52007PC0069

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 23.2.2007

COM(2007) 69 konč.

2007/0032 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o popisih prebivalstva in stanovanj

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA

110 | Razlogi za predlog in njegovi cilji Mednarodne, evropske in nacionalne institucije morajo imeti dovolj zanesljivih informacij o prebivalstvu in stanovanjih v Evropski uniji. Skoraj na vseh področjih politike, na katerih je EU dejavna, pa naj gre za ekonomsko, socialno ali okoljsko področje, so potrebni visokokakovostni podatki o prebivalstvu za oblikovanje operativnih ciljev in vrednotenje napredka. Podatki o popisih omogočajo veljavne primerjave med državami članicami EU. Podatki se lahko uporabljajo neposredno (npr. koliko oseb je prizadetih zaradi določenega problema/ukrepa?) ali kot imenovalec „na glavo“ za doseganje primerljivosti. Poleg tega so podatki popisov, ki so primerljivi na evropski ravni, hrbtenica letnih ocen prebivalstva, vzorčnih raziskovanj in regionalne analize. Na koncu ta predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta določa osnovo za zbiranje podatkov o stanovanjih, ki so primerljivi na evropski ravni. 1) Podatki, ki se zagotovijo vsako desetletje na podlagi tega predloga, so namenjeni za zajetje ustreznega območja spremenljivk. Glavni cilj je dovolj podrobno predstaviti strukturo in značilnosti prebivalstva, ki bi omogočale temeljito analizo, potrebno za načrtovanje, upravljanje in spremljanje na mnogih področjih politike. Mnoge tovrstne politike imajo evropsko komponento, institucije Evropske unije in držav članic pa zahtevajo učinkovite primerjave v evropskem merilu. 2) Podatki, zagotovljeni v skladu s tem predlogom, pomagajo vzdrževati visoko kakovost letnih ocen prebivalstva. Letne ocene prebivalstva običajno temeljijo bodisi na registrih bodisi na drugih demografskih štetjih, posodobljenih na podlagi upravnih aktov. Splošno priznano je, da ti potrebujejo občasno, na popisu temelječe preverjanje/prilagoditev zaradi statističnih in tehničnih napak. Interval med dvema krogoma preverjanja/prilagoditve na podlagi popisa letnih ocen prebivalstva ne sme presegati približno deset let. Proces zbiranja podatkov v skladu s tem predlogom pozitivno učinkuje na letno oceno prebivalstva. Zahteve za kakovost podatkov o prebivalstvu so zelo visoke, kakor je razvidno iz naslednjih primerov: – Demokratični proces v Evropski uniji zahteva letne ocene prebivalstva najvišje možne kakovosti. Člen 11(5) Poslovnika Sveta Evropske unije opredeljuje proces glasovanja s kvalificirano večino v Svetu. Eno od meril je, da kvalificirana večina predstavlja države članice, ki zajemajo najmanj 62 % prebivalstva Unije. – Evropska unija podpira razvoj svojih manj razvitih regij. Cilj „konvergenca“ strukturnih skladov je glavna prednostna naloga kohezijske politike EU. Območja, katerih razvoj zaostaja, so določena kot tista, katerih bruto domači proizvod na prebivalca je nižji od 75 % povprečja Skupnosti (EU-25). Za določitev upravičenih regij so potrebni visokokakovostni podatki o prebivalstvu na regionalni ravni. Kakovost regionalnih ocen prebivalstva je odvisna od dovolj podrobne regionalne razčlenitve vira, na katerem temeljijo te ocene. Sedanji pravni okvir, ki določa splošne določbe za strukturne sklade, je Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006. – Podatki o prebivalstvu lahko posredno vplivajo na nacionalne račune. 3) Evropska unija je pristojna na področju regionalne kohezije, ki je redno ena največjih proračunskih postavk. Zbiranje podatkov po tej uredbi določa razpon podatkov o prebivalstvu, potreben za vrednotenje napredka regionalne kohezije, na regionalni ravni. 4) Mnoga pomembna vzorčna raziskovanja, ki so usklajena z EU, zahtevajo statistične podatke o strukturi prebivalstva na regionalni ravni za izbiro vzorcev in ekstrapoliranje rezultatov (npr. raziskovanja o delovni sili). Za zagotovitev primerljivosti rezultatov raziskovanj je treba uskladiti statistični okvir na evropski ravni. Zbiranje podatkov v skladu s tem predlogom zagotavlja ta statistični okvir. 5) Predlog določa podlago za zbiranje visokokakovostnih in primerljivih podatkov o stanovanjih. Stanovanjske razmere prebivalstva imajo znatne posledice. – Dostop do primernega stanovanja je pomembno vprašanje socialne politike. Na Evropskem svetu v Laeknu leta 2001 so vlade držav članic poudarile potrebo po razvoju skupnih kazalnikov socialne vključenosti, pri čemer so izrecno navedle stanovanja, kakor tudi potrebo po ponovni okrepitvi statističnih mehanizmov v tem smislu. Vendar kazalnikov o stanovanjih na evropski in na nacionalni ravni še primanjkuje. Ministri iz držav članic, pristojni za stanovanja, so večkrat potrdili potrebo po primerljivih podatkih o stanovanjih. – Stavbe z zasebnimi gospodinjstvi so pomembni porabniki energije, vode ter drugega blaga in storitev z okoljsko komponento. – Stanovanja imajo velik gospodarski pomen (ponudba in povpraševanje za stanovanja, financiranje, gradnjo, obnovo). |

120 | Splošno ozadje Nedoseganje ciljev tega zakonodajnega predloga bo imelo resne negativne posledice za mnoge dele evropskega statističnega sistema, kakor tudi za izpolnjevanje pravnih obveznosti (npr. večinsko glasovanje, strukturni skladi), kakovost analize in oceno politik na podlagi ustrezne statistike. Zadnji popis prebivalstva in stanovanj v Evropski uniji je bil izveden za poročevalno leto 2001. Temeljil ni na kakršni koli evropski zakonodaji, temveč na „prijateljskem dogovoru“. Izkazalo se je, da prijateljski dogovor ne jamči kakovosti, potrebne za namene uporabe podatkov v prihodnosti. – Velika odstopanja referenčnih datumov so precej oslabila primerljivost: Referenčni podatki so zajemali 39 mesecev, od marca 1999 (Francija) do maja 2002 (Poljska); podatki za Malto se celo nanašajo na november 1995. – Točnost ni bila zagotovljena: Čeprav je prijateljski dogovor vseboval predlog, da bi bilo treba vse podatke poslati Eurostatu do 30. junija 2003, so bili zadnji podatki prejeti sredi leta 2005, objavljeni pa septembra 2005, tj. 44 mesecev po koncu referenčnega leta. – Podatki, ki so bili prvotno poslani, so bili pogosto nepopolni, ne v celoti potrjeni ali nedosledni. Zaradi številnih zahtevkov za ponovno preveritev podatkov je prišlo do velike zamude pri procesu priprave. Glede na pomembno uporabo, za katero so potrebni podatki popisa, se zahtevajo višji standardi zagotavljanja metapodatkov in kakovosti. |

139 | Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Na področju, na katero se nanaša predlog, ni obstoječih določb. |

140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Evropsko pravo zahteva, da Eurostat zagotovi podatke o prebivalstvu najvišje možne kakovosti (npr. večinsko glasovanje, strukturni skladi; glej gornjo točko 2) „Razlogi za predlog in njegovi cilji“). Poleg tega mnoga področja politike, na katerih je EU dejavna, zahtevajo podatke o prebivalstvu in/ali stanovanjih za oblikovanje operativnih ciljev in vrednotenje napredka. Podatki morajo biti popolnoma primerljivi na evropski ravni in se zato zahtevajo na ravni regionalne podrobnosti, razčlenitve spremenljivk in kakovosti, ki se lahko zagotovi samo z evropsko zakonodajo o popisih prebivalstva in stanovanj. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

211 | Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev Osnutek uredbe o popisih prebivalstva v Evropski uniji je bil 28. septembra 2005 predložen „direktorjem na področju socialne statistike“ (iz nacionalnih institucij, pristojnih za dejavnosti popisa) in 30. novembra 2005 Odboru za statistični program. V okviru UN/ECE in EU je potekalo intenzivno posvetovanje glede vsebin, ki jih mora zajemati popis prebivalstva in stanovanj v tej regiji. V to posvetovanje so bili vključeni številni strokovnjaki iz evropskih držav. Poleg tega je Eurostat izvedel študijo izvedljivosti o vsebinah, ki se zajamejo, in njihovi regionalni ravni podrobnosti. Študija je vključevala anketo pri nacionalnih statističnih inštitutih. |

212 | Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje Odbor za statistični program je izrazil podporo zakonodajnemu projektu in njegovemu pristopu. Na zahtevo nekaterih držav članic EU je bil kot priloga k uredbi dodan obširen seznam vsebin, ki naj bi bile zajete. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

221 | Zadevna strokovna področja in izvedenska mnenja Metodologija in tehnologija popisa; vsebine in značilnosti popisov. |

222 | Uporabljena metodologija V evropskem statističnem sistemu obstaja dobra praksa, da se za popise o prebivalstvu in stanovanjih v največji možni meri upoštevajo priporočila Konference evropskih statistikov (Priporočila CES), ki odražajo glavne nacionalne, mednarodne in skupnostne zahteve za podatke o prebivalstvu in stanovanjih. Priporočila CES zadevajo metodologijo in tehnologijo izvajanja popisov ter vsebine, o katerih se poroča. V skladu s tem predlogom je seznam vsebin za popise v Evropski uniji skladen s seznamom Priporočil CES. Po več letih intenzivnega dela in posvetovanj z uporabniki so se ta priporočila izkazala kot bistvena. Države članice so podatke v skladu s Priporočili CES spoznale kot pomembne za svoje nacionalne cilje. Predlog se nanaša izrecno na Priporočila CES, da se zagotovi, da bodo odločitve temeljile na ustreznem posvetovanju in presoji. Priporočila CES so pripravili številni strokovnjaki iz organov, pristojnih za izvajanje popisov in analizo. Priporočila CES so rezultat podrobne razprave in izmenjave mnenj na konferencah, sestankih, delovnih skupinah, projektnih skupinah in pisnih posvetovanjih. |

223 | Glavne organizacije/izvedenci, s katerimi so potekala posvetovanja Oddelek za statistiko Združenih narodov (UN SD), Gospodarska komisija za Evropo Združenih narodov (UN/ECE), nacionalni statistični uradi. |

2249 | Povzetek prejetih in uporabljenih nasvetov Pomanjkanje visokokakovostnih popisnih podatkov o prebivalstvu EU bi lahko privedlo do večjih tveganj z nepreklicnimi posledicami za oblikovanje politike ter vrednotenje, upravljanje in finančno vodenje. |

225 | Posvetovanja so izražena v samih Priporočilih CES ter v rezultatih študije izvedljivosti v okviru držav članic. |

226 | Sredstva, uporabljena za javno objavo nasvetov izvedencev Trenutna različica Priporočil CES je na voljo na spletnem naslovu: http://www.unece.org/stats/documents/ece/ces/ge.41/2006/zip.1.e.pdf. |

230 | Analiza posledic Proučene so bile naslednje možnosti: A) Brez usklajevanja popisov prebivalstva in stanovanj v EU: Srednjeročno bi to pomenilo, da izčrpni in primerljivi podatki o prebivalstvu in stanovanjih v EU ne bi bili na voljo. To bi imelo velike negativne posledice v pravnem (npr. večinsko glasovanje, strukturni skladi) in političnem smislu (npr. oblikovanje in vrednotenje politike). B) „Prijateljski dogovor“ o popisih prebivalstva in stanovanj v EU: Rezultat tega bi bili nizkokakovostni podatki o prebivalstvu in stanovanjih v EU. Primerljivost ne bi bila zagotovljena. Tudi to bi imelo velike negativne posledice v pravnem in političnem smislu. C) Direktiva o popisih prebivalstva in stanovanj v EU: Pri prevajanju tehničnih zahtev v nacionalno pravo obstaja znatno tveganje odstopanj in odmikov, kar lahko privede do bistvenega zmanjšanja primerljivosti in s tem do velikih negativnih pravnih in političnih posledic. D) Evropska zakonodaja o popisih prebivalstva in stanovanj v EU (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta + izvedbena uredba Komisije). Zakonodaja bo usmerjena v rezultat in ne v pripravo. Pojasnila bo pristojnosti in vloge ter splošne zahteve glede kakovosti in preglednosti rezultatov in metod. S tem bi bila zagotovljena razpoložljivost primerljivih, visokokakovostnih podatkov o prebivalstvu v EU. Pravne in politične obveznosti bi lahko bile izpolnjene. E) Evropska zakonodaja o popisih prebivalstva in stanovanj v EU (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta + izvajanje uredbe Komisije). Zakonodaja bo usmerjena v vložek v priprave. Podrobno bo opredelila, katere vire podatkov morajo države članice uporabljati (vprašalniki, registri ipd.) in kako morajo biti zahtevani podatki izpeljani iz teh virov. Obremenitev, povezana s tem pristopom, je potencialno velika. Države članice morajo prilagoditi vse registre, uporabljene v popisu, zlasti vse registre oseb in stanovanj. Mnogi rezidenti bodo morda morali izpolniti vprašalnike, kar utegne biti povezano z obsežnim terenskim delom popisnih uradov in popisovalcev. Finančne posledice ukrepanja EU bi bile v smislu nacionalnih proračunov precejšnje. Najprimernejša možnost je možnost D. Zagotovi lahko zanesljive, pregledne in zadostno primerljive rezultate popisa. Zakonodaja je usmerjena v rezultat, ne v vložek, pri čemer državam članicam prepušča izbiro virov podatkov, ki jih bodo uporabljale, in izbiro načina pridobitve rezultatov. Čeprav države članice lahko izberejo način izvedbe popisov v svoji državi, bi bila kakovost, zlasti pa primerljivost, zadostno zagotovljena, saj bi zakonodaja države članice zavezovala k spoštovanju ključnih standardov in posebnih zahtev za kakovost. Uporabljeni metodologija in tehnologija bosta morali biti jasno opisani, da bodo postopki in rezultati popisov v državah članicah postali pregledni. Možnost D v največji možni meri zmanjšuje dodatno obremenitev, ki izhaja iz intervencije na ravni EU. Obremenitev je omejena na najnujnejše potrebno za poročanje o dogovorjenih vsebinah in na doseganje splošnih zahtev za kakovost ter na določeno obremenitev statističnih inštitutov (pisanje poročil o kakovosti in zagotavljanje metapodatkov ter drugih obrazložitvenih dokumentov). |

231 |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov Predlog pojasnjuje pristojnosti in vloge v desetletnem zagotavljanju izčrpnih podatkov o prebivalstvu in stanovanjih ter splošne zahteve glede kakovosti in preglednosti rezultatov in metod. Državam članicam pušča možnost priprave potrebnih podatkov na način, za katerega menijo, da je za njihovo državo najboljši. To vključuje izbiro vira, iz katerega želijo države članice izpeljati podatke. Hkrati predlog zagotavlja kakovost podatkov, zlasti primerljivost na evropski ravni. Pristop v bistvu ni usmerjen v vložek, temveč v rezultat. |

310 | Pravna podlaga Člen 285 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti je pravna podlaga za statistiko Skupnosti. Svet v skladu s postopkom soodločanja sprejme ukrepe za pripravo statističnih podatkov, kjer je to potrebno za izvajanje dejavnosti Skupnosti. Ta člen določa zahteve, ki se nanašajo na pripravo statističnih podatkov Skupnosti, in zahteva skladnost s standardi nepristranskosti, zanesljivosti, objektivnosti, znanstvene neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti in zaupnosti statističnih podatkov. |

320 | Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ne spada pod izključno pristojnost Skupnosti. |

Države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev predloga iz naslednjih razlogov: |

331 | Osrednji problem kakovosti vseh statističnih podatkov je primerljivost. Glede na to, da se podatki o prebivalstvu in stanovanjih uporabljajo kot pomoč pri izpolnjevanju evropske zakonodaje, za vrednotenje evropskih politik in/ali za primerjavo rezultatov nacionalnih politik na evropski ravni, je bistvenega pomena, da so osnovni podatki primerljivi na evropski ravni. Države članice brez jasnega evropskega okvira, tj. evropske zakonodaje o določitvi splošnih statističnih značilnosti in zahtev za kakovost, tega ne morejo doseči do potrebne mere. Poleg tega je preglednost metodologije in tehnologije popisa, uporabljene v različnih državah, pogoj za doseganje primerljivosti. Preglednost pa na drugi strani zahteva evropsko zakonodajo in strukturirano sodelovanje na podlagi te zakonodaje med pristojnimi statističnimi organi na nacionalni in evropski ravni. Pretekle izkušnje jasno kažejo, da neformalni dogovor brez dogovorjenega, jasnega in nadzorovanega okvira ne obrodi statističnega rezultata kakovosti, kakršna bo potrebna v prihodnosti. |

332 | Cilji predloga bodo lažje doseženi z ukrepi Skupnosti iz naslednjih razlogov: |

Predlagana zakonodaja EU je potrebna za zagotovitev kakovosti, zlasti primerljivosti. Uredba določa splošne zahteve za zagotovitev tega ter preglednosti glede metodologije in tehnologije, uporabljene v državah članicah: – Države članice so dolžne zagotoviti kakovost poslanih podatkov in metapodatkov, da se izbrani viri podatkov in metodologija ujemajo do najvišje možne mere, bistvene značilnosti popisov prebivalstva in stanovanj, zlasti individualno popisovanje, simultanost, univerzalnost znotraj določenega ozemlja, razpoložljivost podatkov o manjših geografskih enotah in opredeljeno pogostost. – Države članice morajo poročati o virih podatkov, uporabljenih za izpolnitev obveznosti, razložiti, zakaj so bili ti viri podatkov izbrani in kako bi lahko izbira vira podatkov vplivala na rezultate, ki jih predstavljajo. Poročajo o tem, v kolikšni meri izbrani viri podatkov in metodologija dosegajo bistvene značilnosti popisov prebivalstva in stanovanj. – Osrednje vsebine, ki se zajamejo, bodo za vse države enake. – Datum, na katerega se njihovi podatki nanašajo, mora biti v istem koledarskem letu. – Podatki bodo poslani 24 mesecev po koncu referenčnega leta v tehničnem formatu, ki ga zahteva Komisija (Eurostat). – Prebivalstvo zajema vse osebe, ki imajo svoje običajno prebivališče v državi. Uredba opredeljuje ta koncept. – Uredba opredeljuje pojma „nacionalni“ in „regionalni“. – Uredba se omejuje na določitev splošnih zahtev in državam članicam prepušča izpolnjevanje teh zahtev na način, ki je po njihovem mnenju najboljši v njihovi državi. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

409 | Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. |

DODATNE INFORMACIJE |

510 | Poenostavitev |

511 | Predlog predvideva poenostavitev upravnih postopkov za javne organe (EU ali nacionalne). |

513 | Ugotovljeno je bilo, da splošne zahteve iz osnutka uredbe pomenijo izvedljive rešitve in zagotavljajo jasno usmeritev k nacionalnim organom, ki izvajajo popis. Dejstvo, da naknadno usklajevanje statističnega rezultata glede opredelitev in konceptov ni potrebno, poenostavlja upravne postopke statističnih uradov. |

Evropski gospodarski prostor Predlagani akt zadeva vprašanja EGP in ga je zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor. |

ČASOVNI NAČRT |

511 | Trenutno je težko predlagati podrobni časovni načrt za sprejetje uredbe in njenih izvedbenih ukrepov, saj so prihodnje dejavnosti odvisne od izida tekočih pogajanj v okviru Evropske komisije, Sveta in v Evropskem parlamentu ter od tega, kako hitro bo uredba uradno sprejeta. Vendar bi lahko bil začasni načrt tak (možne so spremembe, odvisno od začetka veljavnosti uredbe): Druga polovica leta 2006 O osnutku uredbe so potekala posvetovanja med službami Evropske komisije. Prevod uradnega zakonodajnega predloga Evropske komisije v vse uradne jezike EU. Prva polovica leta 2007 Predložitev osnutka predloga kolegiju za uradno sprejetje. Predložitev uradnega zakonodajnega predloga Evropske komisije Svetu EU v prvo obravnavo. Druga polovica leta 2006/celo leto 2007 Sestanki projektnih skupin o tehničnih vprašanjih, povezanih z uredbo. Dodatne specifikacije k priporočilom za popise UN/ECE/Eurostata. Priprava izvedbene uredbe Komisije. |

- 2007/0032 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o popisih prebivalstva in stanovanj (Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

po posvetovanju z Odborom za statistični program (SPC), ustanovljenim s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom[2],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe[3],

ob upoštevanju naslednjega:

1. Komisija mora imeti na voljo dovolj zanesljivih, podrobnih in primerljivih podatkov o prebivalstvu in o gospodinjstvih, da bi lahko izpolnila naloge, ki so ji dodeljene, zlasti s členoma 2 in 3 Pogodbe. Zadostna primerljivost mora biti zagotovljena na ravni Skupnosti glede metodologije, opredelitev in programa statističnih podatkov in metapodatkov.

2. Občasni statistični podatki o prebivalstvu in o glavnih družinskih, socialnih, ekonomskih in stanovanjskih značilnostih posameznikov so potrebni za preučevanje in opredelitev regionalnih in socialnih politik, ki vplivajo na posamezne sektorje Skupnosti.

3. Za čim bolj smiselno uporabo podatkov pri primerjavah med državami članicami se morajo taki podatki nanašati na določeno leto, ki se opredeli.

4. V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti[4], ki pomeni referenčni okvir za določbe te uredbe, se mora zbirka statističnih podatkov skladati s standardi nepristranskosti, zanesljivosti, objektivnosti, znanstvene neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti in zaupnosti statističnih podatkov.

5. Statistični organi na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti morajo pri pripravi in razširjanju statističnih podatkov Skupnosti v okviru te uredbe upoštevati načela, določena v Evropskem statističnem kodeksu ravnanja, ki ga je Odbor za statistični program sprejel 24. februarja 2005 in je bil priložen Priporočilu Komisije o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti[5].

6. Ker ciljev načrtovanega ukrepa, namreč zbiranja in urejanja primerljivih in izčrpnih statističnih podatkov Skupnosti o prebivalstvu in stanovanjih države članice zaradi pomanjkanja skupnih statističnih značilnosti in zahtev za kakovost ter pomanjkanja metodološke preglednosti ne morejo zadostno doseči in jih je zaradi skupnega statističnega okvira lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot ga določa člen 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta uredba ne posega dlje, kakor je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

7. Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[6].

8. Zlasti je treba Komisiji podeliti pooblastilo za vzpostavitev pogojev za prilagoditev opredelitev, določitev nadaljnjih referenčnih let in sprejetje programa statističnih podatkov in metapodatkov. Te ukrepe splošnega obsega, oblikovane za spremembo nebistvenih sestavin te uredbe, je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet

Ta uredba vzpostavlja skupna pravila za desetletno zagotavljanje izčrpnih podatkov o prebivalstvu in stanovanjih.

Člen 2

Opredelitve

1. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „prebivalstvo“ pomeni nacionalno in regionalno prebivalstvo v kraju običajnega prebivališča na referenčni dan, naveden v členu 5(2);

(b) „stanovanja“ pomeni stanovanjske enote in stavbe ter razmerje med prebivalstvom in bivalnimi prostori na nacionalni in regionalni ravni na referenčni dan. „Stavbe“ pomeni stavbe, ki dejansko ali potencialno vsebujejo stanovanjske enote;

(c) „običajno prebivališče“ pomeni kraj, v katerem oseba običajno preživi svoj dnevni počitek, ne glede na začasno odsotnost za namene rekreacije, počitnic, obiskov pri prijateljih in sorodnikih, poslov, zdravljenja ali verskega romanja; če to ne obstaja, pa kraj, kjer ima oseba stalno ali registrirano prebivališče;

(d) „referenčni datum“ je datum, na katerega se podatki zadevne države članice nanašajo v skladu s členom 5(2) te uredbe;

(e) „nacionalen“ pomeni na ozemlju držav članic;

(f) „regionalen“ pomeni na ravni NUTS 1, NUTS 2 in NUTS 3, kakor je opredeljeno v klasifikaciji statističnih teritorialnih enot, vzpostavljene z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta[7] v njeni različici, veljavni na referenčni datum, ter na ravni 2 lokalnih upravnih enot (raven LAU 2);

(g) „bistvene značilnosti popisov prebivalstva in stanovanj“ pomeni individualno popisovanje, simultanost, univerzalnost znotraj določenega ozemlja, razpoložljivost podatkov o manjših geografskih enotah in opredeljeno pogostost;

(h) „nerazpoznavni mikropodatki“ pomeni posamezne statistične zapise, ki so bili spremenjeni, da bi se v skladu z najboljšo obstoječo prakso zmanjšalo tveganje prepoznavanja statističnih enot, na katere se nanašajo.

2. Poleg tega lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 7(3) prilagodi opredelitve iz odstavka 1.

Člen 3

Predložitev podatkov

Države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo podatke o prebivalstvu in stanovanjih, ki zajemajo določene demografske, socialne, ekonomske in stanovanjske značilnosti posameznikov, družin, gospodinjstev, stanovanjskih enot in stavb na nacionalni in regionalni ravni, kakor je navedeno v Prilogi.

Člen 4

Viri podatkov in kakovost

1. Statistični podatki držav članic lahko temeljijo na različnih virih podatkov, zlasti na:

(a) običajnem popisu;

(b) popisu na podlagi registra;

(c) kombinaciji običajnega popisa in vzorčnega raziskovanja;

(c) kombinaciji popisa na podlagi registra in vzorčnega raziskovanja;

(c) kombinaciji popisa na podlagi registra in običajnega popisa;

(f) ustreznega raziskovanja z rotacijskimi vzorci (rotirajoči popis (rolling census)).

2. Države članice zagotovijo, da viri podatkov in metodologija, uporabljena zaradi skladnosti z zahtevami te uredbe, izpolnjujejo bistvene značilnosti popisov prebivalstva in stanovanj, kakor je opredeljeno v členu 2(1), do najvišje možne mere.

3. Države članice sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev kakovosti poslanih metapodatkov. Komisija (Eurostat) v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic in mednarodnimi organizacijami zagotovi metodološka priporočila in zahteve, oblikovane za zagotovitev kakovosti pripravljenih podatkov in metapodatkov, zlasti priporočila Konference evropskih statistikov za popise prebivalstva in stanovanj.

4. Države članice Komisiji (Eurostatu) poročajo o uporabljenih virih podatkov, razlogih za izbiro teh virov in vplivih izbranih virov podatkov na kakovost statističnih podatkov (poročilo o kakovosti). V tem smislu države članice poročajo o tem, v kolikšni meri izbrani viri podatkov in metodologija dosegajo bistvene značilnosti popisov prebivalstva in stanovanj, kakor je opredeljeno v členu 2(1).

5. Države članice Komisijo (Eurostat) nemudoma obvestijo o revizijah in popravkih statističnih podatkov, zagotovljenih v skladu s to uredbo, in o kakršnih koli spremembah v uporabljenih metodah in virih podatkov.

6. Komisija opredeli vsebino poročila o kakovosti ter merila kakovosti za pripravo in razširjanje podatkov v skladu s postopkom iz člena 7(3).

Člen 5

Pošiljanje podatkov

1. Države članice Komisiji (Eurostatu) zagotovijo potrjene podatke in metapodatke v skladu s to uredbo, predvsem na začetku vsakega desetletja.

2. Vsaka država članica določi datum, na katerega se njeni podatki nanašajo (referenčni datum). Ta referenčni datum mora biti v letu, določenem na podlagi te uredbe (referenčno leto). Prvo referenčno leto je leto 2011. Komisija po postopku iz člena 7(3) določi naknadna referenčna leta.

3. Podatki se dostavijo v roku 24 mesecev po koncu referenčnega leta.

4. Komisija sprejme program statističnih podatkov in metapodatkov, ki se pošljejo za izpolnitev zahtev za zbiranje podatkov v skladu s postopkom iz člena 7(3). Vsebine, ki se zajamejo na podlagi te uredbe za določeno geografsko raven, ne morejo presegati vsebin, ki so navedene v Prilogi za navedeno geografsko raven.

5. Program statističnih podatkov lahko poleg zbirnih podatkov (v obliki tabelarnega programa) vsebuje vzorec nerazpoznavnih mikropodatkov.

6. Države članice predložijo Komisiji (Eurostatu) potrjene podatke in metapodatke v elektronski obliki. Komisija sprejme ustrezen tehnični format za pošiljanje zahtevanih podatkov v skladu s postopkom iz člena 7(2).

7. V primerih revizij ali popravkov v skladu s členom 4(5) te uredbe države članice Komisiji (Eurostatu) nemudoma pošljejo spremenjene podatke .

Člen 6

Izvedbeni ukrepi

1. V skladu s postopkom iz člena 7(2) se sprejmejo naslednji ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe:

(a) sprejetje ustreznega tehničnega formata, kakor je določeno v členu 5(6).

2. V skladu s postopkom iz člena 7(3) se sprejmejo naslednji ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe:

(a) prilagoditev opredelitev, kakor je določeno v členu 2(2);

(b) opredelitev vsebine poročila o kakovosti, kakor je določeno v členu 4(6);

(c) opredelitev meril kakovosti, kakor je določeno v členu 4(6);

(d) referenčna leta, kakor je določeno v členu 5(2);

(e) sprejetje programa statističnih podatkov in metapodatkov, kakor je določeno v členu 5(4).

3. Preučiti je treba načelo, da morajo koristi posodabljanja prevladati nad stroški, ter načelo, da ostanejo dodatni stroški in obremenitev v razumnih mejah.

Člen 7

Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor za statistični program (SPC), ustanovljen s Sklepom 89/382/EGS, Euratom.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

… …

PRILOGA

Vsebine, ki jih mora zajeti popis prebivalstva in stanovanj

1 Vsebine o prebivalstvu

1.1 Obvezne vsebine za geografske ravni: NUTS 3, LAU 2

1.1.1 Neizpeljane vsebine

– Kraj običajnega prebivališča

– Spol

– Starost

– Zakonski stan

– Država/kraj rojstva

– Država državljanstva

– Prejšnje običajno prebivališče in datum prihoda v kraj sedanjega običajnega prebivališča ali običajno prebivališče leto pred popisom

– Odnosi med člani gospodinjstva

1.1.2 Izpeljane vsebine

– Skupno prebivalstvo

– Prostorska enota

– Gospodinjski status osebe

– Družinski status osebe

– Tip ožje družine

– Velikost ožje družine

– Tip zasebnega gospodinjstva

– Velikost zasebnega gospodinjstva

1.2 Obvezne vsebine za geografske ravni: Državna raven, NUTS 1, NUTS 2

1.2.1 Neizpeljane vsebine

– Kraj običajnega prebivališča

– Lokacija kraja dela

– Spol

– Starost

– Zakonski stan

– Trenutni status aktivnosti

– Poklic

– Dejavnost

– Zaposlitveni status osebe

– Izobrazba

– Država/kraj rojstva

– Država državljanstva

– Ali je oseba kdaj živela v tujini in leto prihoda v državo

– Prejšnje običajno prebivališče in datum prihoda v kraj sedanjega običajnega prebivališča ali običajno prebivališče leto pred popisom

– Odnosi med člani gospodinjstva

– Status gospodinjstva glede na stanovanjsko razmerje

1.2.2 Izpeljane vsebine

– Skupno prebivalstvo

– Prostorska enota

– Gospodinjski status osebe

– Družinski status osebe

– Tip ožje družine

– Velikost ožje družine

– Tip zasebnega gospodinjstva

– Velikost zasebnega gospodinjstva

1.3 Priporočene vsebine za geografske ravni:

Državna raven, NUTS 1, NUTS 2, NUTS 3, LAU 2

1.3.1 Državam članicam se priporoča, da poročajo o vseh vsebinah, ki so obvezne za regionalno raven NUTS 2 tudi na vseh globljih regionalnih ravneh, vse do najgloblje regionalne ravni, ki je na voljo.

1.3.2 Neizpeljane vsebine

– Lokacija šole ali univerze

– Način potovanja na delo

– Način potovanja v šolo ali na univerzo

– Oddaljenost od kraja dela in čas, porabljen za potovanje

– Oddaljenost od šole ali univerze in čas, porabljen za potovanje

– Dejanski zakonski stan

– Skupno število živorojenih otrok

– Datum sklenitve zakonske zveze kadar koli poročene ženske: (i) prva zakonska zveza (ii) sedanja zakonska zveza

– Datum začetka zunajzakonske skupnosti žensk, ki so bile kadar koli v zunajzakonski skupnosti: (i) prva zunajzakonska skupnost in (ii) sedanja zunajzakonska skupnost

– Običajni status aktivnosti

– Izvajalci neplačanih storitev, prostovoljci

– Vrsta institucionalnega sektorja (institucionalna enota)

– Neuradna zaposlitev

– Tip kraja dela

– Običajni delovni čas

– Čas podzaposlenosti

– Trajanje brezposelnosti

– Število zaposlenih oseb v organizacijski enoti

– Glavni vir preživljanja

– Dohodek

– Izobrazbene kvalifikacije osebe

– Področje študija

– Obiskovanje šole

– Pismenost

– Računalniška pismenost

– Država prejšnjega običajnega prebivališča v tujini

– Skupno trajanje bivanja v državi

– Kraj običajnega prebivališča pet let pred popisom

– Razlog za priselitev

– Država rojstva staršev

– Pridobitev državljanstva

– Narodnost

– Jezik

– Veroizpoved

– Status invalidnosti

– Samostojna ali deljena zasedenost stanovanja

– Najemnina

– Trajne potrošne dobrine v lasti gospodinjstva

– Število avtomobilov, ki jih uporablja gospodinjstvo

– Razpoložljivost parkirnega prostora

– Telefonska in internetna povezava

– Kmetijska proizvodnja za lastno končno porabo (raven gospodinjstva)

– Značilnosti vseh kmetijskih zaposlitev v zadnjem letu (individualna raven)

1.3.3 Izpeljane vsebine

– Mestna in podeželska območja

– Socialno-ekonomske skupine

– Osebe s tujim/nacionalnim ozadjem

– Skupine prebivalstva, pomembne za mednarodne priselitve

– Nekdanji begunci

– Notranje razseljene osebe

– Istospolne partnerske skupnosti

– Status razširjene družine

– Tip ponovno vzpostavljene družine

– Tip ponovno razširjene družine

– Generacijska sestava gospodinjstva

2 Stanovanjske spremenljivke

2.1 Obvezne vsebine za geografske ravni: NUTS 3, LAU 2

2.1.1 Neizpeljane vsebine

– Tip bivalnih prostorov

– Lokacija bivalnih prostorov

– Status naseljenosti običajnih stanovanj

– Število stanovalcev

– Uporabna površina stanovanja in/ali število sob v stanovanjski enoti

– Stanovanja po tipu stavbe

– Stanovanja po obdobju gradnje

2.1.2 Izpeljane vsebine

– Standard gostote

2.2 Obvezne vsebine za geografske ravni: Državna raven, NUTS 1, NUTS 2

2.2.1 Neizpeljane vsebine

– Oblike stanovanj

– Tip bivalnih prostorov

– Lokacija bivalnih prostorov

– Status naseljenosti običajnih stanovanj

– Vrsta lastništva

– Število stanovalcev

– Uporabna površina stanovanja in/ali število sob v stanovanjski enoti

– Oskrba z vodo

– Razpoložljivost stranišča

– Razpoložljivost kopalnice

– Vrsta ogrevanja

– Stanovanja po tipu stavbe

– Stanovanja po obdobju gradnje

2.2.2 Izpeljane vsebine

– Standard gostote

2.3 Priporočene vsebine za geografske ravni:

Državna raven, NUTS 1, NUTS 2, NUTS 3, LAU 2

2.3.1 Državam članicam se priporoča, da poročajo o vseh vsebinah, ki so obvezne za regionalno raven NUTS 2 tudi na vseh globljih regionalnih ravneh, vse do najgloblje regionalne ravni, ki je na voljo.

2.3.2 Neizpeljane vsebine

– Razpoložljivost in značilnosti sekundarnih, sezonskih in nenaseljenih stanovanj

– Naseljenost po številu zasebnih gospodinjstev

– Vrsta sob

– Topla voda

– Ogrevanje sanitarne vode

– Vrsta kanalizacije

– Kuhinja

– Razpoložljivost kopalnice

– Viri energije, uporabljeni za ogrevanje

– Toplotna izolacija stanovanja

– Razpoložljivost električne energije

– Proizvodnja električne energije

– Plinska napeljava

– Klimatizacija

– Prezračevanje

– Lega stanovanja v stavbi

– Dostopnost do stanovanja

– Dvigalo

– Stanovanja po številu nadstropij v stavbi

– Stanovanja po materialih, iz katerih so zgrajeni določeni deli stavbe, ki vsebujejo stanovanje

– Stanovanja po stanju popravila stavb

– Ločevanje odpadkov v gospodinjstvu

[1] UL C […], […], str. […].

[2] UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

[3] UL C […], […], str. […].

[4] UL L 52, 22.2.1997, str. 1. Uredba, spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega

parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str.1).

[5] COM(2005) 217 konč.

[6] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2005/512/ES.

(UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

[7] UL L 154, 21.6.2003, str. 1.