisiji, Komisiji pomaga upravljalni odbor.

Uporabljata se člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 4(3) Odločbe 1999/468/ES je določeno na en mesec.

2. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 105 Finančna sredstva

Ukrepi iz poglavja I naslova II in poglavja III naslova V se štejejo za intervencijo za ureditev kmetijskih trgov iz člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1290/2005, razen ukrepov iz člena 95 te uredbe, ki se štejejo za neposredna plačila kmetom v skladu s členom 3(1)(c) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

Člen 106 Izmenjava podatkov med državami članicami in Komisijo

1. Države članice in Komisija si sporočajo vse potrebne podatke za izvajanje te uredbe, zlasti za spremljanje in analize trga ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti pri proizvodih, zajetih v tej uredbi.

2. Po postopku iz člena 104(1) se sprejmejo podrobna pravila, ki določijo podatke, ki so potrebni za izvajanje odstavka 1 tega člena, ter obliko, vsebino, časovni razpored in roke, ureditev pošiljanja podatkov in dokumentov ter njihovo dajanje na voljo.

Člen 107 Spremljanje

Za uporabo te uredbe države članice zagotovijo, da so upravni in nadzorni postopki združljivi z integriranim upravnim in nadzornim sistemom (IAKS) glede naslednjih elementov:

(a) računalniške zbirke podatkov;

(b) sistema identifikacije enot rabe ali poljin iz člena 20(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(c) administrativnih pregledov.

Ti postopki omogočijo brez kakršnih koli težav ali navzkrižij skupno delovanje ali izmenjava podatkov z IAKS.

Člen 108 Nadzor in upravne kazni ter poročanje o njih

Po postopku iz člena 104(1) se sprejme naslednje:

(a) pravila za upravne in fizične preglede, ki jih izvajajo države članice zaradi upoštevanja obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe;

(b) sistem za nalaganje upravnih kazni, kadar se ugotovi kršitev katere koli obveznosti, ki izhaja iz uporabe te uredbe, ob upoštevanju resnosti, obsega, trajnosti in ponavljanja ugotovljene neskladnosti;

(c) pravila za izterjavo neupravičenih plačil, ki izhajajo iz uporabe te uredbe;

(d) pravila glede poročanja o opravljenih pregledih in njihovih rezultatih.

Člen 109 Imenovanje odgovornih nacionalnih organov

1. Države članice imenujejo enega ali več organov, ki so odgovorni za zagotovitev skladnosti s pravili Skupnosti v vinskem sektorju. Imenujejo tudi laboratorije, pooblaščene za opravljanje uradnih analiz v vinskem sektorju. Imenovani laboratoriji izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev iz standarda ISO/IEC 17025.

2. Države članice sporočijo Komisiji imena in naslove teh organov in laboratorijev iz odstavka 1. Komisija poskrbi za javno dostopnost teh informacij.

Člen 110 Izvedbena pravila

Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja se sprejmejo po postopku iz člena 104(1).

Ta pravila lahko vključujejo zlasti:

(a) podrobnosti o registru vinogradov iz člena 99 in zlasti njegovi uporabi pri spremljanju in nadzoru obsega vinogradniških površin;

(b) podrobnosti o preglednici iz člena 100 in zlasti njeni uporabi pri spremljanju in nadzoru obsega vinogradniških površin;

(c) podrobnosti o izmeri površin;

(d) sankcije za neupoštevanje obveznosti sporočanja;

(e) obvezno prijavljanje iz člena 102;

(f) spremne dokumente in register iz člena 103.

NASLOV VII PREHODNE IN KONčNE DOLOčBE

Poglavje I Spremembe

Člen 111 Spremembe Uredbe (ES) št. 2702/1999

V členu 2 Uredbe (ES) št. 2702/1999 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d) kampanje informiranja o sistemu Skupnosti, ki zajemajo vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vina z navedbo sorte vinske trte in žgane pijače z zaščiteno geografsko označbo ali zaščitenim tradicionalnim ugledom;“

Člen 112 Spremembe Uredbe (ES) št. 2826/2000

Uredba (ES) št. 2826/2000 se spremeni:

(1) V členu 2 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d) akcije informiranja o sistemu Skupnosti, ki zajemajo vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vina z navedbo sorte vinske trte in žgane pijače z zaščiteno geografsko označbo ali zaščitenim tradicionalnim ugledom, ter akcije informiranja o vzorcih odgovornega pitja in škodi, povezani z neodgovornim uživanjem alkohola.“

(2) V členu 3 se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e) zaželjeno je informiranje o sistemu Skupnosti, ki zajema vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vina z navedbo sorte vinske trte in žgane pijače z zaščiteno geografsko označbo ali zaščitenim tradicionalnim ugledom, ter potreba po informiranju o vzorcih odgovornega pitja in škodi, povezani z neodgovornim uživanjem alkohola.“

(3) V členu 9(2) se doda naslednji pododstavek:

„Odstotek iz prvega pododstavka je 60 % za ukrepe pri informiranju o vzorcih odgovornega pitja in škodi, povezani z neodgovornim uživanjem alkohola.“

Člen 113 Spremembe Uredbe (ES) št. 1782/2003

Uredba (ES) št. 1782/2003 se spremeni:

(1) V členu 33(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) odobreno jim je bilo plačilo v referenčnem obdobju, navedenem v členu 38, v okviru vsaj ene od shem podpore, navedene v Prilogi VI, ali za oljčno olje v tržnih letih, navedenih v drugem pododstavku člena 37(1), ali za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, če so prejemali tržno podporo v reprezentativnem obdobju, navedenem v točki K Priloge VII, ali za banane, če so prejemali nadomestilo za izgubo dohodka v reprezentativnem obdobju, navedenem v točki L Priloge VII, ali za sadje in zelenjavo, če so bili proizvajalci sadja in zelenjave v reprezentativnem obdobju, ki ga države članice uporabljajo za te proizvode v skladu s točko M Priloge VII, ali za vino, če so prejeli pravico do plačila na podlagi člena 96(1) Uredbe Sveta (ES) št. [ ta uredba ]*.

* UL L [...], …, str. [...]“.

(2) V členu 37(1) se doda naslednji pododstavek:

„Referenčni znesek za vino se izračuna in prilagodi v skladu s točko N iz Priloge VII.“

(3) V členu 41 se doda naslednji odstavek (1b):

„(1b) V primeru vina ob upoštevanju najnovejših podatkov, ki jih dajo na voljo države članice v skladu s [členom 92(5)] Uredbe (ES) št. [ ta uredba ], Komisija po postopku iz člena 144(2) te uredbe prilagodi nacionalne zgornje meje iz Priloge VIII k tej uredbi.“

(4) V členu 43(2) se za točko (ac) vstavi naslednja točka:

„(ad) v primeru vina število hektarjev, kakor je izračunano v skladu s točko N Priloge VII;“.

(5) V členu 44 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. „Upravičeni hektar“ pomeni vsako kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja kot orno zemljišče in trajni travnik, razen površin, ki se uporabljajo za gozdove ali nekmetijske dejavnosti.“

(6) Člen 51 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 51 Kmetijska raba zemljišč

Kmetje lahko uporabljajo parcele, prijavljene v skladu s členom 44(3), za katero koli kmetijsko dejavnost.“

(7) V členu 71c se doda naslednji odstavek:

„V primeru vina ob upoštevanju najnovejših podatkov, ki jih dajo na voljo države članice v skladu s [členom 92(5)] Uredbe (ES) št. [ ta uredba ], Komisija po postopku iz člena 144(2) te uredbe prilagodi nacionalne zgornje meje iz Priloge VIII k tej uredbi.“

(8) V členu 145 se za točko (d)d) vstavi naslednja točka:

„(d)e) podrobna pravila, povezana z vključitvijo podpore za vino v shemo enotnih plačil v skladu z Uredbo (ES) št. [ ta uredba ].“

(9) V drugem stolpcu Priloge IV se zadnja alinea nadomesti z naslednjo alineo:

„– Ohranjanje oljčnih nasadov in vinogradov v dobrem rastnem stanju.“

(10) Za točko M Priloge VII se doda naslednja točka N:

„N. Vino

Število hektarjev je enako številu izkrčenih hektarjev v skladu s poglavjem III naslova V Uredbe (ES) št. [ ta uredba ].

Referenčni znesek za pravice do plačila, ki se dodeli vsakemu kmetu v skladu s programom krčenja iz Uredbe (ES) št. [ ta uredba ], je enak zmnožku števila izkrčenih hektarjev in regionalnega povprečja vrednosti pravic do plačila ustrezne regije. Vendar plačljivi znesek v nobenem primeru ne sme presegati 350 EUR/ha.“

Člen 114 Spremembe Uredbe (ES) št. 1290/2005

V členu 12 Uredbe (ES) št. 1290/2005 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija določi zneske, ki so z uporabo členov 10(2), 143d in 143e Uredbe (ES) št. 1782/2003, člena 4(1) Uredbe Sveta (ES) št. 387/2007 in člena 17(2) Uredbe Sveta (ES) št. [ ta uredba ], na voljo EKJS.“

Poglavje IIPrehodne in končne določbe

Člen 115 Prehodne določbe

Po postopku iz člena 104(1) se lahko sprejmejo ukrepi:

(a) za olajšanje prehoda z ureditve iz Uredbe (ES) št. 1493/1999 na ureditev, določeno s to uredbo;

(b) za rešitev posebnih praktičnih vprašanj, kadar je to potrebno. Če so ustrezno utemeljeni, lahko ti ukrepi odstopajo od nekaterih določb te uredbe.

Člen 116 Uporaba pravil za državno pomoč

Razen če ni v tej uredbi drugače določeno in zlasti razen dopolnilnih nacionalnih pomoči iz člena 97, se uporabljajo členi 87, 88 in 89 Pogodbe za proizvodnjo in trgovanje s proizvodi, zajetih v tej uredbi.

Člen 117 Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1493/1999 se razveljavi. Vendar se naslednji ukrepi iz navedene uredbe še naprej uporabljajo za vinsko leto 2008/2009, če so proizvajalci pred začetkom veljavnosti te uredbe že začeli izvajati ali so sprejeli ukrepe, ki so upravičeni po Uredbi (ES) št. 1493/1999:

(a) ukrepi iz poglavij II in III naslova II (premije za trajno opustitev vinogradništva ter prestrukturiranje in preusmeritev);

(b) ukrepi iz naslova III (tržni mehanizmi);

(c) ukrepi iz člena 63 naslova VII (izvozna nadomestila).

Člen 118 Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. avgusta 2008, razen členov 5 do 8, ki se uporabljajo od 30. aprila 2008.

Poglavje II naslova V se uporablja do 31. decembra 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Komisijo

Član Komisije

PRILOGA I Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabijo naslednje opredelitve:

Splošno

1. „Vinsko leto“: pomeni gospodarsko leto za proizvode, zajete v tej uredbi. Začne se 1. avgusta vsakega leta in konča 31. julija naslednjega leta.

V zvezi z vinom

2. „ Izkrčitev “: pomeni popolno odstranitev vseh rastlin vinske trte na parceli, zasajeni z vinsko trto.

3. „Zasaditev“: pomeni dokončno zasaditev rastlin vinske trte ali delov rastlin vinske trte, bodisi cepljenih ali necepljenih, za proizvodnjo grozdja ali vzpostavitev matičnega nasada za cepiče.

4. „Precepljanje“: pomeni cepljenje vinske trte, ki je že bila cepljena.

V zvezi s proizvodom:

5. „Sveže grozdje“: pomeni plod vinske trte, ki se uporablja za proizvodnjo vina, zrel ali tudi delno sušen, ki ga je mogoče zdrozgati ali stisniti z običajnimi kletarskimi postopki in lahko začne spontano alkoholno vreti.

6. „ Sveži grozdni mošt, pri katerem je vrenje ustavljeno z dodatkom alkohola “: pomeni proizvod, ki:

(a) ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 12 vol. % in največ 15 vol. %;

(b) je pridobljen tako, da se delno prevretemu grozdnemu moštu, ki ima naravni volumenski delež alkohola najmanj 8,5 vol. % in izvira izključno iz sort vinske trte iz prvega pododstavka člena 18(1), doda:

- ali nevtralni alkohol, ki izvira iz vina, vključno z alkoholom, pridobljenim z destilacijo sušenega grozdja, ki ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 95 vol. %,

- ali neprečiščeni proizvod, pridobljen z destilacijo vina, ki ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 52 vol. % in največ 80 vol. %.

7. „Grozdni sok“: pomeni tekoči, neprevreti, toda za vrenje sposobni proizvod, ki:

(a) je pridobljen z ustreznim postopkom, da je nespremenjen primeren za porabo;

(b) je pridobljen iz svežega grozdja ali grozdnega mošta ali z razredčenjem. Kadar je pridobljen z razredčenjem, se razredči zgoščeni grozdni mošt ali zgoščeni grozdni sok.

Dovoljeni dejanski najvišji volumenski delež alkohola grozdnega soka znaša do 1 vol. %.

8. „Zgoščeni grozdni sok“: pomeni nekaramelizirani grozdni sok, pridobljen z delnim sušenjem grozdnega soka s katero koli priznano metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 50,9 %.

Dovoljeni dejanski najvišji volumenski delež alkohola zgoščenega grozdnega soka znaša do 1 vol. %.

9. „Vinske droži“: pomenijo:

(a) ostanke v posodi z vinom po vrenju, med skladiščenjem ali po odobreni obdelavi;

(b) ostanke po filtriranju ali centrifugiranju proizvoda iz točke (a);

(c) ostanke v posodah z grozdnim moštom med shranjevanjem ali odobreno obdelavo;

(d) ostanke po filtriranju ali centrifugiranju proizvoda iz točke (c).

10. „Grozdne tropine“: pomenijo prevreti ali neprevreti ostanek po stiskanju svežega grozdja.

11. „Piquette“: pomeni proizvod, pridobljen:

(a) z vrenjem neobdelanih grozdnih tropin, namočenih v vodi;

(b) z izpiranjem prevretih grozdnih tropin z vodo.

12. „ Vino, alkoholizirano za destilacijo “: pomeni proizvod, ki:

(a) ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 18 vol. % in največ 24 vol. %;

(b) je pridobljen izključno tako, da se vinu, ki ne vsebuje ostanka sladkorja, doda neprečiščeni proizvod destilacije vina, ki ima največji volumenski delež alkohola 86 vol. %;

(c) ima največjo vsebnost hlapnih kislin, izraženih kot ocetna kislina, 1,5 grama na liter.

Delež alkohola

13. „Dejanski volumenski delež alkohola“: pomeni število volumenskih enot čistega alkohola pri 20 °C, ki jih vsebuje proizvod v 100 volumenskih enotah pri tej temperaturi.

14. „Potencialni volumenski delež alkohola“: pomeni število volumenskih enot čistega alkohola pri 20 °C, ki se lahko tvorijo s popolnim prevretjem sladkorja, vsebovanega v 100 volumskih enotah proizvoda pri tej temperaturi.

15. „Skupni volumenski delež alkohola“: pomeni vsoto dejanskega in potencialnega deleža alkohola.

16. „Naravni volumenski delež alkohola“: pomeni celotni volumenski delež alkohola proizvoda pred kakršno koli obogatitvijo.

17. „Dejanski masni delež alkohola“: pomeni število kilogramov čistega alkohola, ki jih vsebuje 100 kilogramov proizvoda.

18. „Potencialni masni delež alkohola“: pomeni število kilogramov čistega alkohola, ki se lahko tvorijo s popolnim prevretjem sladkorja, vsebovanega v 100 kilogramih proizvoda.

19. „Skupni masni delež alkohola“: pomeni vsoto dejanskega in potencialnega deleža alkohola.

PRILOGA II

Proračun za podporne programe in najmanjši delež za promocijo iz členov 8(1) in 9(5)

v 1 000 EUR |

Proračunsko leto | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | Od 2015 |

Proračunsko leto | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | od 2014 naprej |

BG | 2 024 | 3 035 | 5 059 | 6 071 | 7 083 | 8 094 |

CZ | 239 | 358 | 597 | 716 | 836 | 955 |

DE | 2 868 | 4 301 | 7 169 | 8 603 | 10 037 | 11 470 |

GR | 1 759 | 2 639 | 4 399 | 5 278 | 6 158 | 7 038 |

ES | 30 361 | 45 542 | 75 903 | 91 084 | 106 264 | 121 445 |

FR | 24 104 | 36 157 | 60 261 | 72 313 | 84 366 | 96 418 |

IT | 26 132 | 39 198 | 65 331 | 78 397 | 91 463 | 104 529 |

CY | 242 | 363 | 605 | 726 | 847 | 967 |

LU | 44 | 66 | 110 | 132 | 154 | 176 |

HU | 1 943 | 2 914 | 4 857 | 5 829 | 6 800 | 7 772 |

MT | 21 | 31 | 52 | 62 | 73 | 83 |

AT | 1 015 | 1 523 | 2 538 | 3 046 | 3 554 | 4 061 |

PT | 5 012 | 7 518 | 12 529 | 15 035 | 17 541 | 20 047 |

RO | 3 668 | 5 503 | 9 171 | 11 005 | 12 839 | 14 673 |

SI | 338 | 508 | 846 | 1 015 | 1 184 | 1 353 |

SK | 205 | 308 | 513 | 616 | 718 | 821 |

GB | 23 | 34 | 56 | 68 | 79 | 90 |

PRILOGA IVKategorije proizvodov vinske trte

1. Vino

Vino je proizvod, pridobljen izključno s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem iz svežega zdrozganega ali nezdrozganega grozdja ali iz grozdnega mošta.

Vino:

(a) ima ne glede na uporabo postopkov, določenih v točki B Priloge V dejanski volumenski delež alkohola najmanj 8,5 vol. %, če vino izvira izključno iz grozdja vinorodnih con A in B v skladu s Prilogo IX, in najmanj 9 vol. % v drugih vinorodnih conah;

(b) ima z odstopanjem od minimalnega dejanskega volumenskega deleža alkohola, ki se sicer uporablja, kadar ima zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, ne glede na uporabo postopkov, določenih v točki B Priloge V, dejanski volumenski delež alkohola najmanj 4,5 vol. %;

(c) ima skupni volumenski delež alkohola največ 15 vol. %. Komisija lahko dvigne zgornjo mejo skupnega volumenskega deleža alkohola do 20 vol. % za vina z nekaterih vinorodnih območij v Skupnosti, ki so proizvedena brez vsake obogatitve;

(d) ima, razen pri odstopanjih, ki se lahko sprejmejo, skupno vsebnost kisline, izražene kot vinska kislina, najmanj 3,5 gramov na liter ali 46,6 miliekvivalentov na liter.

„Retsina“ je vino, proizvedeno izključno na geografskem območju Grčije, iz grozdnega mošta, obdelanega s smolo alepskega bora. Uporaba smole alepskega bora je dovoljena samo za pridobivanje vina „retsina“ pod pogoji, ki jih določajo veljavne grške določbe.

2. Mlado vino še v vrenju

Mlado vino, ki je še v vrenju, je proizvod, pri katerem alkoholno vrenje še ni končano in še ni ločeno od svojih droži.

3. Likersko vino

Likersko vino je proizvod:

(a) ki ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 15 vol. % in največ 22 vol. %;

(b) ki ima skupni volumenski delež alkohola najmanj 17,5 vol. %, razen nekaterih likerskih vin z označbo porekla ali geografsko označbo, navedenih na seznamu, ki ga je treba pripraviti po postopku iz člena 104(1);

(c) ki je pridobljen iz:

- delno prevretega grozdnega mošta ali

- vina ali

- kombinacije obeh proizvodov ali

- iz grozdnega mošta ali njegove mešanice z vinom, če so to likerska vina, ki se določijo po postopku iz člena 104(1), z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo.

(d) ki ima izhodiščni naravni volumenski delež alkohola najmanj 12 vol. %, razen nekaterih likerskih vin z označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, navedenih na seznamu, ki ga je treba pripraviti po postopku iz člena 104(1);

(e) in z dodatkom,

(i) posamezno ali v kombinaciji:

- nevtralnega alkohola vinskega izvora, vključno z alkoholom, pridobljenim z destilacijo sušenega grozdja, ki ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 96 vol. %;

- destilata iz vina ali sušenega grozdja, ki ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 52 vol. % in največ 86 vol. %;

(ii) skupaj z enim ali več naslednjimi proizvodi, kadar je to primerno:

- zgoščeni grozdni mošt;

- kombinacija enega od proizvodov iz točki (e) z grozdnim moštom iz prve in četrte alinee (c).

(f) in z dodatkom, z odstopanjem od točke (e), če so to določena likerska vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, navedena na seznamu, ki ga je treba pripraviti po postopku iz člena 104(1):

(i) vsak od proizvodov iz točke (e)(i), posamezno ali v kombinaciji, ali;

(ii) eden ali več naslednjih proizvodov:

- vinski destilat ali destilat iz sušenega grozdja z volumenskim deležem alkohola najmanj 95 vol. % in največ 96 vol. %;

- žganja iz vina ali grozdnih tropin z dejanskim volumenskim deležem alkohola najmanj 52 vol. % in največ 86 vol. %;

- žganja iz sušenega grozdja z dejanskim volumenskim deležem alkohola najmanj 52 vol. % in največ 94,5 vol. %;

(iii) skupaj z enim ali več naslednjimi proizvodi, kadar je to primerno:

- delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja;

- zgoščeni grozdni mošt, pridobljen z neposrednim segrevanjem, ki razen te operacije ustreza opredelitvi zgoščenega grozdnega mošta;

- zgoščeni grozdni mošt;

- kombinacija enega od proizvodov iz točke (f)(ii) z grozdnim moštom iz prve in četrte alinee točke (c).

4. Peneče vino

Peneče vino je proizvod:

(a) ki je pridobljen s primarnim ali sekundarnim alkoholnim vrenjem:

- svežega grozdja ali

- grozdnega mošta ali

- vina ali

- vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo;

(b) pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki izvira izključno iz vrenja;

(c) ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare.

5. Gazirano peneče vino

Gazirano peneče vino je proizvod, ki:

(a) je pridobljen iz vina;

(b) iz katerega pri odprti posodi izhaja ogljikov dioksid, ki v celoti ali delno izvira iz dodatka tega plina;

(c) ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare.

6. Biser vino

Biser vino je proizvod, ki:

(a) je pridobljen iz vina pod pogojem, da ima tako vino skupni volumenski delež alkohola najmanj 9 vol. %;

(b) ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 7 vol. %;

(c) ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi notranjega raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 1 bar in največ 2,5 bara;

(d) je shranjen v posodah prostornine največ 60 l.

7. Gazirano biser vino

Gazirano biser vino je proizvod, ki:

(a) je pridobljen iz vina ali iz vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo;

(b) ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 7 vol. % in skupni volumenski delež alkohola najmanj 9 vol. %;

(c) ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida, ki je delno ali v celoti dodan, nadpritisk najmanj 1 bar in največ 2,5 bara;

(d) je shranjen v posodah prostornine največ 60 l.

8. Grozdni mošt

Grozdni mošt je tekoči proizvod, pridobljen naravno ali s fizikalnimi postopki iz svežega grozdja. Doseženi dejanski volumenski delež alkohola v grozdnem moštu je lahko največ 1 vol. %.

9. Delno prevreti grozdni mošt

Delno prevreti grozdni mošt je proizvod, pridobljen z vrenjem grozdnega mošta z dejanskim volumenskim deležem alkohola najmanj 1 vol. %, vendar manj kakor tri petine skupnega volumenskega deleža alkohola. Ne glede na to nekatera vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ki imajo dejanski volumenski delež alkohola nižji kakor tri petine skupnega volumenskega deleža alkohola, vendar najmanj 4,5 vol. %, ne veljajo za delno prevreti grozdni mošt.

10. Delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja

Delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja je proizvod, pridobljen z delnim vrenjem grozdnega mošta iz sušenega grozdja, ki ima skupno vsebnost sladkorja pred vrenjem najmanj 272 g na liter in naravni volumenski delež alkohola najmanj 8 vol. %. Ne glede na to nekatera vina, ki se določijo po postopku iz člena 104(1) in izpolnjujejo te zahteve, ne veljajo za delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja.

11. Zgoščeni grozdni mošt

Zgoščeni grozdni mošt je nekaramelizirani grozdni mošt, ki:

(a) je pridobljen z delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli priznano metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo iz člena 25 pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 50,9 %;

(b) izvira izključno iz razvrščenih sort vinske trte iz prvega pododstavka člena 18(1),

Dovoljeni najvišji volumenski delež alkohola zgoščenega grozdnega mošta znaša do 1 vol. %.

12. Prečiščeni zgoščeni grozdni mošt:

prečiščeni zgoščeni grozdni mošt je tekoči nekaramelizirani proizvod, ki:

(a) je pridobljen z delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli priznano metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo iz člena 25 pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 61.7 %;

(b) je bil obdelan s priznano metodo razkisanja in odstranjevanja drugih sestavin, razen sladkorja;

(c) ima naslednje lastnosti:

- pH največ 5 pri 25 ° Brix;

- optično gostoto pri 425 nm za debelino 1 cm največ 0,100 v grozdnem moštu s koncentracijo 25 ° Brix;

- vsebnost saharoze tako nizko, da je ni možno določiti z analizno metodo, ki jo je treba določiti;

- Folin-Ciocalteau indeks največ 6,00 pri 25 ° Brix;

- titracijsko kislost največ 15 miliekvivalentov na kilogram skupnega sladkorja;

- vsebnost žveplovega dioksida največ 25 miligramov na kilogram skupnega sladkorja;

- skupno vsebnost kationov največ 8 miliekvivalentov na kilogram skupnega sladkorja;

- prevodnost pri 25 ° Brix in 20 °C največ 120 mikro-Siemens/cm;

- vsebnost hidroksimetilfurfurala največ 25 mg na kilogram skupnega sladkorja;

- navzočnost mesoinositola;

(d) izvira izključno iz razvrščenih sort vinske trte iz prvega pododstavka člena 18(1);

Dovoljeni dejanski volumenski delež alkohola zgoščenega grozdnega mošta znaša do 1 vol. %.

13. Vino iz prezrelega grozdja

Vino iz prezrelega grozdja je proizvod, ki:

(a) je proizveden v Skupnosti, brez obogatitve, iz grozdja, potrganega v Skupnosti, ki izvira iz sort vinske trte iz prvega pododstavka člena 18(1);

(b) ima naravni volumenski delež alkohola najmanj 15 vol. %;

(c) ima skupni volumenski delež alkohola najmanj 16 vol. % in dejanski volumenski delež alkohola najmanj 12 vol. %.

Države članice lahko predpišejo čas staranja za ta proizvod.

14. Vinski kis

Vinski kis je kis, ki:

(a) je pridobljen izključno iz vina z ocetnim kislinskim vrenjem;

(b) ima skupno vsebnost kisline, izražene kot ocetna kislina, najmanj 60 g na liter.

PRILOGA VObogatitev, dokisanje in razkisanje v nekaterih vinorodnih conah

A. Omejitve za obogatitev

1. Če je zaradi podnebnih razmer v nekaterih vinorodnih conah Skupnosti v skladu s Prilogo IX treba, lahko zadevne države članice dovolijo dodatek k naravnemu volumenskemu deležu alkohola v svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu in delno prevretem mladem vinu, pridobljenih iz sort vinske trte iz prvega pododstavka člena 18(1).

2. Povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola se doseže z uporabo enoloških postopkov iz točke B in ne sme preseči naslednjih mejnih vrednosti:

(a) 2 vol. % v vinorodnih conah A in B v skladu s Prilogo IX;

(b) 1 vol. % v vinorodni coni C v skladu s Prilogo IX.

3. V letih z izjemno neugodnimi vremenskimi razmerami se po postopku iz člena 104(1) lahko mejne vrednosti za povečanje deleža alkohola iz točke 2 dvignejo do vrednosti 3 vol. % v vinorodnih conah A in B v skladu s Prilogo IX.

B. Postopki obogatitve

1. Povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola iz točki A se opravi:

(a) za sveže grozdje, delno prevreti grozdni mošt ali delno prevreto mlado vino z dodajanjem zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta;

(b) za grozdni mošt z dodajanjem zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ali z delno koncentracijo, vključno z obratno osmozo;

(c) za vina z delnim zgoščevanjem s hlajenjem.

2. Postopki iz točke 1 se med seboj izključujejo.

3. Zgoščevanje grozdnega mošta ali vina, ki je bil obdelan s postopki iz točke 1:

(a) ne sme zmanjšati volumna teh proizvodov za več kakor 20 %;

(b) ne glede na točko A(2)(b) ne sme povečati naravnega volumenskega deleža alkohola za več kakor 2 vol. %.

4. Postopki iz točk 1 in 3 ne smejo povečati skupnega volumenskega deleža alkohola v svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu, delno prevretem mladem vinu ali vinu:

(a) v vinorodni coni A v skladu s Prilogo IX za več kakor 11,5 vol. %,

(b) v vinorodni coni B v skladu s Prilogo IX za več kakor 12 vol. %,

(c) v vinorodnih conah C I (a) in C I (b) v skladu s Prilogo IX za več kakor 12,5 vol. %,

(d) v vinorodni coni C II v skladu s Prilogo IX za več kakor 13 vol. % in

(e) v vinorodni coni C III v skladu s Prilogo IX za več kakor 13,5 vol. %.

5. Z odstopanjem od točke 4 lahko države članice:

(a) pri rdečem vinu povečajo skupni volumenski delež alkohola v proizvodih iz točke 4 do 12 vol. % v vinorodni coni A in do 12,5 vol. % v vinorodni coni B v skladu s Prilogo IX.

(b) povečajo skupni volumenski delež alkohola v proizvodih iz točke 4 za proizvodnjo vin z označbo porekla v vinorodnih conah A in B do stopnje, ki jo določijo države članice.

C. Dokisanje in razkisanje

1. Pri svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu, delno prevretem mladem vinu in vinu je dovoljeno:

(a) delno razkisanje v vinorodnih conah A, B, C I (a) in C I (b) v skladu s Prilogo IX;

(b) dokisanje ali razkisanje v vinorodnih conah C II in C III (a) v skladu s Prilogo IX brez poseganja v točko 7 ali

(c) dokisanje v vinorodni coni C III (b) v skladu s Prilogo IX.

2. Proizvodi, razen vin iz točke 1, se lahko dokisajo do vrednosti 1,5 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 20 miliekvivalentov na liter.

3. Dokisanje vina je dovoljeno do vrednosti 2,5 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 33,3 miliekvivalentov na liter.

4. Razkisanje vina je dovoljeno do vrednosti 1 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 13,3 miliekvivalentov na liter.

5. Grozdni mošt, namenjen zgoščevanju, se lahko delno razkisa.

6. V letih z izjemnimi vremenskimi razmerami lahko države članice odobrijo dokisanje proizvodov iz točke 1 v vinorodnih conah B, C I (a) in C I (b) v skladu s Prilogo IX, pod pogoji iz točke 1 te priloge pa v conah C II, C III (a) in C III (b) v skladu s Prilogo IX.

7. O dokisanju in obogatitvi se, razen pri odstopanju, odloča od primera do primera in postopka dokisanja in razkisanja istega proizvoda se med seboj izključujeta.

D. Postopki

1. Razen dokisanja in razkisanja vina niso dovoljeni postopki iz točk B in C, razen če se pod pogoji, določenimi po postopku iz člena 104(1) te uredbe, izvedejo v času, ko se sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt ali delno prevreto mlado vino spremenijo v vino ali v katero koli pijačo, namenjeno za neposredno prehrano ljudi iz člena 1(1), razen penečega vina ali gaziranega penečega vina, v vinorodni coni, v kateri je bilo uporabljeno sveže grozdje potrgano.

2. Zgoščevanje vin se izvaja v vinorodni coni, v kateri je bilo sveže grozdje potrgano.

3. Dokisanje in razkisanje vin se smeta izvesti le v vinogradniško-vinarskem podjetju in v vinorodni coni, v kateri je bilo potrgano grozdje, uporabljeno za proizvodnjo vina.

4. O vsakem postopku iz točk 1, 2 in 3 je treba obvestiti pristojne organe. Isto velja za količine zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta, ki jih fizične in pravne osebe ali skupine oseb, zlasti proizvajalci, polnilci, predelovalci in trgovci, ki jih je treba določiti po postopku iz člena 104(1), imajo pri opravljanjem poklica hkrati na istem mestu kot sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt ali neustekleničeno vino. Obvestilo o teh količinah se lahko nadomesti z vpisom v register vhodnega materiala in porabe zalog.

5. Vsak postopek iz točke C je treba vpisati v spremni dokument iz člena 103 in z navedenim dokumentom se dajo v promet proizvodi, ki so bili obdelani s temi postopki.

6. Ti postopki se razen pri odstopanjih, ki jih upravičujejo le izjemne podnebne razmere, ne smejo izvajati:

(a) po 1. januarju v vinorodni coni C v skladu s Prilogo IX;

(b) po 16. marcu v vinorodnih conah A in B v skladu s Prilogo IX in

izvajajo se le za proizvode iz grozdja od trgatve neposredno pred temi datumi.

7. Ne glede na točko 6 se lahko zgoščevanje s hlajenjem, dokisanje in razkisanje vina izvajajo vse leto.

PRILOGA VIOmejitve

A. Splošno

1. Vsi dovoljeni enološki postopki izključujejo dodajanje vode, razen ko to zahteva posebna tehnološka potreba.

2. Vsi dovoljeni enološki postopki izključujejo dodajanje alkohola, razen pri svežem grozdnem moštu, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, likerskem vinu, penečem vinu, vinu, alkoholiziranem za destilacijo, in pri biser vinu.

3. Vino, alkoholizirano za destilacijo, se lahko uporabi samo za destilacijo.

B. Sveže grozdje, grozdni mošt in grozdni sok

1. Sveži grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, se lahko uporabi le med fazo priprave proizvodov, ki se ne uvrstijo v oznake KN 2204 10, 2204 21 in 2204 29. To ne posega v strožje določbe, ki jih države članice lahko uporabljajo na svojem ozemlju za pripravo proizvodov, ki se ne uvrstijo v oznake KN 204 10, 2204 21 in 2204 29.

2. Grozdni sok in zgoščeni grozdni sok se ne smeta predelati v vino ali dodati vinu. Alkoholno vrenje teh proizvodov je prepovedano na ozemlju Skupnosti.

3. Določbe točk 1 in 2 se ne uporabljajo za proizvode, iz katerih v Združenem kraljestvu, na Irskem in Poljskem proizvajajo proizvode, ki se uvrstijo v oznako KN 2206 00, za katere države članice lahko dovolijo uporabo sestavljenega imena, ki vključuje besedo „vino“.

4. Delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja se lahko da v promet samo za proizvodnjo likerskih vin, in sicer samo v vinorodnih regijah, na katerih je bil tak način uporabe tradicionalen 1. januarja 1985, in za proizvodnjo vina iz prezrelega grozdja.

5. Ob upoštevanju katere koli drugačne odločitve, ki jo sprejme Svet v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti, se sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt, zgoščeni grozdni mošt, prečiščeni zgoščeni grozdni mošt, grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, grozdni sok in zgoščeni grozdni sok iz tretjih držav ne smejo niti predelati v vino niti vinu dodati na ozemlju Skupnosti.

C. Tipiziranje vin

Ob upoštevanju katere koli drugačne odločitve, ki jo sprejme Svet v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti, se rezanje vina iz tretje države z vinom Skupnosti in rezanje med vini iz tretjih držav na geografskem ozemlju Skupnosti prepovesta.

D. Stranski proizvodi

1. Čezmerno stiskanje grozdja se prepove. Ob upoštevanju lokalnih in tehničnih razmer države članice določijo najmanjšo količino alkohola, ki je v vsakem primeru večja od nič, ki jo vsebujejo tropine in droži po stiskanju grozdja.

2. Razen alkohola, žganih pijač in piquette se iz vinskih droži ali grozdnih tropin ne smejo proizvajati niti vina niti druge pijače za neposredno prehrano ljudi.

3. Stiskanje vinskih droži in ponovna fermentacija grozdnih tropin za druge namene, kakor je destilacija ali proizvodnja piquette, sta prepovedana. Filtriranje in centrifugiranje vinskih droži se ne šteje za stiskanje, če so pridobljeni proizvodi primerne pristne trgovske kakovosti.

4. Piquette se lahko, kadar njegovo proizvodnjo dopušča zadevna država članica, uporabi samo za destilacijo ali za lastno porabo v vinarjevi družini.

5. Vse fizične in pravne osebe ali skupine oseb, ki imajo stranske proizvode, jih morajo umakniti pod nadzorom in pogoji, ki jih je treba določiti po postopku iz člena 104(1).

PRILOGA VIIProračun za program krčenja

Sredstva, ki so na voljo za program krčenja iz člena 92(3), so:

(a) za vinsko leto 2008/2009 (proračunsko leto 2009): 430 milijonov EUR,

(b) za vinsko leto 2009/2010 (proračunsko leto 2010): 287 milijonov EUR,

(c) za vinsko leto 2010/2011 (proračunsko leto 2011): 184 milijonov EUR,

(d) za vinsko leto 2011/2012 (proračunsko leto 2012): 110 milijonov EUR,

(e) za vinsko leto 2012/2013 (proračunsko leto 2013): 59 milijonov EUR.

PRILOGA VIII

Površine, ki jih države članice lahko razglasijo za neupravičene do programa krčenja

(navedeno v členu 94(1) in (3))

v ha |

Država članica | Skupna površina, zasajena z vinsko trto | Površine iz člena 94(3) |

BG | 135 760 | 2 715 |

CZ | 19 081 | 382 |

DE | 102 432 | 2 049 |

GR | 66 682 | 1 334 |

ES | 1 099 765 | 21 995 |

FR | 879 859 | 17 597 |

IT | 730 439 | 14 609 |

CY | 13 068 | 261 |

LU | 1 299 | 26 |

HU | 85 260 | 1 705 |

MT | 910 | 18 |

AT | 50 681 | 1 014 |

PT | 238 831 | 4 777 |

RO | 178 101 | 3 562 |

SI | 16 704 | 334 |

SK | 21 531 | 431 |

GB | 793 | 16 |

PRILOGA IXVinorodne cone

Vinorodne cone, na katere se sklicujeta Priloga IV in Priloga V, so naslednje:

1. Vinorodna cona A obsega:

(a) v Nemčiji: površine, zasajene z vinsko trto, razen tistih, ki so vključene v vinorodno cono B;

(b) v Luksemburgu: vinorodno regijo Luksemburga;

(c) v Belgiji, Danski, Irski, Nizozemski, Poljski, Švedski in Veliki Britaniji: vinorodna območja teh držav;

(d) na Češkem: vinorodno regijo dežele Češke.

2. Vinorodna cona B obsega:

(a) v Nemčiji: površine, zasajene z vinsko trto na določenem pridelovalnem območju Baden;

(b) v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto v departmajih, ki niso navedeni v tej prilogi, in v naslednjih departmajih:

- v Alzaciji: Bas-Rhin, Haut-Rhin;

- v Loreni: Meurthe-et-Moselle, Meuse, Moselle, Vosges;

- v Šampaniji: Aisne, Aube, Marne, Haute-Marne, Seine-et-Marne;

- v Juri: Ain, Doubs, Jura, Haute-Saône;

- v Savoji: Savoie, Haute-Savoie, Isère (občina Chapareillan);

- v Dolini Loare: Cher, Deux-Sèvres, Indre, Indre-et-Loire, Loir-et-Cher, Loire-Atlantique, Loiret, Maine-et-Loire, Sarthe, Vendée, Viene in površine, zasajene z vinsko trto v okrožju Cosne-sur-Loire v departmaju Nièvre;

(c) v Avstriji: avstrijsko vinorodno območje;

(d) na Češkem: vinorodno regijo dežele Moravske in površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 1(d);

(e) Na Slovaškem: vinorodna območja Mali Karpati, Južna Slovaška, Nitra, Osrednja Slovaška in Vzhodna Slovaška in vinorodna območja, ki niso vključena v točko 3;

(f) v Sloveniji: območja, zasajena z vinsko trto v naslednjih regijah:

- v Podravski regiji: ljutomersko-ormoški vinorodni okoliš, mariborski vinorodni okoliš, radgonsko-kapelski vinorodni okoliš, šmarsko-virštajnski vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Haloze, prekmurski vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Srednje Slovenske gorice,

- v Posavski regiji: bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Bela krajina, vinorodni okoliš Dolenjska in območja, zasajena z vinsko trto v regijah, ki niso vključena v točko 5(d);

(g) v Romuniji: območje Podişul Transilvaniei.

3. Vinorodna cona C I (a) obsega:

(a) v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto:

- v naslednjih departmajih: Allier, Alpes-de-Haute-Provence, Hautes-Alpes, Alpes-Maritimes, Ariège, Aveyron, Cantal, Charente, Charente-Maritime, Corrèze, Côte-d'Or, Dordogne, Haute-Garonne, Gers, Gironde, Isère (razen občine Chapareillan), Landes, Loire, Haute-Loire, Lot, Lot-et-Garonne, Lozère, Nièvre (razen okrožja Cosne-sur-Loire), Puy-de-Dôme, Pyrénées-Atlantiques, Hautes-Pyrénées, Rhône, Saône-et-Loire, Tarn, Tarn-et-Garonne, Haute-Vienne, Yonne;

- v okrožjih Valence in Die v departmaju Drôme (razen kantonov Dieulefit, Loriol, Marsanne in Montelimar);

- v okrožju Tournon in v kantonih Antraigues, Buzet, Coucouron, Montpezat-sous-Bauzon, Privas, Saint-Etienne de Lugdarès, Saint-Pierreville, Valgorge in Voulte-sur-Rhone v departmaju Ardèche;

(b) v Španiji: območja, zasajena z vinsko trto v provincah A Coruña, Asturias, Cantabria, Guipúzcoa in Vizcaya;

(c) na Portugalskem: površine, zasajene z vinsko trto v delu regije Norte z določenim pridelovalnim območjem za „Vinho Verde“, pa tudi „Concelhos de Bombarral, Laurinhã, Mafra e Torres Vedras“ (razen „Freguesias da Carvoeira e Dois Portos“), ki spadajo v „Região viticola da Extremadura“;

(d) na Slovaškem: regija Tokaj;

(e) v Romuniji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točki 2(g) ali 5(f).

4. Vinorodna cona C I (b) obsega:

(a) v Italiji: površine, zasajene z vinsko trto v deželi Dolina Aoste in v pokrajinah Sondrio, Bolzano, Trento in Belluno.

(b) na Madžarskem: vse površine, zasajene z vinsko trto.

5. Vinorodna cona C II obsega:

(a) v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto:

- v naslednjih departmajih: Aude, Bouches-de-Rhône, Gard, Hérault, Pyrénées-Orientales (razen kantonov Olette in Arles-sur-Tech), Vaucluse;

- v delu departmaja Var, na katerega na jugu mejijo severna območja občin Evenos, Le Beausset, Solliès-Toucas, Cuers, Puget-Ville, Collobrières, La Garde-Freinet, Pland-de-la-Tour in Sainte-Maxime;

- v okrožju Nyons in v kantonih Dieulefit, Loriol, Marsanne in Montélimar v departmaju Drôme;

- v tistih delih departmaja Ardèche, ki niso navedeni v točki 3(a);

(b) v Italiji površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih deželah: Abruci, Kampanja, Emilija-Romanja, Furlanija-Julijska krajina, Lacij, Ligurija, Lombardija razen pokrajine Sondrio, Marke, Molise, Piemont, Toskana, Umbrija, Benečija razen pokrajine Belluno, vključno z otoki, ki spadajo k tem deželam, kakor so Elba in drugi otoki toskanskega otočja, Ponziane, Capri in Ischia;

(c) v Španiji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih provincah:

- Lugo, Orense, Pontevedra,

- Ávilla (razen občin v določenem pridelovalnem območju „comarca“ Cebreros), Burgos, Léon, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid, Zamora,

- La Rioja,

- Álava,

- Navarra,

- Huesca,

- Barcelona, Girona, Lleida;

- v tistem delu province Zaragoza, ki leži severno od reke Ebro;

- v občinah province Tarragona, ki so vključene v zaščiteno označbo porekla Penedés.

- v delu province Tarragona z določenim pridelovalnim območjem „comarca“ Conca de Barberá.

(d) v Sloveniji: površine, zasajene z vinsko trto v Primorski regiji: vinorodni okoliš Goriška brda, vinorodni okoliš Vipavska dolina, koprski vinorodni okoliš in vinorodni okoliš Kras;

(e) v Bolgariji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Dunavska Ravnina (Дунавска равнина), Chernomorski Rayon (Черноморски район), Rozova Dolina (Розова долина);

(f) v Romuniji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Dealurile Buzăului, Dealu Mare, Severinului in Plaiurile Drâncei, Colinele Dobrogei, Terasele Dunării, južna vinska regija, vključno s peščenimi in drugimi ugodnimi območji.

6. Vinorodna cona C III (a) obsega:

(a) v Grčiji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih nomoi: Florina, Imathia, Kilkis, Grevena, Larisa, Ioannina, Levkas, Akhaia, Messinia, Arkadia, Korinthia, Iraklio, Khania, Rethimni, Samos, Lasithi in otok Thira (Santorini).

(b) na Cipru: površine, zasajene z vinsko trto na nadmorski višini nad 600 metrov.

(c) v Bolgariji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 5(e).

7. Vinorodna cona C III (b) obsega:

(a) v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto:

- v departmaju Korzika;

- v delu departmaja Var med morjem in mejo občin (ki so vključene) Evenos, Le Beausset, Solliès-Toucas, Cuers, Puget-Ville, Collobrières, La Garde-Freinet, Plan-de-la-Tour in Sainte-Maxime;

- v kantonih Olette in Arles-sur-Tech in departmaju Pyrénées-Orientales;

(b) v Italiji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih deželah: Kalabrija, Bazilikata, Apulija, Sardinija in Sicilija, vključno z otoki, ki spadajo k tem deželam, kakor so Pantelleria in Lipari, Egadi in Pelagi;

(c) v Grčiji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 6;

(d) v Španiji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v 3(b) ali 5(c);

(e) na Portugalskem: površine, zasajene z vinsko trto v regijah, ki niso vključene v vinorodno cono C I (a);

(f) na Cipru: površine, zasajene z vinsko trto na nadmorski višini pod 600 metrov;

(g) na Malti: površine, zasajene z vinsko trto.

8. Razmejitev območij v upravnih enotah v tej prilogi izhaja iz nacionalnih predpisov, veljavnih 15. decembra 1981, za Španijo 1. marca 1986 in za Portugalsko 1. marca 1998.

FINANČNO POROČILO |

1. | PRORAČUNSKA POSTAVKA 05 02 09 05 02 10 01 | PRORAČUNSKA SREDSTVA (mio EUR) |

2007: 2007: | 1 487 38 | 2008: 2008: | 1 377 (PDB) 38 (PDB) |

2. | NASLOV: Predlog Uredbe Sveta o skupni ureditvi trga za vino in o spremembi nekaterih uredb in spremembi nekaterih uredb |

3. | PRAVNA PODLAGA Člena 36 in 37 Pogodbe. |

4. | CILJI: Cilji te reforme so: – povečati konkurenčnost vinarjev v EU; okrepiti sloves kakovostnega vina iz EU kot najboljšega na svetu; povrniti stare trge in pridobiti nove v EU in drugod po svetu; – oblikovati ureditev za vino, ki deluje po jasnih in preprostih pravilih – učinkovitih pravilih, ki uravnotežijo ponudbo in povpraševanje; – oblikovati ureditev za vino, ki ohranja najboljše tradicije vinarstva EU, utrjuje družbene strukture na številnih podeželskih območjih in zagotavlja, da vsa proizvodnja upošteva okolje. |

5. | FINANČNE POSLEDICE | 12-MESEČNO OBDOBJE (milijoni EUR) | TEKOČE PRORAČUNSKO LETO 2007 (milijoni EUR) | NASLEDNJE PRORAČUNSKO LETO 2008 (milijoni EUR) |

5.0 | ODHODKI – KI BREMENIJO PRORAČUN ES (NADOMESTILA/INTERVENCIJE) – NACIONALNI ORGANI – DRUGO | – | – | – |

5.1 | PRIHODKI – LASTNA SREDSTVA ES (DAJATVE/CARINE) – NACIONALNI | – | – | – |

2009 | 2010 | 2011 | 2012 |

5.0.1 | PREDVIDENI ODHODKI | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. |

5.1.1 | PREDVIDENI PRIHODKI |

5.2 | METODA IZRAČUNA Letni strošek predloga reforme, vključno s prerazporeditvijo na razvoj podeželja, je ocenjen na 1,3 milijarde EUR, to je raven izdatkov ob ohranitvi zdajšnjega stanja. Položaj ohranitve zdajšnjega stanja je upošteva olimpijsko povprečje proračunskih odhodkov 2001/2005 (5 let, skrajne vrednosti niso upoštevane), ki z ustreznim povečanjem upošteva Bolgarijo in Romunijo. Podroben prikaz proračunskih stroškov reforme je v priloženi prilogi. |

6.0 | ALI SE PROJEKT LAHKO FINANCIRA IZ ODOBRENIH PRORAČUNSKIH SREDSTEV, VPISANIH V USTREZNO POGLAVJE TEKOČEGA PRORAČUNA? | DA NE |

6.1 | ALI SE PROJEKT LAHKO FINANCIRA IZ PRENOSA MED POGLAVJI TEKOČEGA PRORAČUNA? | DA NE |

6.2 | ALI BO POTREBNA DOPOLNITEV PRORAČUNA? | DA NE |

6.3 | ALI BO TREBA ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA VNESTI V PRIHODNJE PRORAČUNE? | DA NE |

OPOMBE: – |

PRILOGA K FINANČNEMU POROČILU |

200 000 ha in zmanjšanje premije za 20 % na leto | B-2009 | B-2010 | B-2011 | B-2012 | B-2013 |

število ha na podlagi 30 % skupnega števila ha v 1. letu in zmanjšanja 5 %/leto |

A. Ukrepi, ki delujejo na ravni skupne ureditve trga |

1. ponovno aktiviran program krčenja (skupaj: 200 000 ha) |

povprečna premija za izkrčitev | EUR/ha | 7 174 | 5 739 | 4 591 | 3 673 | 2 938 |

okvirna površina, izkrčena in vključena v shemo enotnih plačil | v ha | 60 000 | 50 000 | 40 000 | 30 000 | 20 000 |

vmesni najvišji letni proračunski stroški za krčenje | mio EUR | 430 | 287 | 184 | 110 | 59 |

2. preostali stroški za postopno odpravo tržnih ukrepov v EU |

predvideni znesek | mio EUR | 147 | p.m. | p.m. | p.m. |

3. financiranje nacionalnega proračunskega okvira |

največji znesek nacionalnega proračunskega okvira | mio EUR | 634 | 879 | 863 | 870 | 858 |

od tega za promocijo najmanj | mio EUR | 120 | 120 | 120 | 120 | 120 |

skupni največji znesek nacionalnega proračunskega okvira | mio EUR | 634 | 879 | 863 | 870 | 858 |

odstotek za promocijo v nacionalnem proračunskem okviru | % | 18,93 % | 13,65 % | 13,90 % | 13,79 % | 13,99 % |

skupaj ukrepi, ki delujejo na ravni skupne ureditve trga | mio EUR | 1 211 | 1 166 | 1 047 | 980 | 917 |

B. Nevezana neposredna plačila, ki se dodajo v Prilogo VII |

najvišja premija | EUR/ha | 350 | 350 | 350 |

skupna ocenjena površina | v ha | 60 000 | 110 000 | 150 000 |

vmesni letni proračunski stroški | mio EUR | 21 | 38,5 | 52,5 |

Skupaj ukrepi, financiranih v „prvem stebru“ kmetijske politike | mio EUR | 1 211 | 1 166 | 1 068 | 1 019 | 969 |

C. Prenos v razvoj podeželja za vinorodne regije | mio EUR | 100 | 150 | 250 | 300 | 350 |

SKUPAJ (A+B+C) | mio EUR | 1 311 | 1 316 | 1 318 | 1 319 | 1 319 |

D. Podatki (sprememba Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2000) | mio EUR | +3 | +3 | +3 | +3 | +3 |

Nacionalni proračunski okvir bo znašal 857 milijonov EUR za B2014 in 850 milijonov EUR za B2015 in naslednja leta.Nevezano neposredno plačilo je ocenjeno na 63 milijonov EUR za B2014 in 70 milijonov EUR za B2015 in naslednja leta.Prenos v razvoj podeželja bo znašal 400 milijonov EUR za B2014 in naslednja leta.

Zneski za 2014 in potem so okvirni in odvisni od odločitev za novo obdobje finančnega načrtovanja po letu 2013. Nekatere pravne obveznosti, ki zahtevajo izdatke, so bile prevzete pred navedenim časom, bo treba izpolniti.

[1] COM(2006) 319 konč.

[2] Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).

[3] Uredba Sveta (ES) št. 864/2004 (UL L 161, 30.4.2004, str. 1).

[4] Uredba Sveta (ES) št. 318/2006 (UL L 58, 28.2.2006, str. 1).

[5] http://ec.europa.eu/agriculture/eval/reports/wine/index_en.htm.

[6] Ugotovitve seminarja o vinu „Izzivi in priložnosti za evropska vina“ so na spletni strani: http://ec.europa.eu/agriculture/capreform/wine/sem_concl_en.pdf.

[7] http://ec.europa.eu/agriculture/capreform/wine/fullimpact_en.pdf.

[8] Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

[9] UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

[10] COM(2006) 319 konč.

[11] UL št. L 277, 21.10.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2012/2006 (UL L 384, 29.12.2006, str. 8).

[12] UL št. L 93, 31.3.2006, str. 12. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006.

[13] UL L 165, 30.4.2004, str. 1; popravljena različica (UL L 191, 28.5.2004, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006.

[14] UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/142/ES (UL L 368, 23.12.2006, str. 110).

[15] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bila spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

[16] UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 378/2007 (UL L 95, 5.4.2007, str. 1).

[17] UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2013/2006 (UL L 384, 29.12.2006, str. 13).

[18] UL L 327, 21.12.1999, str. 7. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2060/2004 (UL L 357, 2.12.2004, str. 3).

[19] UL L 328, 23.12.2000, str. 2. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2060/2004.

[20] UL L 40, 11.2.1989, str. 1.

[21] UL L 11, 14.1.1994, str. 1.

[22] UL L 186, 30.6.1989, str. 21.

[23] UL L 42, 15.2.1975, str. 1.

[24] UL L 67, 10.3.1994, str. 89.

[25] UL L 349, 31.12.1994, str. 53.