52007PC0036

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 14.2.2007

COM(2007) 36 konč.

2007/0028 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih predpisov pri izdelkih, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe 3052/95/ES

(predložila Komisija){SEC(2007) 112}{SEC(2007) 113}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga

2. Razlogi za predlog in njegovi cilji

Notranji trg blaga je temeljni element evropskega povezovanja. Povezan trg brez meja je najboljši način za izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Boljše delovanje notranjega trga tako predstavlja bistven element oživljene strategije za delovna mesta in rast, ki lahko EU pomaga doseči konkurenčnost in uspeh v svetovnem gospodarstvu, kjer so trgi njenih glavnih trgovinskih partnerjev veliki in enotni.

Člena 28 in 30 Pogodbe ES med drugim določata, da namembne države članice na svojih ozemljih ne morejo prepovedati prodaje izdelkov, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, a se ne usklajujejo na ravni Skupnosti, razen če so tehnične omejitve, ki jih določi namembna država članica, utemeljene z razlogi, določenimi v členu 30 Pogodbe ES, ali izhajajo iz višjih razlogov splošnega javnega interesa, ki jih priznava sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti, in so sorazmerne. Temu pravimo „načelo vzajemnega priznavanja“, ki izhaja iz analize sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti (glej znamenito sodbo „Cassis de Dijon“ z dne 20. februarja 1979 in sporočilo Komisije o posledicah sodbe, ki jo je Sodišče izreklo 20. februarja 1979 v zvezi z zadevo 120/78 (Cassis de Dijon), UL C 256 z dne 3. oktobra 1980).

Izvajanje „načela vzajemnega priznavanja“ iz členov 28 in 30 Pogodbe ES otežuje več problemov:

3. Pomanjkanje ozaveščenosti podjetij in nacionalnih organov o obstoju načela vzajemnega priznavanja.

4. Pravna negotovost glede področja uporabe načela in dokaznega bremena. Poleg tega pogosto ni jasno, na katere kategorije izdelkov se načelo nanaša.

5. Tveganje za podjetja, da njihovi izdelki ne bodo imeli dostopa do trga v namembni državi članici.

6. Med pristojnimi organi različnih držav članic ni rednega dialoga.

Komisija je v sporočilu Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji za notranji trg za obdobje 2003–2006 [COM(2003)238] izpostavila nekatere probleme, povezane z izvajanjem „načela vzajemnega priznavanja“ na neusklajenem področju blaga, in navedla možnost preučitve novega zakonodajnega instrumenta, da bi bilo mogoče zagotoviti prost pretok blaga v Evropski skupnosti.

Ta predlog je eden od rezultatov strategije za notranji trg za obdobje 2003–2006. Njegov cilj je opredeliti pravice in obveznosti nacionalnih organov in podjetij, ki želijo v eni državi članici prodajati izdelke, ki se že zakonito tržijo v drugi državi članici, kadar nameravajo pristojni organi omejiti trženje izdelka v skladu z nacionalnimi tehničnimi predpisi. Predlog se z določitvijo postopkovnih zahtev za odklonitev vzajemnega priznavanja zlasti osredotoča na dokazno breme. Poleg tega je cilj predloga tudi zmanjšanje tveganja za podjetja, da njihovi izdelki ne bodo imeli dostopa do trga v namembni državi članici, in izboljšanje rednega dialoga med pristojnimi organi, kar bi bilo mogoče doseči z vzpostavitvijo več „kontaktnih točk za izdelke“ v vsaki državi članici. Glavna naloga teh točk bi bila posredovanje informacij o tehničnih predpisih za izdelke podjetjem in pristojnim organom v drugih državah članicah ter posredovanje kontaktnih podatkov o omenjenih pristojnih organih. Organi oblasti bi s tem vedeli, kateri so organi s tega področja v drugih državah članicah, kar bi jim omogočalo, da bi od pristojnih organov iz drugih držav članic enostavno pridobili informacije in z njimi vzpostavili dialog.

- Splošno ozadje

Iz različnih virov informacij (pritožbe in primeri kršitev iz člena 226 Pogodbe ES, priglasitev v skladu z Direktivo 98/34/ES, ankete, študije primerov, pregled literature in posveti z zainteresiranimi stranmi) je mogoče ugotoviti, da je izvajanje „načela vzajemnega priznavanja“ še vedno povezano s številnimi težavami, zlasti pri tehnično zapletenih izdelkih ali pri takih, ki so lahko nevarni ali povzročijo težave z zdravjem. Komisija je že objavila razlagalna sporočila, v katerih je navedla, kako naj bi vzajemno priznavanje delovalo v praksi. Prav tako je organizirala konference, seminarje in okrogle mize, da bi dvignila ozaveščenost podjetij in nacionalnih organov. Vendar je s takimi srečanji težko navezati stik s podjetji, kar zlasti velja, če so taki dogodki organizirani po različnih gospodarskih panogah.

Čeprav je bilo mogoče s sedanjo politiko odpraviti zares številne tehnične ovire, ne da bi bili na ravni ES sprejeti usklajevalni ukrepi, so zainteresirane strani poudarile, da je ta politika bodisi dosegla svoje meje bodisi zastala. Delovanje načela vzajemnega priznavanje je poleg tega že dolgo časa na političnem dnevnem redu. Svet za notranji trg, ki se je sestal marca 1998, je poudaril, da je treba več politične pozornosti nameniti učinkoviti uporabi vzajemnega priznavanja. Prav tako je poudaril, da so za to neposredno odgovorne države članice. Svet je s sprejetjem resolucije o vzajemnem priznavanju z dne 28. oktobra 1999 izrazil podporo Komisiji.

„Kokovo poročilo“ je pokazalo, da prost pretok blaga v EU še naprej ovirajo številni nacionalni predpisi, ki se pogosto uporabljajo samovoljno in v nasprotju z načelom vzajemnega priznavanja. Poročilo kaže, da takih ovir ni več mogoče dopuščati in da bi morala Komisija odpravo teh ovir obravnavati kot najpomembnejšo politično nalogo.

Izsledki javnega posveta o prihodnosti notranjega trga, ki ga je Komisija začela aprila 2006 [SEC(2006)1215 z dne 20. 9. 2006], potrjujejo, da nacionalne tehnične ovire še vedno v veliki meri omejujejo prosto trgovino v EU. Vprašani namreč menijo, da nacionalni tehnični predpisi še naprej povzročajo visoke ovire za prost pretok blaga v EU in da to pomeni dodaten upravni nadzor in preskušanje.

- Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Na tem področju ni obstoječih določb.

- Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Se ne nanaša.

7. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka

8. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašanih

Cilj posveta z zainteresiranimi stranmi, ki je potekalo prek spletišča Komisije z imenom „Vaš glas v Evropi“, je bil zbrati mnenja držav članic, podjetij in potrošniških organizacij o možnostih za boljše delovanje vzajemnega priznavanja na področju izdelkov. Prejetih je bilo 135 odgovorov, kar je običajno povprečno število odgovorov pri posvetih o tehničnih zadevah.

Profil vprašanih: predstavniške organizacije (22,7 %), podjetja (19,7 %), javni organi (13,6 %) in potrošniki (31,1 %).

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Odgovori, podani v okviru posveta z zainteresiranimi stranmi prek spletišča Komisije z imenom „Vaš glas v Evropi“, so pokazali, da bi morala Komisija storiti več, med drugim pa bi morala izboljšati delovanje vzajemnega priznavanja na neusklajenem področju. Okoli 60 % vprašanih meni, da obstaja potreba po zakonodajnem instrumentu, medtem ko jih okoli 33 % meni nasprotno.

Odgovori so bili uporabljeni za izbiro političnih možnosti pri oceni učinka.

Javno posvetovanje je potekalo tudi po internetu med 17.02.2004 in 30.04.2004. Komisija je prejela 135 odzive. Rezultati so objavljeni na naslovu:http://europa.eu.int/yourvoice/consultations.

- Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno.

- Ocena učinka

- Možnost 1: ni sprememb, tj. nadaljuje se sedanja politika;

- Možnost 2: neregulativen pristop, tj. sedanja politika se dopolni z dodatnimi ukrepi: izdelava posebnega spletišča s seznamom izdelkov, za katere se uporablja vzajemno priznavanje, splošno pregledovanje usklajenosti vseh nacionalnih tehničnih predpisov o posamezni kategoriji izdelkov s strani Komisije in držav članic in opredelitev nacionalnih organov, odgovornih za te predpise, sistematična vključitev končnih besedil vseh tehničnih predpisov, priglašenih na podlagi Direktive 98/34/ES, v zbirko podatkov TRIS, konference in seminarji, organizirani v državah članicah in namenjeni podjetjem in pristojnim organom, posebne publikacije, v katerih je pojasnjeno vzajemno priznavanje za posamezne kategorije izdelkov, podrobnejše „klavzule o vzajemnem priznavanju“ in upravno sodelovanje prek obstoječih odborov, ustanovljenih v skladu s sekundarno zakonodajo ES.

- Možnost 3: regulativen pristop, tj. sprejetje uredbe, s katero se organizira vzajemno priznavanje na neusklajenem področju izdelkov in vzpostavijo „kontaktne točke za izdelke“. Uredba bi se uporabljala v povezavi s seznamom izdelkov ali vidiki izdelkov, za katere se uporablja vzajemno priznavanje. Opredelila bi pravice in obveznosti nacionalnih organov in podjetij, ki želijo v eni državi članici prodajati izdelke, ki se že zakonito tržijo v drugi državi članici, kadar nameravajo pristojni organi omejiti trženje izdelka v skladu z nacionalnimi tehničnimi predpisi. Naloga „kontaktnih točk za izdelke“ v vsaki državi članici bi bila posredovanje informacij o tehničnih predpisih za izdelke podjetjem in pristojnim organom v drugih državah članicah ter posredovanje kontaktnih podatkov o omenjenih pristojnih organih.

- Možnost 4: uredba, ki jo spremljajo nezakonodajni ukrepi. Možnost 4 temelji na uredbi iz možnosti 3, z eno veliko razliko: namesto, da bi se uredba uporabljala za seznam izdelkov ali vidike izdelkov, za katere se uporablja vzajemno priznavanje, bi se postavilo spletišče s seznamom izdelkov, za katere se uporablja vzajemno priznavanje, kot je določeno v možnosti 2.

Komisija je izvedla oceno učinka, navedeno v delovnem programu, poročilo o tem pa je objavljeno na naslovu http://ec.europa.eu/enterprise/regulation/goods/mutrec_en.htm.

9. Pravni elementi predloga

10. Povzetek predlaganih ukrepov

Predlog obravnava dva vidika zagotavljanja prostega pretoka blaga na neusklajenem področju: določa postopek, po katerem morajo nacionalni organi ravnati, ko nameravajo uveljaviti nacionalni tehnični predpis (tj. v primeru, kadar se zaradi katerega koli razloga vzajemno priznavanje ne uporablja). Predlog tudi predvideva, da se v vsaki državi članici ustanovi ena ali več kontaktnih točk za izdelke, katerih glavna naloga je posredovati informacije o veljavnih tehničnih predpisih ali zainteresirane osebe napotiti k pristojnim organom/organizacijam.

S sprejetjem omenjenega predloga je treba razveljaviti Odločbo št. 3052/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi postopka izmenjave informacij o nacionalnih ukrepih, ki odstopajo od načela prostega pretoka blaga v Skupnosti (UL L 321, 30. 12. 1995, str. 1).

- Pravna podlaga

Člena 37 in 95 Pogodbe ES.

- Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti velja, če predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti.

Države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev predloga zaradi naslednjih razlogov.

Države članice ne morejo v zadostni meri odpraviti tehničnih ovir za prost pretok blaga med državami članicami, zato je to zaradi obsega ukrepa bolje izvedljivo na ravni Skupnosti. Z vzpostavitvijo ustreznih postopkov je treba čim bolj zmanjšati možnost, da bi nacionalni tehnični predpisi ustvarjali nezakonite ovire za prost pretok blaga med državami članicami. Ker v državah članicah takšni postopki niso vzpostavljeni, je to dodatna ovira za prost pretok blaga, saj podjetja odvrača od prodaje svojih izdelkov, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, na ozemlju države članice, ki določi tehnične predpise. Ankete so pokazale, da številna podjetja, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), svoje izdelke bodisi prilagodijo zahtevam tehničnih predpisov namembne države članice bodisi v taki državi opustijo trženje. Nacionalni organi tudi nimajo ustreznih postopkov, da bi svoje tehnične predpise uporabili pri posameznih izdelkih, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici. To omejuje njihovo sposobnost ugotavljanja skladnosti izdelkov v skladu s Pogodbo.

Le peščica držav članic je vzpostavila postopke, s katerimi bi v največji meri zmanjšale možnost, da bi nacionalni tehnični predpisi ustvarjali nezakonite ovire za prost pretok blaga med državami članicami. Ker se te ovire nanašajo predvsem na izdelke, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, ni nujno, da imajo države članice interes za vzpostavitev takih postopkov.

Zaradi spodnjih razlogov bo mogoče cilje predloga lažje doseči z ukrepi Skupnosti.

Pripombe zainteresiranih strani in pregled stanja v državah članicah kažejo, da države članice ne morejo v zadostni meri doseči cilja odprave tehničnih ovir za prost pretok blaga in da je mogoče prost pretok blaga izboljšati samo z ukrepom Skupnosti. Ta predlog upošteva načelo subsidiarnosti v največjem možnem obsegu, saj je mogoče prost pretok blaga doseči brez dodatnega usklajevanja nacionalnih tehničnih predpisov, če se pravilno uporabi.

Zaradi pravne negotovosti v državah članicah glede uporabe načela vzajemnega priznavanja prihaja do nepredvidljive uporabe načela in uveljavitve nacionalnih tehničnih predpisov. Pri tem nastajajo stroški tako za podjetja kot za družbo, z onemogočanjem podjetjem, da vstopila na trg druge države članice, pa lahko pride tudi do zmanjšanja obsega trgovine v EU. Splošen okvir za uporabo nacionalnih tehničnih predpisov, ki prizadetim nosilcem gospodarske dejavnosti omogoča, da predvidijo in razumejo razloge za uporabo nacionalnega tehničnega predpisa v zvezi z njihovimi izdelki, kvalitativno kaže, da lahko Unija lažje doseže zastavljene cilje.

Predlog za celotno EU opredeljuje pravice in obveznosti nacionalnih organov in podjetij, ki želijo v drugi državi članici prodajati izdelke, ki jih že zakonito tržijo v kateri od drugih držav članic. Predlog se z določitvijo postopkovnih zahtev za odklonitev vzajemnega priznavanja osredotoča predvsem na dokazno breme. Ocena učinka je pokazala, da v delovanju prostega pretoka blaga na področju, ki ga ureja predlog, obstaja pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti brez zakonodajnega ukrepa Skupnosti.

Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti.

- Načelo sorazmernosti

Predlog je zaradi spodnjih razlogov v skladu z načelom sorazmernosti.

Področje uporabe predloga je omejeno na primere, ko bi tehnične ovire lahko nastale ali kadar dejansko nastanejo, vendar se ne nanaša na primere, ko prost pretok blaga dobro deluje in kadar ovire niso posledica nacionalnega tehničnega predpisa.

Predlog je omejen na najbolj bistvene določbe, ki so potrebne za doseganje cilja.

Glede na to, da je prost pretok blaga med državami članicami splošno načelo in bi morali odstopanja od tega načela razlagati ozko, je bilo finančno in upravno breme z omejitvijo področja uporabe predloga na primere, ko bi tehnične ovire lahko nastale ali kadar dejansko nastanejo, zmanjšano na minimum. Predlog se ne bo uporabljal, kadar prost pretok deluje dobro in ko ovire niso posledica nacionalnega tehničnega predpisa.

- Izbira instrumentov

Predlagani instrument: uredba.

Druga sredstva ne bi bila primerna zaradi naslednjih razlogov..

Uredba je bila kot oblika zakonodajnega instrumenta izbrana zaradi predvidenih ukrepov, za katere druga sredstva ne bi zadoščala. Zdi se, da je uredba najprimernejši instrument za doseganje cilja. Postopkovne zahteve, določene v tem predlogu, so tako natančne, da se lahko začnejo takoj izvajati v okviru nacionalne zakonodaje.

11. Proračunske posledice

Čeprav predlog sam po sebi nima proračunskih posledic, bo treba za potrebe izvajanja uredbe pripraviti seznam izdelkov ali vidikov izdelkov, za katere se uporablja vzajemno priznavanje, in oblikovati spletišče s seznamom izdelkov, za katere se uporablja vzajemno priznavanje. Priprava seznama in postavitev spletišča bosta imela proračunske posledice, ki so določene v zakonodajnem računovodskem izkazu.

12. Dodatne informacije

13. Razveljavitev obstoječe zakonodaje

S sprejetjem predloga bo razveljavljena obstoječa zakonodaja.

- Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog vključuje klavzulo o pregledu.

- Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt zadeva EGP in se mora zato razširiti na Evropski gospodarski prostor.

- Podrobnejša obrazložitev predloga

V členih 2 in 3 je opredeljeno področje uporabe predloga, ki se dejansko uporablja za omejevalne sklepe v zvezi s katerim koli industrijskim izdelkom ali kmetijskim proizvodom, vključno s proizvodi iz rib, ki se zakonito trži v drugi državi članici, sprejete na podlagi tehničnega predpisa, ki se ne usklajuje na ravni Skupnosti, če je neposredni ali posredni učinek tega sklepa ta, da se izdelek v sedanji obliki ne more tržiti.

Členi 4, 5 in 6 so bistveni elementi predloga in orisujejo minimalne nujne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati nacionalni organi preden nameravajo uveljaviti nacionalni tehnični predpis (tj. kadar se vzajemno priznavanje ne uporablja zaradi katerega koli razloga) v posameznem primeru. Dokazno breme nosi nacionalni organ, ki namerava uporabiti tehnični predpis, za katerega velja, da omejuje vstop izdelkov na nacionalni trg.

V členih 7 in 8 so opredeljene naloge kontaktnih točk za izdelke. Njihova glavna naloga je posredovanje informacij o tehničnih predpisih podjetjem in pristojnim organom drugih držav članic.

Člen 9 določa možnost vzpostavitve telematičnega omrežja v skladu s Sklepom 2004/387/ES o interoperabilnem zagotavljanju vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom (IDABC).

V členu 10 je določena shema poročanja.

2007/0028 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih predpisov pri izdelkih, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe 3052/95/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 37 in 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe[4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, v katerem je v skladu s Pogodbo zagotovljen prost pretok blaga in so prepovedani ukrepi, ki bi imeli enak učinek kot količinske omejitve uvoza. Ta prepoved se nanaša na vse nacionalne ukrepe, ki lahko neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno ovirajo trgovino blaga v Skupnosti.

(2) Če zakonodaja ni usklajena, lahko nacionalni organi nezakonito ustvarijo ovire za prost pretok blaga med državami članicami, ko za izdelke iz drugih držav članic, kjer se izdelki zakonito tržijo, uporabijo tehnični predpis, s katerim določijo zahteve, ki jih morajo taki izdelki izpolnjevati, na primer zahteve glede poimenovanja, oblike, velikosti, teže, sestave, predstavitve, označevanja in embalaže. Uporaba takih tehničnih predpisov pri izdelkih, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, je lahko nezdružljiva s členom 28 in 30 Pogodbe ES, četudi se taki nacionalni predpisi brez razlike uporabljajo pri vseh izdelkih.

(3) Z vzpostavitvijo ustreznih postopkov je treba čim bolj zmanjšati možnost, da bi nacionalni tehnični predpisi ustvarjali nezakonite ovire za prost pretok blaga med državami članicami. Ker v državah članicah takšni postopki niso vzpostavljeni, je to dodatna ovira za prost pretok blaga, saj podjetja odvrača od prodaje svojih izdelkov, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, na ozemlju države članice, ki določi tehnične predpise. Ankete so pokazale, da številna podjetja, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), svoje izdelke bodisi prilagodijo zahtevam tehničnih predpisov namembne države članice bodisi v taki državi opustijo trženje.

(4) Nacionalni organi tudi nimajo ustreznih postopkov, da bi svoje tehnične predpise uporabili pri posameznih izdelkih, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici. To omejuje njihovo sposobnost ugotavljanja skladnosti izdelkov v skladu s Pogodbo.

(5) Resolucija Sveta z dne 28. oktobra 1999 o vzajemnem priznavanju[5] navaja, da nosilci gospodarske dejavnosti in državljani načela vzajemnega priznavanja ne uporabijo vedno pravilno ali v celoti, saj z načelom ali z njegovimi praktičnimi posledicami niso dovolj seznanjeni. Resolucija je države članice pozvala, naj s pripravo ustreznih ukrepov nosilcem gospodarske dejavnosti in državljanom priskrbijo učinkovit okvir za vzajemno priznavanje, s katerim bi bilo med drugim mogoče učinkovito obravnavati zahteve nosilcev gospodarske dejavnosti in državljanov in se na take zahteve hitro odzvati.

(6) Evropski svet, ki se je sestal 15. in 16. junija 2006, je poudaril pomen preprostega, preglednega in nezapletenega regulativnega okolja ter krepitve zaupanja potrošnikov in podjetij v notranji trg.

(7) Za nemoteno delovanje notranjega trga blaga je treba zagotoviti zadostna in pregledna sredstva za reševanje težav, ki izhajajo iz uporabe nacionalnih tehničnih predpisov pri posameznih izdelkih, zakonito trženih v drugi državi članici.

(8) Glede na načeli sorazmernosti in subsidiarnosti ni primerno, da bi uskladili vse nacionalne tehnične predpise za večino ali vse kategorije izdelkov.

(9) Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov[6] določa, da se lahko tržijo samo varni izdelki. Pristojnim organom daje pravico, da takoj prepovejo vse nevarne izdelke ali da izdelek, ki bi lahko bil nevaren, prepovejo začasno, kar velja za čas, ki ga potrebujejo za izvedbo različnih ocen varnosti, preverjanja in nadzora. Zato je treba iz področja uporabe te uredbe izločiti ukrepe, ki jih nacionalni organi sprejemajo v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero izvajajo Direktivo 2001/95/ES.

(10) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane[7], med drugim vzpostavlja sistem hitrega obveščanja za obveščanje o neposrednem ali posrednem tveganju za človeško zdravje, ki izhaja iz živil ali krme. Državam članicam nalaga, da v okviru sistema hitrega obveščanja Komisijo takoj obvestijo o vseh ukrepih, ki jih sprejmejo za omejitev dajanja v promet ali prisilni umik iz prometa ali odpoklic živil ali krme zaradi varovanja zdravja ljudi in ki zahtevajo hitro ukrepanje. Ukrepe, ki jih nacionalni organi sprejmejo v skladu s členom 50(3)(a) Uredbe (ES) št. 178/2002, je zato treba izločiti iz področja uporabe te uredbe.

(11) Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali[8], določa splošna pravila za izvajanje uradnega nadzora, da se preveri upoštevanje pravil, s ciljem zlasti preprečiti, odpraviti ali na sprejemljivo raven zmanjšati tveganje za ljudi in živali, neposredno ali prek okolja, in jamčiti pošteno ravnanje v trgovini s krmo in živili ter zaščititi interese potrošnikov, vključno z označevanjem živil in krme ter drugimi oblikami obveščanja potrošnikov. Določa tudi poseben postopek, s katerim se zagotovi, da nosilec gospodarske dejavnosti odpravi neskladnost. Zato je treba iz področja uporabe te uredbe izločiti ukrepe, ki jih nacionalni organi sprejemajo v skladu s členom 54 Uredbe (ES) št. 882/2004.

(12) (12) Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici)[9] določa postopek odobritve začetka obratovanja obstoječega voznega parka, pri čemer dopušča uporabo nekaterih nacionalnih pravil. Zato je treba ukrepe, ki jih sprejmejo nacionalni organi v skladu s členom 14 te direktive izključiti iz področja uporabe te uredbe.

(13) Direktiva Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti[10] in Direktiva 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti[11] določata, da je treba s postopnim sprejetjem tehničnih specifikacij za interoperabilnost (TSI) postopoma uskladiti sisteme in obratovanje. Zato je treba sisteme in opremo iz področja uporabe teh direktiv izločiti iz področja uporabe te uredbe.

(14) Nacionalni organi morajo v vsakem primeru dokazati, da je uporaba nacionalnih tehničnih predpisov pri posameznih izdelkih, zakonito trženih v drugi državi članici, skladna z dovoljenimi izjemami.

(15) V vsakem nacionalnem sklepu, na katerega se ta uredba nanaša, bi morali biti opredeljeni možni načini ugovora, ki nosilcem gospodarske dejavnosti omogočajo, da na nacionalnem sodišču vložijo pritožbo.

(16) Sklepe nacionalnih sodišč glede ocene zakonitosti primerov, ko izdelkom, zakonito trženih v drugi državi članici, na podlagi uporabe tehničnega predpisa ni dovoljen vstop na nacionalni trg, bi bilo treba izločiti iz področja uporabe te uredbe.

(17) Za potrebe notranjega trga blaga je pomembno zagotoviti dostopnost nacionalnih tehničnih predpisov, da lahko podjetja, zlasti MSP, pridobijo zanesljive in točne informacije o veljavni zakonodaji v namembni državi članici.

(18) Zato je treba uveljaviti načela upravne poenostavitve, med drugim tudi z vzpostavitvijo sistema kontaktnih točk za izdelke. Ta bi moral biti oblikovan tako, da bi podjetjem na pregleden in ustrezen način zagotavljal dostop do informacij, s čimer bi se bilo mogoče izogniti zamudam, stroškom in odvračalnim učinkom, ki izhajajo iz nacionalnih tehničnih predpisov.

(19) Kontaktne točke za izdelke bi morale posredovati visoko kakovostne informacije o nacionalnih tehničnih predpisih in njihovem izvajanju, s čimer bi bilo mogoče olajšati prost pretok blaga. Ker vzpostavitev kontaktnih točk za izdelke ne posega v razdelitev nalog med pristojnimi organi v nacionalnih regulativnih sistemih, bi bilo treba omogočiti, da se število kontaktnih točk za izdelke v državi članici razlikuje po regionalnih ali krajevnih pristojnostih.

(20) Države članice bi morale vlogo kontaktnih točk za izdelke nameniti ne le obstoječim službam v javni upravi, temveč tudi trgovinskim zbornicam, strokovnim organizacijam ali zasebnim organom, da ne bi povečevale upravnih stroškov podjetij in pristojnih organov.

(21) Države članice morajo zagotoviti, da kontaktne točke za izdelke na zahtevo lahko pridobijo in predložijo podrobne informacije o katerih koli sklepih, za katere se uporablja ta uredba, razen če bi razkritje takšnih informacij oslabilo zaščito poslovnih interesov nosilcev gospodarskih dejavnosti, vključno z intelektualno lastnino.

(22) Države članice in Komisija bi morale tesno sodelovati, da bi olajšale usposabljanje osebja, zaposlenega v kontaktnih točkah za izdelke, in v teh točkah spodbujale pripravljanje informacij o nacionalnih tehničnih predpisih v drugih jezikih Skupnosti.

(23) Zaradi razvoja in ustanavljanja vseevropskih e-vladnih storitev in interoperabilnih telematičnih omrežjih, na katerih temeljita, je treba predvideti možnost vzpostavitve elektronskega sistema za izmenjavo informacij med kontaktnimi točkami za izdelke, kot to določa Sklep 2004/387/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o interoperabilnem zagotavljanju vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom (IDABC)[12].

(24) Treba je vzpostaviti zanesljive in učinkovite mehanizme spremljanja in ocenjevanja, da bi bilo mogoče zagotoviti informacije o izvajanju te uredbe.

(25) Sistem spremljanja, vzpostavljen z Odločbo 3052/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1995 o vzpostavitvi postopka izmenjave informacij o nacionalnih ukrepih, ki odstopajo od načela prostega pretoka blaga v Skupnosti[13], se je v veliki meri izkazal za neuspešnega, saj Komisija z njegovim izvajanjem ni pridobila zadostnih informacij, da bi lahko ugotovila, v katerih sektorjih bi lahko bilo usklajevanje primerno. Sistem tudi ni prinesel hitre rešitve za nekatere težave pri prostem pretoku. Odločbo 3052/95/ES je zato treba razveljaviti.

(26) Ker cilja ukrepa, ki ga je treba sprejeti, to je odprave tehničnih ovir za prost pretok blaga med državami članicami, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ga je zaradi njegovega obsega mogoče bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(27) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za izvajanje izvedbenih pooblastil, dodeljenih Komisiji[14] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje 1

Vsebina in področje uporabe

Člen 1

Ta uredba določa predpise in postopke, ki jih morajo nacionalni organi upoštevati, kadar sprejmejo ali nameravajo sprejeti sklep iz člena 2(1), ki vpliva na prost pretok izdelka, zakonito trženega v drugi državi članici.

Prav tako določa, da je treba v vsaki državi članici vzpostaviti kontaktne točke za izdelke, katerih namen je med drugim posredovati informacije o veljavnih nacionalnih tehničnih predpisih.

Člen 2

1. Ta uredba se uporablja za sklepe v zvezi s katerim koli industrijskim izdelkom ali kmetijskim proizvodom, vključno s proizvodi iz rib, ki se zakonito trži v drugi državi članici, sprejete na podlagi tehničnega predpisa, če je neposredni ali posredni učinek tega sklepa kar koli od naslednjega:

(a) prepoved izdelka ali vrste izdelka;

(b) odklonitev dovoljenja za dajanje izdelka ali vrste izdelka na trg;

(c) zahteva po prilagoditvi izdelka ali vrste izdelka pred dajanjem na trg ali nadaljnjim trgovanjem z njim;

(d) zahteva po umiku izdelka ali vrste izdelka s trga.

Za potrebe točke (c) iz prvega pododstavka pomeni prilagoditev izdelka ali vrste izdelka kakršno koli spremembo ene ali več značilnosti nekega izdelka ali vrste izdelka, navedene v tehnični specifikaciji, v smislu člena 1(3) Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta[15].

2. Za potrebe te uredbe je tehnični predpis zakon ali drug predpis države članice, ki se ne usklajuje na ravni Skupnosti, s katerim mora biti izdelek ali vrsta izdelka skladen, da ga je mogoče tržiti ali uporabljati na ozemlju države članice, in ki določa nekaj od naslednjega:

(a) zahtevane lastnosti tega izdelka ali vrste izdelka, kot so raven kakovosti, delovanje, varnost ali mere, vključno z zahtevami, ki za izdelek ali vrsto izdelka veljajo v zvezi z imenom, pod katerim se prodaja, izrazjem, simboli, preskušanjem in načini preskušanja, embalažo, označevanjem ali etiketiranjem in postopki za ugotavljanje skladnosti;

(b) katere koli druge zahteve, ki za izdelek ali vrsto izdelka veljajo za potrebe varovanja potrošnikov ali okolja in ki vplivajo na življenjski cikel izdelka po dajanju na trg, kot so pogoji uporabe, recikliranja, ponovne uporabe ali odlaganja, če taki pogoji znatno vplivajo na sestavo ali naravo izdelka ali vrste izdelka ali na trženje.

Člen 3

1. Ta uredba se ne uporablja za sklepe sodne narave, ki jih sprejmejo nacionalna sodišča.

2. Ta uredba se ne uporablja za ukrepe, ki jih nacionalni organi držav članic sprejmejo v skladu s:

(a) členi 8(d), (e) ali (f) Direktive 2001/95/ES;

(b) členom 50(3)(a) Uredbe (ES) št. 178/2002;

(c) členom 54 Uredbe (ES) št. 882/2004;

(d) Člen 14 Direktive 2004/49/ES.

3. Ta uredba se ne uporablja za sisteme in opremo, za katere se uporabljata Direktiva 96/48/ES in Direktiva 2001/16/ES.

Poglavje 2

Uporaba tehničnega predpisa

Člen 4

1. V primeru, ko namerava nacionalni organ sprejeti sklep iz člena 2(1), nosilcu gospodarske dejavnosti, opredeljenem v členu 5, pošlje pisno obvestilo o tej nameri, v katerem navede tehnični predpis, na katerem bo sklep temeljil, in zadostne tehnične ali znanstvene dokaze, da nameravani ukrep temelji na enem od razlogov v javnem interesu, navedenih v členu 30 Pogodbe, ali se pri tem sklicuje na drug višji razlog v javnem interesu, in da sklep zagotavlja izpolnitev zastavljenega cilja ter ne presega okvira, ki je za to potreben.

Po prejemu takega obvestila ima zadevni nosilec gospodarske dejavnosti vsaj dvajset delovnih dni, da pošlje svoje pripombe.

2. Zadevnega nosilca gospodarske dejavnosti je treba obvestiti o vseh sklepih iz člena 2(1), v njih pa morajo biti navedeni razlogi, na katerih temelji, vključno z razlogi za zavrnitev katerega koli argumenta, ki ga predloži nosilec dejavnosti.

V sklepu morajo biti navedena pravna sredstva, ki jih omogočajo veljavni predpisi v zadevni državi članici, in časovni roki za uporabo teh sredstev.

3. Kadar po predložitvi pisnega obvestila iz prvega odstavka tega člena nacionalni organ sklene, da ne bo sprejel sklepa iz člena 2(1), o tem primerno obvesti zadevnega nosilca gospodarske dejavnosti.

Člen 5

Proizvajalcu, kot je opredeljen v členu 2(e) Direktive 2001/95/ES, se pisno obvestilo iz člena 4(1) pošlje, kadar so njegova identiteta in kontaktni podatki prikazani na embalaži ali etiketi izdelka ali v priloženih dokumentih.

Distributerju, kot je opredeljen v členu 2(f) Direktive 2001/95/ES, se pisno obvestilo pošlje, kadar so njegova identiteta in kontaktni podatki prikazani na embalaži ali etiketi izdelka ali v priloženih dokumentih.

Kadar identiteta in kontaktni podatki proizvajalca in distributerja niso prikazani niti na embalaži ali etiketi izdelka niti v priloženih dokumentih, se pisno obvestilo pošlje kateremu koli drugemu proizvajalcu ali distributerju, kot sta opredeljena v določbah iz prvega in drugega odstavka.

Člen 6

Kateri koli sklep iz člena 2(1) je mogoče izpodbijati na nacionalnem sodišču.

Poglavje 3

Kontaktne točke za izdelke

Člen 7

1. Vsaka država članica na svojem ozemlju določi eno ali več kontaktnih točk za izdelke in njihove kontaktne podatke sporoči drugim državam članicam in Komisiji.

2. Komisija objavi in redno dopolnjuje seznam kontaktnih točk za izdelke.

Člen 8

1. Kontaktne točke za izdelke na zahtevo posredujejo naslednje informacije:

(a) informacije o tehničnih predpisih, ki se na ozemlju države uporabljajo za posamezno vrsto izdelka;

(b) kontaktne podatke nacionalnih organov, ki omogočajo neposreden stik z njimi, vključno s podrobnostmi o organih, ki so pristojni za nadzor izvajanja posameznih tehničnih predpisov na ozemlju države;

(c) pravna sredstva, ki so na ozemlju države običajno na voljo v primeru spora med pristojnimi organi in proizvajalcem ali distributerjem;

(d) kontaktne podatke vseh združenj ali organizacij, od katerih lahko proizvajalci ali distributerji na ozemlju države pridobijo praktično pomoč in ki niso nacionalni organi.

2. Kontaktne točke za izdelke na zahteve po posredovanju informacij iz prvega odstavka odgovorijo v dvajsetih delovnih dneh po prejemu..

3. Kontaktne točke za izdelke v državi članici, v kateri zadevna proizvajalec in distributer zakonito tržita zadevni izdelek, bodo obveščene o pisnih obvestilih in sklepih iz člena 4, razen če bi razkritje takšnih informacij oslabilo zaščito poslovnih interesov in pravice do intelektualne lastnine zadevnega nosilca gospodarskih dejavnosti.

Člen 9

Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 11(2) vzpostavi telematično omrežje za izmenjavo informacij med kontaktnimi točkami za izdelke, določenimi v tej uredbi.

Poglavje 4

Končne določbe

Člen 10

1. Države članice Komisiji na njeno zahtevo pošljejo podrobno poročilo o izvajanju te uredbe, vključno s podrobnimi informacijami o morebitnih pisnih obvestilih ali sklepih, poslanimi v skladu s členi 4(1), (2) ali (3).

2. Komisija v petih letih po datumu, navedenem v členu 14(1), Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe.

Člen 11

1. Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja svetovalni postopek iz člena 3 Sklepa 1999/468/ES v skladu s členom 7(3) in členom 8 Sklepa.

Člen 12

Odločba 3052/95/ES se razveljavi.

Člen 13

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

1. NASLOV PREDLOGA:

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih predpisov pri izdelkih, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici

2. OKVIR ABM/ABB (upravljanje proračuna na podlagi dejavnosti/oblikovanje proračuna na podlagi dejavnosti)

Zadevno(-a) področje(-a) in povezana(-e) dejavnost(-i): ABB2 – Notranji trg blaga in sektorske politike.

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

02.03.01

3.2. Trajanje ukrepa in finančni vpliv:

Neprekinjeno

3.3. Značilnosti proračuna:

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

02.03.01 | neobvezni | dif. | ne | da | ne | 1a |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančna sredstva

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2011 in pozneje | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[16] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1. | a | 0.2 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0.2 |

Odobritve plačil (OP) | b | 0.1 | 0.1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0.2 |

Upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek[17] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4. | c | 0 | 0.5 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.7 |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 0.2 | 0.5 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.9 |

Odobritve plačil | b+c | 0.1 | 0.6 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.9 |

Upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek[18] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | d | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Upravni stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6. | e | 0.05 | 0.05 | 0.15 | 0.25 | 0.15 | 0.15 | 0.8 |

Predvideni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 0.25 | 0.55 | 0.20 | 0.30 | 0.20 | 0.20 | 1.7 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 0.15 | 0.65 | 0.20 | 0.30 | 0.20 | 0.20 | 1.7 |

Podrobnosti o sofinanciranju Ni sofinanciranja

4.1.2. Skladnost s finančnim programiranjem

Predlog je skladen z obstoječim finančnim programiranjem. Finančne posledice predloga bodo financirane s krediti, ki so v uradnem finančnem načrtu Komisije že predvideni za zadevno proračunsko vrstico.

4.1.3. Finančni vpliv na prihodke

Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

4.2. FTE za človeške vire (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem) – glej podrobnosti pod točko 8.2.1.

Letne potrebe | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 in pozneje |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 1.4 | 1.4 | 1.4 | 1.4 | 1.4 | 1.4 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

Predlog kot spremljevalni ukrep zahteva pripravo podrobnega seznama izdelkov ali vidikov izdelkov, za katere se uporablja vzajemno priznavanje, in naknadno postavitev spletišča, kjer bo seznam objavljen. Morda bo potrebno tudi organiziranje seminarjev o izvajanju uredbe. Predlog določa še ustanovitev posvetovalnega odbora.

Splošni cilji predloga so navedeni v obrazložitvenem memorandumu.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti in skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti ter možne sinergije

Oblikovanje notranjega trga blaga je eden od ciljev Evropske skupnosti. V skladu s členom 14(2) Pogodbe ES je notranji trg območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z določbami Pogodbe zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Prepoved ukrepov, ki bi imeli med državami članicami enak učinek kot količinske omejitve uvoza blaga, je eno glavnih načel Pogodbe ES (členi 3(1)(a) in 28 do 30)

Primerjava možnosti kaže, da je primernejši regulativni pristop na podlagi člena 95(1) Pogodbe ES. Ta določa, da se lahko cilji iz člena 14 dosežejo s sprejetjem ukrepov za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga, ob upoštevanju odstopanja od določb člena 94 in kadar Pogodba ne določa drugače.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

V okviru razširjenega enotnega trga imajo ukrepi na ravni EU jasno dodano vrednost, saj evropskim podjetjem ponujajo velik in enoten trg ter omogočajo ekonomije obsega. Zaradi nadnacionalne narave tega trga pa je za njegovo dobro delovanje hkrati potreben poseg na ravni EU, pri čemer se posegi ES omejujejo na najnujnejše.

Glavni cilj predloga je zagotoviti prost pretok blaga na neusklajenem področju. Njegovo gospodarsko breme bi moralo biti minimalno in le tolikšno, kot je potrebno za doseganje tega cilja, uporabljati pa bi se moral učinkovito in preprosto. Podrobnejši tehnični opis ciljev in pričakovanih rezultatov je naveden v presoji vplivov.

5.4. Metoda izvedbe (okvirno)

Centralizirano upravljanje – neposredno s strani Komisije

Pripombe: Za pripravo podrobnega seznama izdelkov ali vidikov izdelkov, za katere se uporablja vzajemno priznavanje, in naknadno postavitev spletišča, kjer bo seznam objavljen, je potrebno naročanje storitev.

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1. Sistem nadzora

Pripravo podrobnega seznama izdelkov ali vidikov izdelkov, za katere se uporablja vzajemno priznavanje, in naknadno postavitev spletišča, kjer bo seznam objavljen, bo nadzorovala Komisija skupaj s predstavniki držav članic iz odbora, ki bo ustanovljen v skladu s to uredbo. Lahko se tudi zahteva, da so v tem nadzoru udeležene kontaktne točke za izdelke.

6.2. Vrednotenje

6.2.1. Predhodno vrednotenje

Ankete in obstoječa literatura kažejo, da podroben seznam izdelkov ali vidikov izdelkov, za katere se uporablja vzajemno priznavanje, še ni pripravljen.

6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Se ne nanaša.

6.2.3. Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja bosta določeni v skladu z veljavnimi predpisi.

7. Ukrepi proti goljufijam

Celovita uporaba standardov za notranji nadzor št. 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21.

Pri izvajanju dejavnosti, financiranih na podlagi te uredbe, Komisija zagotovi, da se finančni interesi Skupnosti ščitijo s preventivnimi ukrepi za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, z učinkovitimi pregledi in izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, v primeru odkritih nepravilnosti pa tudi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračalnimi kaznimi v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 |

Uradniki ali začasno osebje[19] (XX 01 01) | A*/AD | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |

B*, C*/AST | 0.4 | 0.4 | 0.4 | 0.4 | 0.4 | 0.4 |

Osebje, financirano[20] iz člena XX 01 02 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Drugo osebje[21], financirano iz člena XX 01 04/05 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

SKUPAJ | 1.4 | 1.4 | 1.4 | 1.4 | 1.4 | 1.4 |

8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Poleg spremljanja izvajanja predloga bodo naloge obsegale vodenje:

- priprave podrobnega seznama izdelkov ali vidikov izdelkov, za katere se uporablja vzajemno priznavanje;

- naknadne postavitve spletišča, kjer bo seznam objavljen.

8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (po sistematizaciji)

Delovna mesta, ki bodo prerazporejena z uporabo obstoječih človeških virov znotraj zadevne službe (notranja prerazporeditev)

8.2.4. Drugi upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 in pozneje | SKUPAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč |

- notranja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

- zunanja | 0 | 0.5 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.7 |

Tehnična in upravna pomoč skupaj | 0 | 0.5 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.7 |

8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Osebje, financirano v skladu s členom XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki NISO vključeni v referenčni znesek) SKUPAJ | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

8.2.6. Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) |

2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 in pozneje | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.3 |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference | 0 | 0 | 0.1 | 0.1 | 0 | 0 | 0.2 |

XX 01 02 11 03 – Odbori[22] | 0 | 0 | 0 | 0.1 | 0.1 | 0.1 | 0.3 |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

2. Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) | 0.05 | 0.05 | 0.15 | 0.25 | 0.15 | 0.15 | 0.8 |

3. Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki NISO vključeni v referenčni znesek), SKUPAJ | 0.05 | 0.05 | 0.15 | 0.25 | 0.15 | 0.15 | 0.8 |

[1] UL C , , str. .

[2] UL C , , str. .

[3] UL C , , str. .

[4] UL C , , str. .

[5] UL C 141, 19.5.2000, str. 5.

[6] UL L 11, 15.1.2002, str. 4.

[7] UL L 31, 1.2.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 575/2006 z dne 7. aprila 2006 (UL L 100, 8.4.2006, str. 3).

[8] UL L 191, 28.5.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 776/2006 z dne 23. maja 2006 (UL L 136, 24.5.2006, str. 3).

[9] UL L 164, 30.4.2004, str. 44; popravljena različica v UL L 220, 21.6.2004, str. 16.

[10] UL L 235, 17.9.1996, str. 6. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 164, 30.4.2004, str. 114).

[11] UL L 110, 20.4.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/50/ES.

[12] UL L 144, 30.4.2004, str. 62; popravljena različica v UL L 181, 18.5.2004, str. 25.

[13] UL L 321, 30.12.1995, str. 1.

[14] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

[15] UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

[16] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[17] Odhodki v okviru člena xx 01 04 naslova xx.

[18] Odhodki v okviru poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05.

[19] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[20] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[21] Stroški zanje so vključeni v referenčni znesek.

[22] Svetovalni odbor