52007PC0315

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 13.6.2007

COM(2007) 315 konč.

2007/0118 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

O USTANOVITVI SKUPNEGA PODJETJA ČISTO NEBO

(predložila Komisija) {SEC(2007) 773}{SEC(2007) 774}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Skupne tehnološke pobude (JTI) so v 7. okvirnem programu za raziskave (7OP) uvedene kot način vzpostavitve javno-zasebnih partnerstev na področju raziskav na evropski ravni. JTI so izraz resnega zavzemanja EU za usklajevanje prizadevanj in s tem za prispevanje k vzpostavitvi Evropskega raziskovalnega prostora in ciljev konkurenčnosti Evrope.

JTI izhajajo predvsem iz dela evropskih tehnoloških platform (ETP). V nekaterih primerih so ETP dosegle takšen obseg, da bo treba za izvajanje pomembnih elementov njihovih strateških raziskovalnih programov aktivirati velike javne in zasebne naložbe ter znatna sredstva za raziskave. JTI so predlagane kot učinkovita sredstva za izpolnjevanje potreb teh ETP.

V skladu s posebnim programom Sodelovanje so JTI lahko prisotne na šestih področjih: vodik in gorivne celice, aeronavtika in zračni promet, inovativna zdravila, vgrajeni računalniški sistemi, nanoelektronika in GMES (globalno nadzorovanje okolja in varnosti).

Namen predloga je ustanovitev Skupnega podjetja ČISTO NEBO kot javno-zasebnega partnerstva, ki bi spodbujalo močne vezi med različnimi organizacijami in gradilo na evropskih zmogljivostih R&R na področju aeronavtike in zračnega prometa.

Načrti za razvoj zračnega prometa v Evropi kažejo, da se bo ta v naslednjih 20 letih več kot podvojil v skladu z zahtevami globalnega gospodarstva ob vedno bolj perečih okoljskih vprašanjih ter potrebi po zmanjšanju emisij škodljivih plinov in hrupa.

Razvoj okolju prijaznega sistema zračnega prometa je prednostna naloga evropske rasti, ki temelji na in ustvarja kapital iz industrijskega omrežja sektorja aeronavtike, kjer je dobavna veriga prilagojena tako, da deluje v velikem visoko tehnološkem industrijskem programu v skladu s pobudami Unije, kakršne so JET, ITER (fuzija) in GALILEO (satelitska navigacija).

Skupno podjetje Čisto nebo bo razvilo inovativne tehnologije z zmanjšanim vplivom na okolje ter določilo na družbi in trgu temelječe tehnološke cilje, ki bodo vplivali na celotni sistem zračnega prometa. Evropska skupnost bo k doseganju teh ciljev pripomogla s sodelovanjem v programu in sofinanciranjem le-tega.

Splošno ozadje

Časovni okvir aeronavtike se meri v desetletjih. Zračni promet se je povečal na podlagi sektorskih inovacij, ki izpolnjujejo potrebe trga, brez osredotočanja na vpliv prevoza na okolje.

Bistvenega pomena so večji prodori na področju tehnologij za čist zračni promet in njihovo zgodnje izvajanje, in sicer za obravnavanje podnebnih sprememb ter hkrati za spodbujanje gospodarske rasti in socialnega napredka. Vendar bo zaradi tržnih nepopolnosti zanašanje na tržne mehanizme s socialno-ekonomskega vidika zadrževalo R&R v aeronavtiki pod optimalno ravnjo. Posledično se aeronavtika spopada s pomembnimi izzivi:

- vpliv na okolje postaja velika ovira za razvoj mobilnosti;

- aeronavtična industrija ima velik gospodarski in družbeni vpliv ter ključno vlogo pri zagotavljanju mobilnosti, zanjo so značilni močna intenzivnost R&R, velika trgovinska bilanca in zaposlovanje visoko usposobljenega osebja;

- cikel obnove flote predstavlja okno priložnosti za koriščenje čistih tehnologij v skladu s posredovanjem rezultatov R&R pred letom 2015;

- zmanjšanje vplivov letalstva na podnebne spremembe, emisij in hrupa je prednostna naloga, ki zahteva postopne spremembe v tehnologiji za doseganje zastavljenih ciljev v zvezi z zmanjšanjem emisij in za zmanjšanje vplivov na okolje življenjskega cikla proizvoda;

- evropska aeronavtična industrija se sooča z močno konkurenco, vloga javne podpore R&R je izjemno pomembna. Javne naložbe v ZDA so trikrat večje od naložb v Evropi. Nedavna predsedniška izvršna odredba vzpostavlja prvo ameriško aeronavtično politiko za R&R, na trgu pa se pojavljajo drugi konkurenti;

- javna intervencija je upravičena za obravnavo tržnih nepopolnosti, ki ovirajo aeronavtične naložbe v R&R zaradi dolgih časovnih okvirov, pozitivni zunanji učinki so povezani z vrzeljo med družbeno in zasebno stopnjo donosa, negativni zunanji učinki pa so povezani z družbenimi okoljskimi stroški.

Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Jih ni.

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Politika, oblikovana za pospeševanje R&R v sektorju aeronavtike, ki bo vodila do okoljsko učinkovitih zračnih plovil, je del širše strategije, namenjene zmanjševanju vpliva letalstva na podnebje. Pospeševanje R&R v aeronavtiki dopolnjuje ukrepe, kot je sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS) Komisije. Evropska skupnost je aeronavtiko uvrstila med prednostne naloge R&R z željo po zmanjšanju vpliva zračnih plovil na okolje in izboljšanju kakovosti zraka in hrupa okoli letališč ter zdravja in kakovosti življenja.

R&R na področju aeronavtike bodo prispevale k izvajanju strateških ciljev Evropske unije iz nove lizbonske strategije. Okolju prijaznejše letalske tehnologije so v skladu z okrepljeno politiko mobilnosti Unije znotraj razširjene EU, h kateri bodo tudi prispevale, zlasti pomembne za države pristopnice, v katerih se promet hitro razvija.

Politika, usmerjena v postopne spremembe v čistem zračnem prometu, ki naj se čim prej izvedejo, bo prispevala k izboljšanju blaginje in življenjskih pogojev na trajnosten način, tako za sedanje kot prihodnje evropske generacije.

Predlagana pobuda je del široke in visoko zastavljene strategije Skupnosti za reševanje inovacijske vrzeli, ki med drugim vključuje predlog za ustanovitev Evropskega tehnološkega inštituta (EIT). Cilj EIT je povezati izobraževanje, raziskave in gospodarstvo ter zagotoviti nove upravne modele za obstoječe mreže, kar bi omogočilo nadaljnje povezovanje njihovih dejavnosti.

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Komisija in interesne skupine so se redno posvetovali, državam članicam in državam, pridruženim okvirnemu programu (nacionalne države), pa sta bili predstavljeni tehnična vsebina in struktura vodenja Skupnega podjetja Čisto nebo.

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Službe Komisije, interesne skupine, nacionalne države ter svet za socialno-ekonomska vprašanje in okolje so redno zbirali pripombe in prispevke o tehnični vsebini, vodenju in pravnih vidikih Skupnega podjetja Čisto nebo.

Komisija je upoštevala pripombe iz končnega poročila sveta za socialno-ekonomska vprašanje in okolje. V predlogu za strukturo vodenja so bile upoštevane ugotovitve poročila.

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zadevna strokovna področja in izvedenska mnenja

Pri presoji socialno-ekonomskega in okoljskega vpliva ter pri začetni analizi strukture vodenja Skupnega podjetja Čisto nebo so bila uporabljena zunanja izvedenska mnenja.

Uporabljena metodologija

Svet za socialno-ekonomska vprašanja in okolje se je sestal ob dveh priložnostih, in sicer v prostorih Komisije, kjer je bila organizirana obravnava z industrijskimi interesnimi skupinami z namenom omogočanja poglobljene analize posebnih vprašanj. Poročevalci odbora so sestavili poročilo odbora z vključitvijo vseh članov odbora.

Odbor za oceno vodenja je od industrije prejel osnutek predloga, skupaj s pristojnostmi in pooblastili Komisije.

Glavne organizacije/strokovnjaki, s katerimi so potekala posvetovanja

Predstavnike v svetu za socialno-ekonomska vprašanja in okolje so imenovale nacionalne države. Za izvedbo študije analize strukture vodenja Skupnega podjetja Čisto nebo sta bila izbrana dva strokovnjaka, ki sta zasedala visoka vodstvena položaja v Skupnem podjetju JET.

Povzetek prejetih in uporabljenih nasvetov

Obstoj možnih resnih tveganj z nepopravljivimi posledicami ni bil omenjen.

Svet za socialno-ekonomska vprašanja in okolje je najprej svetoval večjo kohezijo in vpletenost več tehničnih področij, razvoj nadaljnje makroekonomske analize za Čisto nebo in okrepitev strukture vodenja. Svet je pri drugi presoji potrdil, da so bila priporočila upoštevana.

Študija vodenja je opredelila pomembna vprašanja, ki jih je treba upoštevati v strukturi vodenja Skupnega podjetja Čisto nebo in ki so bila upoštevana v končnem predlogu.

Sredstva, uporabljena za javno objavo nasvetov strokovnjakov

Poročila odbora so bila dana na voljo zainteresiranim stranem ter predstavljena in obravnavana na sestankih z nacionalnimi državami.

Ocena učinka

Glavna merila za oceno političnih možnosti so bili naslednji dejavniki:

- obseg in časovni razpored naložbe;

- kontinuiteta in kohezija;

- večja zasebna in javna sredstva;

- kritična masa udeležencev in multidisciplinarni pristop;

- usklajevanje in povezovanje med udeleženci;

- učinkovitost strukture vodenja;

- visoka raven tehnološke pripravljenosti.

Prva obravnavana možnost je bila „ukrep, ki ni na ravni EU“ (nacionalni ali EU). Takšno možnost je treba zavrniti, saj več vrst tržnih nepopolnosti onemogoča zanašanje zgolj na tržne mehanizme za dosego pomembnih inovacij, potrebnih za čistejša zračna plovila. Pristop, ki ni na ravni EU in ki podporo R&R omejuje samo na nacionalno raven, ni primeren, saj obseg raziskovalnega programa za čistejša zračna plovila presega zmogljivosti posameznih držav članic, tako v smislu finančnih obveznosti kot tudi v smislu vključenih raziskovalnih zmogljivosti. Nacionalne politike R&R imajo pomembno vlogo pri dopolnjevanju evropskega programa, ki spodbuja razvoj čistih tehnologij zračnega prometa, vendar ne morejo nadomestiti ukrepov na ravni Skupnosti.

Druga možnost je zanašanje na medvladne programe, kot je „EUREKA“. Vendar to ne omogoča proračuna in obdobja, potrebnih za premagovanje velikih tehnoloških in tržnih tveganj, ki zavirajo zasebne naložbe v razvoj čistih letalskih tehnologij. Ta možnost ni primerna za pospeševanje razvoja in vpeljavo čistih tehnologij zračnega prometa, ki so v splošnem interesu Skupnosti.

Tretja možnost je uporaba običajnih instrumentov okvirnega programa, ki so oblikovani za pospeševanje predhodnih raziskav in naknadnih ciljnih raziskav za osnovno raziskovanje in validacijo na ravni podsistema ali sistema. Vendar ti instrumenti niso optimalni za pospeševanje razvoja čistih tehnologij zračnega prometa, katerih čim zgodnejša uporaba zahteva popolno demonstracijo tehnologij sistema (tj. integracija in demonstracija sistema sistemov). Posamezen običajni ukrep skupnega raziskovanja ne bo imel zadostnega obsega in ravni usklajevanja za zasledovanje takšnega cilja, in sicer zaradi:

- razdrobljenosti prizadevanja R&R v ločenih projektih;

- pomanjkanja potrebne integracije in usklajevanja med udeleženci;

- nezmožnosti omogočanja validacije na ustrezni ravni tehnološke pripravljenosti;

- pomanjkanja pravne strukture in strukture vodenja za zagotovitev potrebnega vodstva.

Razvoj posameznih demonstratorjev ne bo prinesel enakih okoljskih koristi kot integriran pristop. Brez javne podpore bo industrija razvila nove proizvode s strategijo, ki omejuje vplive tržnih nepopolnosti. Stroškovna učinkovitost bi bila glavni gonilni dejavnik, pri čemer bi bila čistost tehnologij dodatna korist in ne prednostna naloga. Časovna razporeditev je ključno vprašanje v zvezi s konkurenco in obnovo flote; negotovost vključitve rezultatov samostojnih projektov v razvoj proizvoda bi bila velika, če bi sledili razdrobljenemu pristopu; okoljske koristi bi se pojavile z zamudo, saj rast v prometu presega hitrost tehnoloških izboljšav. To pomeni, da bi emisije in hrup, ki jih letalstvo proizvaja, rasli hitreje, in sicer 3 do 4 leta, kot pri uporabi enotnega programa. Razdrobljen pristop bo odložil uresničevanje rezultatov in zagotavljanje družbenih koristi. Dodatna socialna slabost je izguba konkurenčnosti evropske aeronavtične industrije, kar vpliva na ustvarjanje delovnih mest in življenjski standard.

Predlagana možnost je ustanoviti skupno podjetje za upravljanje dejavnosti v okviru skupne pobude Čisto nebo z ambicioznimi raziskovalnimi in tehnološkimi programi, za katere so potrebne javne in zasebne naložbe na evropski ravni. Skupno podjetje Čisto nebo se šteje kot primerna možnost za doseganje napredka v smeri izvajanja strateškega raziskovalnega programa ACARE za okolje. Predlog, ki ga je predstavila industrija, poudarja, da so okoljski cilji Skupnega podjetja Čisto nebo tako ambiciozni, da je treba tehnološke prodore validirati hitreje od običajnega tempa R&R. Skupno podjetje Čisto nebo, ki bo izvajalo inovativni multidisciplinarni pristop, bo vključevalo celoten obseg aeronavtične tehnologije in zagotavljalo integracijo novih tehnologij elementov, sistema in vozil ter njihovo obširno validacijo in demonstracijo ter s tem zagotovilo podlago, na kateri bo inovativne čiste proizvode mogoče lansirati ob sprejemljivem tveganju.

JTI Čisto nebo bo imela znaten pozitiven vpliv na veliko področjih:

- manjši vpliv letalstva na okolje na globalni ravni;

- povečana učinkovitost letalske skupnosti;

- večje zadovoljstvo potnikov in višja stopnja mobilnosti;

- konkurenčnost evropske aeronavtične in letalske industrije zaradi trajnostnega razvoja.

Naložba industrije je zelo visoka, zato je koriščenje rezultatov zagotovljeno. Skupno podjetje Čisto nebo bo prispevalo h gospodarski rasti Evrope na makroekonomski ravni. Ker je rast povpraševanja po zračnem prevozu večja kot v številnih drugih sektorjih, prispevek raste. Prispevek je velik tudi v smislu zaposlenosti: v tej industriji so zaposleni 3 milijoni evropskih državljanov. Zato bo imelo Skupno podjetje Čisto nebo pozitiven vpliv na celotno evropsko gospodarstvo. Čistejša in tišja letala bodo zmanjšala ovire za rast zračnega prometa. Če povzamemo:

- Skupno podjetje Čisto nebo ima kritično maso in multidisciplinaren pristop, ki vključuje celoten obseg tehnologij, potrebnih za pospešitev razvoja in uvedbe pomembnih inovacij za čistejši zračni promet. Instrument skupnega raziskovanja zaradi razdrobljenosti ne bo dosegel kritične mase in multidisciplinarnosti, potrebnih za doseganje ciljev.

- Vodenje Skupnega podjetja Čisto nebo zagotavlja integracijo in usklajevanje med različnimi dejavnostmi, ki izkoriščajo ekonomije obsega in dosega v R&R na področju aeronavtike, ter s tem omogoča sinergije med udeleženci. Ukrep EU zgolj v okviru okvirnega programa ne bo prinesel podobnih rezultatov.

- Skupno podjetje Čisto nebo bo razvilo in vodilo več demonstratorjev za validacijo tehnologij na ravni visoke tehnološke pripravljenosti in s tem pospešilo razvoj novih proizvodov.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Povzetek predlaganih ukrepov

Predlog je sestavljen iz Uredbe Sveta o ustanovitvi Skupnega podjetja Čisto nebo.

Pravna podlaga

Člen 171 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog nima učinka na področje, kjer ima Skupnost izključno pristojnost.

Cilji predloga z ukrepom držav članic morda ne bodo doseženi v zadostnem obsegu iz naslednjih razlogov:

- aeronavtična industrija je globalna. Čezmejne značilnosti zračnega prometa vključujejo izpolnjevanje svetovnih standardov za certifikacijo, povezanih z varnostjo in sledljivostjo, izvirajo pa iz inovacij. Tako nove tehnologije ne morejo biti na nacionalni ravni. Različne niše R&R v različnih državah članicah vodijo do evropske tehnološke osnove kot ravni, kjer je mogoče inovacije obravnavati na ravni sistema sistemov;

- vpliv zračnega prometa na okolje je globalni problem in se nanaša na različne vidike sistema zračnega prometa. Potrebni viri presegajo sredstva interesnih skupin in posameznih držav članic. Raven upravljanja in usklajevanja, ki sta potrebna za pravočasno doseganje ciljev, zahteva mednarodni projekt na evropski ravni;

- evropska aeronavtična industrija deluje na globalnem, vendar omejenem trgu. To prispeva k visokim stroškom proizvodnje in vpliva na sposobnost industrije za naložbe v tehnološke inovacije.

Zato je potrebno združevanje prizadevanj R&R na evropski ravni, obstaja pa tudi potreba po doseganju zadostne kritične mase za okrepitev inovacij.

Ukrep Skupnosti bo učinkoviteje dosegel cilje predloga iz naslednjega(-ih) razloga(-ov):

- prizadevanja R&R je treba izvesti na evropski ravni. Znotraj EU je treba uskladiti izvajanje tehnoloških inovacij in razvoj popolnega obsega demonstratorjev, da bi zagotovili največje možno koriščenje družbenih koristi po vsej Evropi in gospodarskih koristi po vsej dobavni verigi. To uskladitev je mogoče izvesti samo z uporabo pravnih določb Skupnosti, ki izhajajo iz Skupnega podjetja Čisto nebo;

- javno-zasebno partnerstvo, potrebno za povečanje sinergij, ki so potrebne za postopne spremembe v tehnologijah, ki vplivajo na okolje, in zagotavljanje ustreznega učinka finančnega vzvoda na programe EU in nacionalne programe, je mogoče samo na evropski ravni.

Posredovanje Skupnosti bo omogočilo racionalizacijo programov R&R. Veliko dopolnjevanje tehničnih znanj bo vodilo do ekonomije obsega in povečalo verjetnost pravočasne usposobljenosti tehnoloških demonstratorjev.

Ocena sveta za socialno-ekonomska vprašanja in okolje kaže, da bo Skupno podjetje Čisto nebo znatno prispevalo k zmanjšanju vpliva zračnega prometa na okolje, k evropski rasti in k ustvarjanju novih delovnih mest, saj se bo konkurenčnost industrije izboljšala.

Možnost, izbrana za Čisto nebo, združuje koristi široko razširjene baze tehnologij in strokovnega znanja ter zadostne kritične mase, ustvarja pa tudi potreben učinek finančnega vzvoda in strukturo vodenja, primerno nalogi.

Poleg Evropske komisije si bo 86 organizacij iz 16 nacionalnih držav delilo vodstvene in tehnične dejavnosti Skupnega podjetja Čisto nebo. Več organizacij se bo pridružilo med razvojem Skupnega podjetja Čisto nebo.

Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti.

Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjega(-ih) razloga(-ov):

Skupno podjetje Čisto nebo je zadolženo za dejavnosti R&R, osredotočene na vpliv sistema zračnega prometa na okolje; za zagotovitev pravočasnega izpolnjevanja ciljev je potrebno primerno vodenje tega programa. Možnost skupnega podjetja je najenostavnejši način upravljanja Skupnega podjetja Čisto nebo, saj omogoča, da je Evropska komisija povezana z zasebnim sektorjem. Struktura vodenja, predvidena za Čisto nebo, zagotavlja ustrezno raven prilagodljivosti in hitrosti odzivanja, kar je potrebno za doseganje tehnoloških ciljev, pa tudi ustrezno raven preglednosti in nadzora, potrebnih za zagotovitev zavezanosti javnemu interesu.

Celotni proračun, potreben za Čisto nebo, je ocenjen na 1,6 milijarde EUR za sedem let s profilom porabe proračuna. Ta znesek je treba obravnavati v okviru trenutnih izdatkov za R&R v sektorju aeronavtike v Evropi, v luči okoljskih koristi, morebitnega prelitja in dodatnih koristi.

Izbira instrumentov

Predlagani instrumenti: uredba.

Druga sredstva ne bi zadoščala iz naslednjega(-ih) razloga(-ov):

- Za ustanovitev podjetja, v katerem je udeležena Skupnost, je potrebna uredba Sveta.

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Predhodna proračunska ocena kaže na izdatke Skupnosti v višini 47 milijonov EUR v prvem letu, rastočo letno porabo z najvišjim zneskom 140 milijonov EUR v petem letu ter proračun za likvidacijo podjetja v višini 267 milijonov EUR v šestem in sedmem letu.

5. DODATNE INFORMACIJE

Simulacija, pilotska faza in prehodno obdobje

Za predlog je veljalo ali bo veljalo prehodno obdobje.

Klavzula o ponovnem pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog vključuje klavzulo o reviziji.

Predlog vključuje klavzulo o časovni omejitvi veljavnosti.

Skupna tehnološka pobuda Čisto nebo

Tehnološki povzetek

Cilj pobude Čisto nebo je ustvariti radikalno inovativen sistem zračnega prometa na podlagi integracije naprednih tehnologij in demonstratorjev v polnem obsegu, njen namen je zmanjšati vpliv zračnega prometa na okolje z zmanjšanjem hrupa in plinastih emisij ter z znižanjem porabe goriva zrakoplovov. Dejavnost bo vključevala vse glavne segmente letenja sistema zračnega prometa in povezane osnovne tehnologije, opredeljene v strateškem razvojnem programu za aeronavtiko, ki ga je razvila aeronavtična tehnološka platforma ACARE.

Skupno podjetje Čisto nebo bo temeljilo na šestih različnih tehničnih področjih, imenovanih integrirani tehnološki demonstratorji (ITD), kjer bodo izvedene predhodne študije in izbira dela, sledile pa bodo obširne demonstracije na tleh in v zraku, in sicer z namenom privesti inovativne tehnologije na stopnjo zrelosti, kjer jih je mogoče uporabiti pri novi generaciji „okolju prijaznih zrakoplovov“. Med različnimi ITD bo zagotovljenih več povezav za usklajenost in izmenjavo podatkov. Več ITD bo uporabljalo večino naprav za preskušanje. ITD so:

1. ITD inteligentnega zrakoplova z nepremičnimi krili osredotočen na tehnologije aktivnih kril, ki čutijo pretok zraka in svojo obliko prilagajajo v skladu s potrebami, ter na nove konfiguracije zrakoplovov za optimalno vključitev teh novih konceptov kril.

2. ITD okolju prijaznega regionalnega zrakoplova , osredotočen na konfiguracije in tehnologije majhne teže, ki uporabljajo pametne strukture, manj hrupne konfiguracije in integracijo tehnologije, ki jo razvijejo drugi ITD, na primer motorji, gospodarjenje z energijo in nove konfiguracije.

3. ITD okolju prijaznega rotoplana , osredotočen na inovativne lopatice rotorja in instalacijo motorja za zmanjšanje hrupa, manjši upor okvira plovila, dizelski motor in električne sisteme za zmanjšanje porabe goriva okolju prijazne tračne poti.

4. ITD trajnostnega in okolju prijaznega motorja bo povezal tehnologije za manj hrupne in lahke sisteme nizkega pritiska, visoko učinkovito jedro z manj NOx in manjšo težo, nove konfiguracije, kot so odprti rotorji ali hladilniki polnilnega zraka.

5. ITD sistemov za okolju prijazno delovanje se bo osredotočil na povsem električno opremo zrakoplovov in na strukture sistemov, toplotno upravljanje, zmožnosti za „okolju prijazne“ zračne poti in misije ter izboljšano delovanje na tleh.

6. ITD okoljsko primerne zasnove bo obravnaval celotno življenjsko dobo materialov in sestavnih delov ter se osredotočal na zadeve, kot so optimalna uporaba surovin, zmanjševanje uporabe neobnovljivih materialov, naravni viri, energija, emisija škodljivih odpadnih snovi in recikliranje.

Ocenjevalec tehnologije bo prvo evropsko popolno integrirano orodje, ki bo nudilo neposredno povezavo med naprednimi tehnologijami, ki so še vedno v fazi razvoja, in velikim lokalnim ali globalnim vplivom na okolje. Upošteval bo vložke znotraj in izven obsega Skupnega podjetja Čisto nebo za zagotavljanje okoljske metrike in ravni zrakoplovov, letališč in letalske flote.

S pomočjo ocenjevalca tehnologije bo mogoče oceniti predvidevanja, metode in rezultate na visoki ravni, imel bo torej nadzorno funkcijo, s pomočjo katere bodo neodvisni zunanji strokovnjaki in javnost lahko ocenili njihovo veljavnost.

Ker na porabo goriva zrakoplova vpliva tudi strategija upravljanja zračnih poti, bo Skupno podjetje Čisto nebo vzpostavilo tesne povezave s Skupnim podjetjem SESAR, ki preiskuje tehnologije upravljanja zračnega prometa v skladu s pobudo Komisije za „enotno nebo“. Te povezave bodo vzpostavljene preko ocenjevalca tehnologij pa tudi preko Systems ITD, ki razvija letalsko opremo za upravljanje zračnega prometa.

Povzetek tehnoloških ciljev Skupnega podjetja Čisto nebo je podan v spodnji tabeli:

Ocenjevalec tehnologije |

08.07.0110 | neobvezni | dif.[24] | NE | DA | DA | št. 1A |

08.07.0120 | neobvezni | nedif. | DA | DA | DA | št. 1A |

4. PREGLED SREDSTEV

4.1 Finančna sredstva

4.1.1 Pregled odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 in pozneje | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja [25] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1. | a | 45,000 | 86,375 | 119,375 | 129,375 | 136,375 | 259,500 | 776,00 |

Odobritve plačil (OP) | b | 38,250 | 80,169 | 114,425 | 127,875 | 135,325 | 279,956 | 776,000 |

Upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek[26] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4. | c | 2,000 | 3,625 | 3,625 | 3,625 | 3,625 | 7,500 | 24,000 |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 47,000 | 90,000 | 123,000 | 133,000 | 140,000 | 267,000 | 800,000 |

Odobritve plačil | b+c | 40,250 | 83,794 | 118,050 | 131,500 | 138,950 | 287,456 | 800,000 |

Upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek[27] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | d | 0,351 | 0,351 | 0,351 | 0,351 | 0,351 | 0,702 | 2,457 |

Upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6. | e | 0,013 | 0,013 | 0,013 | 0,363 | 0,013 | 0,376 | 0,791 |

Ocenjeni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 47,364 | 90,364 | 123,364 | 133,714 | 140,364 | 268,078 | 803,248 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 40,614 | 84,158 | 118,414 | 132,214 | 139,314 | 288,534 | 803,248 |

Za OP je predvidena shema zadrževanja, pri čemer se 85 % nominalnega prispevka plača vnaprej, preostalih 15 % pa se plača po tem, ko so bila odobrena poročila (tehnična in finančna). To pojasnjuje premik med OPO in OP.

Podrobnosti o sofinanciranju

Če predlog vključuje sofinanciranje držav članic ali drugih organov (treba jih je navesti), se v spodnjo preglednico vpiše ocenjena raven tega sofinanciranja (lahko se dodajo vrstice, če ukrep sofinancirajo različni organi):

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Organ, ki sofinancira ukrep | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 in pozneje | Skupaj |

Drugi člani skupnega podjetja | f | 2,000 | 3,625 | 3,625 | 3,625 | 3,625 | 7,500 | 24,000 |

OPO, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a+c+d+e+f | 49,481 | 94,106 | 127,106 | 137,456 | 144,106 | 275,812 | 828,067 |

Pri tukaj upoštevanem sofinanciranju gre za prispevek drugih članov k tekočim stroškom skupnega podjetja, ki so enaki prispevkom Komisije, navedenim pod točko 8.2.4(c). Preostali del prispevkov drugih članov bodo stvarni prispevki, tako da bo skupni znesek prispevkov znašal 800 milijonov EUR.

Kot je pojasnjeno v statutu, je skupno podjetje sestavljeno iz 6 tehnoloških subjektov, imenovanih „integrirani tehnološki demonstratorji“ (ITD). Članstvo je opredeljeno, kot sledi:

- Evropska komisija,

- vodje ITD,

- pridruženi člani ITD.

Predvideno je, da Komisija k virom skupnega podjetja prispeva 800 milijonov EUR v gotovini, kar se razdeli med stroške poslovanja in tekoče stroške. Drugi člani skupnega podjetja in njihova odvisna podjetja zagotovijo do 776 milijonov EUR s stvarnimi vložki in 24 milijonov EUR v gotovini za tekoče stroške. Na začetku delovanja skupnega podjetja se vodje ITD obvežejo, da bodo približno 75 % ali 600 milijonov EUR zagotovili s stvarnimi vložki, pridruženi člani pa se obvežejo, da bodo prispevali preostalih 25 % ali 200 milijonov EUR.

Da bi povečali udeležbo v JTI, vodje ITD v času delovanja JTI prenesejo najmanj 200 milijonov EUR svojih dejavnosti na partnerje s pomočjo razpisov za zbiranje predlogov (ki jih nadzoruje Komisija). Ti partnerji zagotavljajo stvarne vložke za določen čas in za določene dejavnosti, niso pa člani skupnega podjetja.

Kljub temu je treba omeniti, da se vodje ITD obvežejo k nadaljnjim 200 milijonom EUR (stvarni vložki): v (malo verjetnem) primeru, da bi bili razpisi za zbiranje predlogov neuspešni, te naloge opravijo sami.

4.1.2 Skladnost s finančnim programiranjem

( Predlog je skladen z obstoječim finančnim programiranjem.

( Predlog bo pomenil ponovno programiranje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[28] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

4.1.3 Finančni vpliv na prihodke

( Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Pred ukrepom [Leto n-1] | Stanje po ukrepu |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 na leto |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1 Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno pokriti

Ustanovitev skupnega podjetja kot javno-zasebnega partnerstva; gotovinski prispevek Skupnosti k virom skupnega podjetja se uporabi za sofinanciranje raziskovalnih dejavnosti v sektorju aeronavtike, usmerjenih v „okolju prijaznejše“ sisteme zračnega prometa, kar prispeva k ciljem ACARE SRA-2 (za podrobnejši opis glej oddelek 1 obrazložitvenega memoranduma).

5.2 Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti in skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti ter možne sinergije

To je pojasnjeno v oddelku 1 obrazložitvenega memoranduma.

5.3 Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Splošni cilji so pojasnjeni v oddelku 1 obrazložitvenega memoranduma, količinski cilji pa so določeni v tehnološkem povzetku Čistega neba.

Primerni kazalniki so bili opredeljeni v neodvisni socialno-ekonomski in okoljski oceni učinka, ki so jo izvedli zunanji strokovnjaki, ki so jih imenovale države članice. Njihova priporočila so opisana v oddelku 7.3 ocene učinka.

5.4 Metoda izvedbe (okvirno)

( Centralizirano upravljanje

( neposredno s strani Komisije

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Pripombe:

Osrednji upravljavski organ Čistega neba je izvršilni odbor, v katerem ima osrednji položaj Evropska komisija. Izvršilni odbor je odgovoren za strateško usmerjanje dejavnosti JTI. Sestavljen je iz vodij ITD (skupaj 12), iz pridruženih članov, ki predstavljajo vsakega ITD, in iz Komisije, ki ima pravico veta v zvezi z vsemi zadevami, ki se nanašajo na javni interes.

Vsakodnevno upravljanje je v rokah direktorja skupnega podjetja (ob pomoči osebja), ki deluje kot pravni zastopnik skupnega podjetja in deluje popolnoma neodvisno.

Za tehnično upravljanje so odgovorni usmerjevalni odbori ITD, ki združujejo vse člane, ki sodelujejo v določenem ITD.

Splošni forum združuje po enega predstavnika vsakega udeleženca JTI in je posvetovalni organ, ki glavnim upravljavskim organom izdaja priporočila.

Zunaj skupnega podjetja je predvideno sodelovanje številnih organov: ACARE spremlja tehnični napredek JTI, skupina nacionalnih predstavnikov pa združuje strokovnjake, ki spremljajo napredek JTI, deluje pa tudi kot posrednik, ki na eni strani skupno podjetje obvešča o zadevnih nacionalnih pobudah in programih, na drugi strani pa nacionalno industrijo in raziskovalno skupnost obvešča o razpisih za zbiranje predlogov ali javnih razpisih, ki izhajajo iz Skupnega podjetja Čisto nebo.

Poleg tega lahko skupno podjetje in Komisija koristita storitve svetovalnega odbora, ki je sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov, ki zagotovijo priporočila o znanstvenih, tehničnih, finančnih in vodstvenih zadevah.

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1 Sistem nadzora

Osnutek statuta skupnega podjetja predvideva posebne ukrepe za notranji nadzor.

6.2 Vrednotenje

6.2.1 Predhodno vrednotenje

Ocena učinka, priložena temu predlogu, na podlagi dvostopenjske socialno-ekonomske ocene učinka, ki jo je izvedla skupina neodvisnih zunanjih strokovnjakov, zagotavlja informacije, potrebne za predhodno vrednotenje ustanovitve Skupnega podjetja Čisto nebo.

6.2.2 Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Se ne uporablja.

6.2.3 Oblika in pogostost prihodnjega vrednotenja

Notranje vrednotenje skupnega podjetja temelji na letnem poročilu o napredku projekta. Svetovalni odbor se pozove, da izvede vmesne ocene napredka in da zagotovi priporočila o znanstvenih, tehničnih, finančnih in vodstvenih zadevah.

Poleg tega je predvidena vmesna ocena, ki jo izvede zunanje svetovalno podjetje za ocenitev uspešnosti projekta in zagotovitev predlogov za popravke.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Člen 14 Uredbe o Skupnem podjetju Čisto nebo vsebuje posebne ukrepe v zvezi z ukrepi proti goljufijam.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1 Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 in pozneje/leto |

Uradniki ali začasno osebje[30] (XX 01 01) | A*/AD | 2 | 2 | 2 | 2 | 2 | 2 |

B*, C*/AST | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |

Osebje, financirano[31] iz člena XX 01 02 |

Drugo osebje[32], financirano iz člena XX 01 04/05 |

SKUPAJ | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 |

8.2.2 Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Dve delovni mesti FTE AD sta potrebni za opravljanje naslednjih nalog:

- tehnično spremljanje napredka znotraj delovanja JTI;

- povezava s skupino nacionalnih predstavnikov, ACARE in Odborom za prometni program;

- spremljanje razpisov za zbiranje predlogov, javnih naročil in sprejem novih članov;

- udeležba na sestankih, predstavljanje Komisije na ravni izvršilnega odbora in usmerjevalnega odbora za integriran tehnološki demonstrator;

- organiziranje vmesnega in končnega vrednotenja;

- izvajanje kontrol na kraju samem/revizij;

- poročanje o napredku JTI.

Poleg tega je eno delovno mesto FTE AST predvideno za podporo zgoraj omenjenih nalog.

Te funkcije bodo obsegale spremljanje JTI v okviru Komisije (tj. primerljivo s funkcijo dveh projektnih uradnikov + podpore). Zato jih ne bo izvajalo skupno podjetje.

8.2.3 Viri delovnih mest (obvezno)

( Delovna mesta, trenutno dodeljena za upravljanje programa, ki se nadomesti ali podaljša

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena v okviru izvajanja LSP/PPP za leto n

( Delovna mesta, ki bodo zahtevana v naslednjem postopku LSP/PPP

( Delovna mesta, ki bodo prerazporejena z uporabo obstoječih človeških virov znotraj zadevne službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena za izvajanje LSP/PPP za zadevno leto

8.2.4 Drugi upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek (XX 01 04/05 – Odhodki za administrativno upravljanje)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 in pozneje | SKUPAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč |

- notranja |

- zunanja | 2,000 | 3,625 | 3,625 | 3,625 | 3,625 | 7,500 | 24,000 |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ | 2,000 | 3,625 | 3,625 | 3,625 | 3,625 | 7,500 | 24,000 |

Zneski, navedeni zgoraj, zajemajo dejavnosti prenehanja skupnega podjetja (ki bo po ocenah delovalo še po letu 2015). Predstavljajo 50-odstotni prispevek Skupnosti k tekočim stroškom skupnega podjetja.

Povprečni stroški za AD/AST znašajo 117 000 EUR na leto, za zunanje osebje pa 51 000 EUR na leto. Prispevki Skupnosti znašajo 11,4 milijona EUR.

Drugi tekoči odhodki vključujejo: spremljanje projektov, komunikacijske dejavnosti, sestanke, potne stroške in dnevnice, tekoče pisarniške stroške, IT, revizijo itd. Prispevki Skupnosti znašajo 12,6 milijona EUR.

8.2.5 Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 in pozneje |

Uradniki in začasno osebje (08 07 01 01) | 0,351 | 0,351 | 0,351 | 0,351 | 0,351 | 0,702 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki NISO vključeni v referenčni znesek) SKUPAJ | 0,351 | 0,351 | 0,351 | 0,351 | 0,351 | 0,702 |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci |

Standardni strošek 117 000 EUR/leto na FTE |

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02 |

8.2.6 Drugi upravni stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) |

2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 in pozneje | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije[34] | 0,013 | 0,013 | 0,013 | 0,013 | 0,013 | 0,026 | 0,091 |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference |

XX 01 02 11 03 – Odbori[35] |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije[36] | 0,350 | 0,350 | 0,700 |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) | 0,013 | 0,013 | 0,013 | 0,363 | 0,013 | 0.376 | 0,791 |

3 Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki NISO vključeni v referenčni znesek), SKUPAJ | 0,013 | 0,013 | 0,013 | 0,363 | 0,013 | 0,376 | 0,791 |

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek |

[1] UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

[2] UL L 400, 30.12.2006, str. 86–241.

[3] 9039/03.

[4] 12339/03.

[5] 12487/04.

[6] COM(2003) 226.

[7] 15717/06.

[8] 6044/07.

[9] 7224/07.

[10] Glej COM(2007) 2.

[11] Evropski parlament in Evropski svet sta spomladi 2005 ponovno potrdila cilj EU omejiti globalni dvig temperature na največ 2 °C (cilj 2 º).

[12] Člen 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, UL L 248, 16.9.2002 str. 1; popravek v UL L 25, 30.1.2003, str. 43.

[13] Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti, UL L 357, 31.12.2002, str. 72; popravek v UL L 2, 7.1.2003, str. 39.

[14] UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[15] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[16] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[17] UL L 357, 31.12.2002, str. 72; popravek v UL L 2, 7.1.2003, str. 39.

[18] UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

[19] UL L 264, 25.9.2006, str. 13.

[20] Za „večjo“ spremembo proračuna se šteje sprememba, ki predstavlja 10 % proračuna zadevnega ITD.

[21] Ta razčlenitev razdelitve stroškov je v skladu z običajno prakso v okviru projektov R&R na področju aeronavtike, kjer največji del dela in naložbenega tveganja prevzamejo glavni integratorji.

[22] Ta razdelitev je pridobljena na podlagi pristopa od spodaj navzgor, pri čemer so bile proračunske zahteve posameznih ITD in ocenjevalca tehnologije določene glede na njihove tehnične cilje.

[23] UL L 357, 31.12.2002, str. 72; popravek v UL L 2, 7.1.2003, str. 39.

[24] Diferencirana sredstva.

[25] Odhodki 08.07.01 01 – Sodelovanje – Promet (vključno z aeronavtiko) – „Odhodki poslovanja za raziskovalne dejavnosti Skupnega podjetja Čisto nebo“.

[26] Odhodki 08.01.04 60 – „Podporni odhodki za tekoče stroške Skupnega podjetja Čisto nebo“.

[27] Odhodki v okviru poglavja 08.07.01, razen odhodkov iz člena 08.07.01 01 ali 08.01.04 60.

[28] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[29] Po potrebi, tj. če ukrep traja več kot 6 let, se dodajo stolpci.

[30] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[31] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[32] Stroški zanje so vključeni v referenčni znesek.

[33] S sklicevanjem na posebni zakonodajni finančni izkaz za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

[34] Misije osebja Komisije, dodeljenega projektu, bodo odvisne od lokacije sedeža skupnega podjetja. Tukaj je predvideno, da bo sedež v Bruslju, sestanki izvršilnega odbora pa potekajo na sedežu.Za izračun stroška službenih potovanj se predvideva povprečen strošek v višini 1 300 EUR. Ocenjeno število sestankov je: 2 uradnika, štirikrat letno, udeležba na sestankih usmerjevalnega odbora ITD; 2 dodatni misiji.

[35] Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.

[36] Predvideni sta vmesna ocena in končna ocena, ki ju naročijo službe Komisije.