52007DC0836

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 03.01.2008

COM(2007) 836 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o ustvarjalnih vsebinah na spletu na enotnem trgu {SEC(2007) 1710}

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o ustvarjalnih vsebinah na spletu na enotnem trgu

1. UVOD

1.1. Ustvarjalne vsebine na spletu

Razpoložljivost in širjenje širokopasovnih priključkov ter vse večja možnost imeti na vsakem kraju in ob vsakem času dostop do ustvarjalnih vsebin in storitev prinašajo nove priložnosti in izzive. Za potrošnike to pomeni nove načine dostopanja do ustvarjalnih vsebin na svetovnih omrežjih, kot je internet, in celo vplivanja nanje, tako od doma kot tudi z mobilnih naprav. Za podjetja to pomeni možnost ponuditi nove storitve in vsebine ter razviti nove trge.

Ko nastajajo nove naprave, omrežja in storitve, se morajo s temi izzivi spoprijemati ponudniki vsebin, operaterji omrežij, imetniki pravic, potrošniki, vlade in neodvisni regulativni organi. Pravilni odzivi na te izzive bodo ključnega pomena za rast, delovna mesta in inovativnost v Evropi.

Najbolje jih je obravnavati na evropski ravni, saj je za večino teh novih storitev potrebna dvojna prednost ekonomije obsega in kulturne raznolikosti, ki jo zagotavlja notranji trg EU. Zato bi moral biti cilj politik EU spodbujati hitro in učinkovito uvedbo novih storitev in z njimi povezanih poslovnih modelov za spletno ustvarjanje in širjenje evropskih vsebin in znanja. S tem v zvezi je Komisija kot „ustvarjalne vsebine, ki se razširjajo na spletu“ določila: vsebine in storitve, kot so spletni avdiovizualni mediji (film, televizija, glasba in radio), spletne igre, spletno izdajateljstvo, izobraževalne vsebine in vsebine, ki jih proizvajajo uporabniki.

V skladu z rezultati študije „Interactive content and convergence“[1] (Interaktivne vsebine in konvergenca), ki se nanaša na EU–25, se bodo do leta 2010 prihodki od spletnih vsebin povečali za več kot štirikrat, od 1,8 milijarde EUR leta 2005 na 8,3 milijarde leta 2010, prihodki od spletnih vsebin bodo predstavljali tudi znatne deleže skupnih prihodkov v nekaterih sektorjih, zlasti v sektorjih glasbe (20 %) in video iger (33 %).

S širitvijo širokopasovnega internetnega dostopa, postopno uvedbo tehnološko naprednih mobilnih omrežij na trg in množično razpoložljivostjo digitalnih naprav je možno razširjati spletne vsebine na trgu dimenzij, kakršnih v preteklosti nismo bili vajeni. Evropski potrošniki si vse pogosteje priskrbijo filme, glasbo, novice ali igre prek različnih omrežij in elektronskih naprav.

1.2. Rezultati javnega posvetovanja

Z namenom raziskati nadaljnje načine za podporo razvoju spletnih storitev z ustvarjalnimi vsebinami v Evropi je Komisija julija 2006 začela javno posvetovanje na temo „spletne vsebine na enotnem trgu“. To posvetovanje je pritegnilo več kot 175 pisnih prispevkov od zelo različnih zainteresiranih strani[2].

Več prispevkov za javno posvetovanje[3] poziva Komisijo, da deluje zadržano in ne poseže prekmalu z nadaljnjo zakonodajo na trg, ki šele nastaja in se hitro razvija, saj obstaja tveganje nezaželenih učinkov. Vendar pa nekateri prispevki pozivajo k specifičnim spremembam pravnega okvira glede zadev, kot so izdaja licenc za pravice intelektualne lastnine, dajatve za zasebno kopiranje in interoperabilnost.

Veliko prispevkov poziva Komisijo, da spodbuja sodelovanje med podjetji, nosilci pravic in potrošniki pri zadevah, kot so sistemi upravljanja digitalnih pravic (DRM – Digital Rights Management), spletne vsebine in spletni filmi (tudi z listinami ali kodeksi obnašanja).

Poleg tega je bilo več pozivov za finančno podporo in različne prošnje za krepitev standardov, povezanih z interoperabilnostjo sistemov DRM.

Javno posvetovanje je bilo dopolnjeno s prej navedeno neodvisno študijo o „interaktivnih vsebinah in konvergenci“. Ta študija je na podlagi širokega posvetovanja zainteresiranih strani predstavila pregled izzivov, s katerimi se je treba spoprijeti, da se spodbudi razvoj storitev z novimi vsebinami v EU.

1.3. Cilji tega sporočila

Na podlagi rezultatov posvetovalnega procesa in z namenom dopolniti pobude, ki že obstajajo v okviru strategije i2010, namerava Komisija začeti nadaljnje dejavnosti, da podpre razvoj inovativnih poslovnih modelov in pripravo čezmejnega zagotavljanja različnih spletnih storitev z ustvarjalnimi vsebinami.

Trg za spletne ustvarjalne vsebine nastaja in razvoj na njem je zelo hiter. To zahteva dvojni pristop – spoprijeti se z že ugotovljenimi izzivi, ki jih je treba obravnavati hitro, in začeti nadaljnje razprave o nekaterih izzivih, ki že obstajajo ali pa jih je pričakovati v prihodnosti. Zato to sporočilo začenja osredotočeno javno posvetovanje za pripravo sprejetja priporočila za ustvarjalne spletne vsebine s strani Sveta in Evropskega parlamenta in ustvarja platformo za razpravo in sodelovanje zainteresiranih strani, v nadaljevanju „platforma za spletne vsebine“, da se začne delo na prihodnjih izzivih.

To sporočilo se nanaša na prvi niz izzivov, ki so osrednjega pomena za razširjanje storitev s spletnimi vsebinami v Evropi. Druge pobude Komisije, kot so revizija strategije notranjega trga in revizija pravnega reda Skupnosti glede zaščite potrošnikov, revizija direktive o satelitskem radiodifuznem oddajanju in kabelski retransmisiji (93/83/EEC)[4], poročilo o uporabi direktive o avtorskih pravicah iz leta 2001 (2001/29/EC)[5], zelena knjiga o avtorskih pravicah v gospodarstvu, temelječem na znanju, ki jo trenutno pripravlja Komisija, poročilo o izvajanju priporočila o upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za spletne glasbene storitve (2005/737/EC)[6] ter prihodnje drugo ocenjevalno poročilo o direktivi o pogojnem dostopu (98/84/EC)[7] so nadaljnje priložnosti za spopadanje z izzivi, povezanimi z ustvarjalnimi spletnimi vsebinami.

2. IZZIVI IN PREDLOGI

Izzivi, ki jih prinaša spletno razširjanje ustvarjalnih vsebin, so znatni in segajo od pravnih vprašanj, povezanih z izdajo licenc, do privlačnih sistemov fakturiranja ali vprašanj, povezanih s širokopasovnim dostopom in frekvenčnim spektrom. Nazadnje omenjena točka bo obravnavana v okviru modernizacije pravnega okvira za elektronske komunikacije, ostale točke pa na način, ki bo zanje najustreznejši.

Prenos storitev z ustvarjalnimi vsebinami v spletno okolje je primer velike sistemske spremembe. Da bi oblikovalci politik to spremembo kar najbolje izkoristili, morajo doseči izpolnitev treh s tem povezanih ciljev:

- zagotoviti, da se izkoristi ves potencial evropskih vsebin, tako da te prispevajo h konkurenčnosti Evrope ter izboljšujejo razpoložljivost in razširjenost zelo raznovrstnega evropskega ustvarjanja vsebin ter kulturne in jezikovne dediščine Evrope;

- posodabljati/pojasnjevati morebitne pravne določbe, ki po nepotrebnem ovirajo spletno razširjanje ustvarjalnih vsebin v EU, ob priznavanju pomena avtorskih pravic za ustvarjanje;

- krepiti dejavno vlogo uporabnikov pri izboru, razširjanju in ustvarjanju vsebin.

Na podlagi rezultatov javnega posvetovanja in študije o „interaktivnih vsebinah in konvergenci“ Komisija meni, da obstajajo štirje glavni horizontalni izzivi, s katerimi bi se bilo treba spopasti na ravni EU: razpoložljivost ustvarjalnih vsebin, izdaja licenc za ustvarjalne vsebine za več ozemelj, interoperabilnost in transparentnost sistemov upravljanja digitalnih pravic (DRM) ter zakonite ponudbe in piratstvo[8].

2.1. Razpoložljivost ustvarjalnih vsebin

Pomanjkanje razpoložljivih ustvarjalnih vsebin za spletno razširjanje in pomanjkanje dejavnega izdajanja licenc za pravice za nove platforme ostajata veliki oviri za razvoj storitev s spletnimi vsebinami. Ker trg spletnih vsebin še nastaja, je vrednost novih oblik razširjanja v nekaterih primerih še neznana. Zato je zelo težavno določiti trgovinske pogoje za spletno gospodarsko izkoriščanje ustvarjalnih vsebin. Nosilci pravic se bojijo, da bodo izgubili nadzor, saj se je nezakonito kopiranje v digitalnem okolju izkazalo za zelo škodljivo. Čeprav se zakonite ponudbe ustvarjalnih spletnih vsebin večinoma štejejo za eno od sredstev za omejevanje nezakonitega kopiranja, nekateri nosilci pravic raje zavarujejo obstoječe tokove prihodkov, kot da bi dejavno izdajali licence za svoje pravice za nove platforme. Izdajo licenc za spletno izkoriščanje ovirajo tudi potencialne nezdružljivosti s pravicami, ki so že bile podeljene za glavne oblike gospodarskega izkoriščanja.

Težave, povezane z razpoložljivostjo vsebin, večinoma veljajo kot običajne za nastajajoče trge in od zainteresiranih strani se pričakuje, da najdejo inovativne in sodelovalne rešitve za gospodarsko izkoriščanje spletnih vsebin in da preprečijo ali odstranijo združevanje, izključnost ali neuporabo medijskih pravic[9]. Komisija se namerava na zahteve zainteresiranih strani odzvati tako, da bo v okviru nove platforme za spletne vsebine okrepila svojo vlogo povezovalca in spodbujala posle, pri katerih vsi pridobijo, ter panožne sporazume.

Uporaba konkurenčnega prava lahko v nekaterih primerih odpravi posledice zlorab, povezanih z gospodarskim izkoriščanjem ali združevanjem pravic.

Druga težava so pogosto visoki stroški transakcij, povezani s podeljevanjem pravic. Posebno hudo težavo pomenijo „dela sirote“ – tj. knjige, fotografije, filmsko gradivo in druga dela, zaščitena z avtorskimi pravicami, za katere je nosilce pravic težko ali celo nemogoče ugotoviti ali najti[10]. Dejavnosti, povezane z ugotavljanjem in iskanjem avtorjev, so drage in zahtevajo veliko časa. Zato v mnogih primerih del sirot ni mogoče gospodarsko izkoriščati in ne prinašajo nobenih finančnih koristi avtorju (ki ni znan ali ga ni mogoče najti), tako da niso produktivna ne v gospodarskem ne v družbenem smislu.

Težave, povezane z deli sirotami, se obravnavajo zlasti v okviru pobude za digitalne knjižnice i2010, katere cilj je napraviti kulturno in znanstveno dediščino Evrope dostopno prek spleta. V svojem priporočilu z dne 24. avgusta 2006 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju[11] je Komisija pozvala države članice, da ustvarijo mehanizme zlasti za omogočanje uporabe del sirot. Sklepi Sveta z dne 13. novembra 2006[12] so podprli pristop Komisije in poudarili potrebo, da se zagotovi učinkovitost nacionalnih rešitev za dela sirote v čezmejnem okviru. To je tudi ključno priporočilo v poročilu o vprašanjih avtorskih pravic, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov na visoki ravni za digitalne knjižnice[13]. Komisija bo pozorno spremljala izvajanje priporočila in potrebo po nadaljnjih ukrepih na evropski ravni.

2.2. Izdaja licenc za ustvarjalne vsebine za več ozemelj

Nadaljnja velika sprememba na trgu, ki jo povzroča konvergenca, je zmožnost ponudnikov storitev s spletnimi vsebinami, da dosežejo nove odjemalce tako, da dajo vsebine na razpolago na novih platformah na evropski ali celo svetovni ravni. Zaradi teritorialnosti avtorskih pravic mora ponudnik storitev s spletnimi vsebinami pridobiti pravico, da daje vsebino na voljo, v vsaki državi članici. Stroški, ki pri tem nastajajo, lahko zavirajo gospodarsko izkoriščanje velike večine evropskih kulturnih del izven njihovih nacionalnih trgov.

Spletno okolje omogoča, da se storitve s spletnimi vsebinami lahko dajejo na voljo po vsem notranjem trgu. Vendar pa zaradi pomanjkanja večozemeljskih licenc za avtorske pravice spletne storitve težje v celoti izkoristijo potencial notranjega trga.

Nosilci pravic morajo predvsem oceniti potencialne koristi izdajanja večozemeljskih licenc, obstaja pa tudi potreba po izboljšanju obstoječih mehanizmov izdajanja licenc, da se omogoči razvoj mehanizmov izdajanja večozemeljskih licenc, na primer s krepitvijo poštene konkurence na trgu za upravljanje pravic. Opozoriti je treba, da se za različne vrste vsebin uporabljajo različni postopki.

Kar zadeva glasbeni sektor, je Komisija oktobra 2005 objavila priporočilo za spletno upravljanje pravic na področju glasbe, da bi omogočila uvedbo večozemeljskega sistema izdajanja licenc za avtorske pravice za spletne glasbene storitve. To priporočilo ima namen omogočiti izdajanje večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del, tako da potrjuje pravico imetnikov pravic, da zaupajo upravljanje katere koli od svojih spletnih pravic, potrebnih za izvajanje zakonitih spletnih glasbenih storitev, za ozemeljsko področje, ki ga izberejo, kolektivnemu upravljavcu pravic, ki ga izberejo, ne glede na državo članico stalnega bivališča ali državljanstvo kolektivnega upravljavca pravic ali imetnika pravic. Komisija je nedavno povabila vse zainteresirane strani, da predložijo mnenja in pripombe glede svojih začetnih izkušenj s tem priporočilom in v splošnem tudi glede tega, kako se je sektor spletne glasbe razvil od sprejetja priporočila.

Vprašanje izdajanja večozemeljskih licenc je postalo pomembno tudi v ostalih sektorjih z ustvarjalnimi vsebinami, kot je avdiovizualni sektor. Čeprav bo v avdiovizualnem sektorju nova direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah omogočila čezmejni razvoj storitev na zahtevo, se mnogi nosilci pravic še vedno odločajo, da podelijo licence za le nekaj nacionalnih ozemelj, kar upočasnjuje razpoložljivost avdiovizualnih del v katalogih „video na zahtevo“ v tujini. Razvoj sistema, v katerem bi bili nosilci pravic spodbujani, da podelijo poleg glavne licence še drugo, večozemeljsko licenco, je ena od zadev, ki jih bo obravnavalo javno posvetovanje o pripravi predloga za priporočilo, pa tudi tema za razpravo znotraj platforme za spletne vsebine. Poleg tega namerava Komisija financirati neodvisno študijo, ki bo raziskala ekonomske posledice za evropska avdiovizualna dela, ki bi lahko nastale zaradi take prakse.

2.3. Interoperabilnost in transparentnost sistemov upravljanja digitalnih pravic (DRM – Digital Rights Management)

Da bi se širile zakonite storitve, je treba reševati problem digitalnega piratstva, tako da se krepi sodelovanje med različnimi akterji v verigi ustvarjanja vrednosti in da se razvijajo privlačne ponudbe in poslovni modeli za razširjanje digitalnih vsebin. Sistemi digitalnega upravljanja pravic (DRM) so tehnologija, ki je glede tega ključnega pomena in ki omogoča nosilcem pravic, da uveljavljajo svoje pravice v digitalnem okolju ter razvijajo poslovne modele, prilagojene povpraševanju in potrebam potrošnikov. Vendar se že nekaj časa sistemi DRM in z njimi povezani ukrepi tehnološke zaščite (TPM – Technological Protection Measures) občasno razumejo negativno, kot tehnologija, ki se uporablja le za omejevanje kopiranja in konkurence in ki ne izpolnjuje začetnih pričakovanj uporabnikov in podjetij. To je povzročilo razmere, v katerih se nekateri akterji na trgu odločajo za spletno razširjanje vsebin brez kakršnih koli mehanizmov za omejevanje kopiranja. Vendar pa se tak razvoj nanaša predvsem na eno vrsto vsebin in poslovnih modelov, tj. na prenašanje glasbe s spleta za plačilo. Tehnologije, ki omogočajo upravljanje pravic v spletnem okolju, so lahko ključnega pomena za digitalizacijo sektorja z vsebinami in za razvoj inovativnih poslovnih modelov – zlasti v zvezi z vsebinami visoke vrednosti.

Prehod na okolje, zaščiteno s sistemi DRM, prinaša za evropske državljane in potrošnike veliko spremembo načina razmišljanja. Uporaba del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ki jih opredeljuje zakonodaja, je zdaj dopolnjena z uporabo, za katero veljajo licenčni sporazumi, ki se uveljavljajo s tehničnimi ukrepi. Posledica je, da se potrošniki vse bolj srečujejo z zapletenimi pogodbenimi izrazi, ko kupujejo glasbo, filme ali druge ustvarjalne vsebine na spletu, in se morda ne zavedajo povsem omejitev uporabe, ki pri tem veljajo, ali uporabe svojih osebnih podatkov. To se običajno razume kot nekaj, kar močno škoduje interesom potrošnikov in ogroža obstoječe ravnotežje med interesi nosilcev avtorskih pravic in interesi uporabnikov. Čeprav je v preteklih letih začelo delovati veliko število storitev z vsebinami, zaščitenimi s sistemi DRM, so zainteresirane strani vse bolj zaskrbljene, da bo pomanjkanje interoperabilnosti med sistemi DRM, ustreznih standardov zanje in njihove ustreznosti za vse možne platforme povzročilo stanje, podobno nadzorovanju dostopa. Da ne bi bila ogrožena prihodnost te tehnologije kot temeljnega razvojnega dejavnika, je bistvenega pomena, da se reši vprašanje interoperabilnosti.

Boljša interoperabilnost sistemov DRM bi izboljšala raven konkurence in sprejemanja pri potrošnikih, ki sta potrebni za razvoj spletnega razširjanja ustvarjalnih vsebin. Za potrošnike pomeni interoperabilnost sistemov DRM, da lahko izberejo različne naprave in jih uporabijo za različne storitve za prenos s spleta. Za producente ali združevalce vsebin interoperabilnost pomeni, da niso omejeni na en sam kanal razširjanja, prek katerega bi bilo možno nadzorovati dostop do trga. Za razvijalce naprav in informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) interoperabilnost pomeni, da se lahko njihovi izdelki uporabljajo za različne storitve z vsebinami[14].

Ker dolge razprave med zainteresiranimi stranmi do zdaj niso pripeljale do uporabe interoperabilnih rešitev DRM, vsekakor obstaja potreba po določitvi okvira, ki zagotavlja transparentnost sistemov DRM glede interoperabilnosti, prek zagotavljanja ustreznih informacij za potrošnike glede omejitev uporabe in glede interoperabilnosti. Natančen in enostavno razumljiv sistem označevanja glede interoperabilnosti in omejitev uporabe, ki bo potrošnikom omogočal sprejeti odločitev na podlagi informacij, bo izboljšal pravice državljanov in zagotovil trdno osnovo za široko dostopnost spletnih vsebin.

2.4. Zakonite ponudbe in piratstvo

Panogi snemanja glasbe in filmov sta izrazili mnenje, da bi Komisija morala biti pripravljena sprejeti zakonodajne ukrepe, da se javni interes za zagotovitev ustrezne ravni zaščite podatkov ustrezno uskladi z ostalimi pomembnimi cilji javne politike, kot so potreba po boju proti nezakonitim dejavnostim ter po zaščiti pravic in svoboščin tretjih strani.

Piratstvo in nepooblaščeno nalaganje in snemanje vsebin, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ostajata osrednja skrb. Boj proti spletnemu piratstvu vsebuje več dopolnilnih elementov: (1) razvoj zakonitih ponudb, (2) izobraževalne pobude, (3) uveljavljanje zakonitih pravic, (4) prizadevanje za izboljšano sodelovanje s strani ponudnikov internetnih storitev (ISPs – Internet Service Providers) pri preprečevanju razširjanja nezakonitih vsebin. Zamisel o izobraževanju in ozaveščanju o pomenu avtorskih pravic za razpoložljivost vsebin uživa široko podporo kot orodje v boju proti piratstvu.

Lastniki vsebin pozivajo k večjemu sodelovanju v boju proti piratstvu. Priloga I k nedavno sprejetemu zakonodajnemu predlogu za spremembo Direktive o odobritvi se sklicuje na skladnost z nacionalnimi ukrepi za izvajanje Direktive o avtorskih pravicah (2001/29/ES) in Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (2004/48/ES)[15]. Poleg tega člen 20(6) zakonodajnega predloga za spremembo Direktive o univerzalni storitvi določa za ponudnike internetnih storitev obveznost, da naročnike jasno obveščajo pred sklenitvijo pogodbe in redno tudi pozneje o njihovi obveznosti glede upoštevanja avtorskih pravic in z njimi povezanih pravic[16].

V Franciji je bil dne 23. novembra 2007 podpisan memorandum o soglasju[17] med glasbenimi in filmskimi producenti, ponudniki internetnih storitev in vlado. Na podlagi tega sporazuma bo Francija ustanovila nov organ za internet, ki bo pooblaščen, da bo lahko preprečil oziroma prekinil dostop do spleta za tiste, ki prenašajo datoteke na nezakonit način.

Dejansko se zdi, da je primerno spodbujati postopke sodelovanja („kodeks obnašanja“) med ponudniki dostopa/storitev, nosilci pravic in potrošniki z namenom, da se zagotovi pestra spletna ponudba zanimivih vsebin, uporabnikom prijazne spletne storitve, ustrezna zaščita del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ozaveščanje/izobraževanje o pomenu avtorskih pravic za razpoložljivost vsebin in tesno sodelovanje v boju proti piratstvu oziroma nedovoljenemu prenašanju datotek.

3. SKLEP

Čeprav trenutno poteka postopek revizije direktiv, ki se nanašajo na razširjanje vsebin, na primer Direktive o satelitih in kablih, Direktive o avtorskih pravicah iz leta 2001 in Direktive o pogojnem dostopu, se s tem sporočilom začenja proces obravnave navedenih najbolj perečih problemov, povezanih s spletnim razširjanjem ustvarjalnih vsebin: Komisija se namerava spopasti z navedenimi izzivi na dva načina:

- Vzpostavitev „platforme za spletne vsebine“, okvira za razprave na evropski ravni. Pri tej platformi, namenjeni pogajanjem o temah, specifičnih za posamezne vsebine, in panožnim pogajanjem o vprašanjih, povezanih s spletnim razširjanjem ustvarjalnih vsebin, naj bi sodelovali, v skladu z dnevnim redom posameznega zasedanja, ponudniki vsebin, nosilci pravic, podjetja in organizacije iz telekomunikacijskega in tehnološkega sektorja ter potrošniki. Na platformi za spletne vsebine bodo potekale razprave o vprašanjih, navedenih v tem sporočilu, kot so: razpoložljivost vsebin, izboljšanje mehanizmov za podeljevanje in plačevanje pravic, razvoj izdajanja večozemeljskih licenc, spletno upravljanje avtorskih pravic, sodelovalni mehanizmi za izboljšanje upoštevanja avtorskih pravic v spletnem okolju. Delo platforme naj bi tudi prispevalo k pripravi navodil za potrošnike in uporabnike storitev informacijske družbe[18].

- Razmislek o tem, da se približno sredi leta 2008 pripravi predlog za priporočilo Parlamenta in Sveta o ustvarjalnih vsebinah na spletu, ki bi se nanašal na naslednje zadeve: transparentnost (označevanje) in interoperabilnost sistemov DRM; spodbujanje inovativnih režimov izdajanja licenc na področju avdiovizualnih del ter zakonite ponudbe in piratstvo. Komisija se želi še naprej posvetovati z zainteresiranimi stranmi o glavnih elementih prihodnjega predloga. Zato so vse zainteresirane strani vabljene, da izrazijo svoje mnenje o elementih, navedenih v prilogi k temu sporočilu, do najpozneje 29/02/2008.

PRILOGA

Ustvarjalne vsebine na spletu – vprašanja politike/predpisov za posvetovanje

Upravljanje digitalnih pravic

1) Ali se strinjate, da bi krepitev uvajanja interoperabilnih sistemov DRM podprla razvoj spletnih storitev z ustvarjalnimi vsebinami na notranjem trgu? Katere so glavne ovire za uvajanje popolnoma interoperabilnih sistemov DRM? Katere so po vašem mnenju priporočljive prakse glede interoperabilnosti sistemov DRM?

2) Ali se strinjate, da je treba izboljšati informiranje potrošnikov glede interoperabilnosti in značilnosti varovanja osebnih podatkov pri sistemih DRM? Kateri bi bili po vašem mnenju najustreznejši postopki in sredstva za izboljšanje informiranja potrošnikov glede sistemov DRM? Katere priporočljive prakse bi navedli glede označevanja digitalnih proizvodov in storitev?

3) Ali se strinjate, da bi sestavljanje manj zapletenih in bolj razumljivih licenčnih pogodb za končne uporabnike podprlo razvoj spletnih storitev z ustvarjalnimi vsebinami na notranjem trgu? Katere so po vašem mnenju priporočljive prakse glede licenčnih pogodb za končne uporabnike? Ali bi po vašem mnenju bilo treba obravnavati kako posebno vprašanje, povezano z licenčnimi pogodbami za končne uporabnike?

4) Ali se strinjate, da bi alternativni mehanizmi reševanja sporov glede uporabe in upravljanja sistemov DRM povečali zaupanje potrošnikov v nove proizvode in storitve? Katere so po vašem mnenju priporočljive prakse glede tega?

5) Ali se strinjate, da bi bilo treba zagotoviti nediskriminatoren dostop (na primer za mala in srednje velika podjetja) do rešitev DRM, da bi se ohranila in okrepila konkurenca na trgu za razširjanje digitalnih vsebin?

Izdaja licenc za večozemeljske pravice

6) Ali se strinjate, da bi bilo treba vprašanje izdajanja večozemeljskih licenc za pravice obravnavati s priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta?

7) Kaj je po vašem mnenju najučinkovitejši način za spodbujanje izdajanja večozemeljskih licenc za pravice na področju avdiovizualnih del? Ali se strinjate, da lahko model spletnih licenc, ki temelji na ločevanju med primarnim in sekundarnim večozemeljskim trgom, olajša izdajanje licenc za vso EU oziroma večozemeljskih licenc za ustvarjalne vsebine, s katerimi se ukvarjate?

8) Ali se strinjate, da so za poslovne modele, ki temeljijo na zamisli prodaje manjših količin večjega števila proizvodov, v skladu s tako imenovano teorijo „Long tail“ („teorija dolgega repa“), koristne večozemeljske licence za pravice za dela, po katerih je manj povpraševanja (na primer za dela, starejša od dveh let)?

Zakonite ponudbe in piratstvo

9) Kako lahko okrepljeno, učinkovito sodelovanje med zainteresiranimi stranmi izboljša spoštovanje avtorskih pravic v spletnem okolju?

10) Ali menite, da je memorandum o soglasju, sprejet nedavno v Franciji, primer, po katerem bi se bilo treba zgledovati?

11) Ali menite, da bi bila uporaba ukrepov filtriranja učinkovit način za preprečevanje kršenja avtorskih pravic na spletu?

Prosimo, predložite svoje pripombe v elektronski obliki najpozneje do 29/02/2008. Vse predložene pripombe bodo objavljene na spletni strani Komisije, če v njih ne bo zahtevano drugače. Če želite, da se vaš prispevek obravnava zaupno, to navedite na vrhu prve strani. Če želite dodati spremno pismo, naj bo vsebovano v ločenem dokumentu. Če je besedilo vaših pripomb daljše od štirih strani, vas prosimo, da dodate povzetek. Vse predložene pripombe je treba poslati v funkcionalni poštni predal Enote za avdiovizualne in medijske politike Generalnega direktorata za informacijsko družbo in medije: avpolicy@ec.europa.eu. |

[1] Študija „Interactive Content and Convergence; Implications for the Information Society“ (Interaktivne vsebine in konvergenca; posledice za informacijsko družbo), ki jo je naročil Generalni direktorat za informacijsko družbo in medije Evropske komisije, objavljena 25. januarja 2007.

[2] http://ec.europa.eu/avpolicy/other_actions/content_online/contributions/index_en.htm

[3] Povzetek javnega posvetovanja najdete v Delovnem dokumentu služb Komisije o ustvarjalnih spletnih vsebinah.

[4] UL L 248, 6.10.1993, str. 15.

[5] UL L 167, 22.6.2001, str. 10.

[6] UL L 276, 21.10.2005, str. 54; UL L 284, 27.10.2005, str. 10;

[7] UL L 320, 28.11.1998, str. 54.

[8] Informacije o drugih zadevah iz javnega posvetovanja najdete v Delovnem dokumentu služb Komisije o ustvarjalnih vsebinah on-line.

[9] Interaktivne vsebine in konvergenca; posledice za informacijsko družbo (Interactive Content and Convergence; Implications for the Information Society), 2007, str. 13

[10] Gowers Review of Intellectual Property, december 2006, str. 69: „British Library ocenjuje, da dela sirote obsegajo 40 odstotkov vseh tiskanih del“.

[11] UL L 236, 31.8.2006, str. 28.

[12] UL C 297, 7.12.2006, str. 1.

[13] See: http://ec.europa.eu/information_society/activities/digital_libraries/hleg/index_en.htm

[14] Ker so sistemi DRM oblika sistema pogojnega dostopa, bo Komisija leta 2008 v drugem ocenjevalnem poročilu direktive o pogojnem dostopu ocenila, v kolikšni meri je oziroma bi lahko navedena direktiva omogočila uvajanje sistemov DRM.

[15] COM(2007) 697 konč.

[16] COM(2007) 698 konč.

[17] „Sporazum o razvoju in zaščiti kulturnih del in programov na novih omrežjih“ („Accord pour le développement et la protection des œuvres et programmes culturels sur les nouveaux réseaux“) – http://www.culture.gouv.fr/culture/actualites/index-olivennes231107.htm

[18] Gl. poročilo članice Evropskega parlamenta Z. Roithove (članice Evropske ljudske stranke (EPP)) „na lastno pobudo“ o zaupanju potrošnikov v digitalno okolje in Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 21. junija 2007 o zaupanju potrošnikov v digitalno okolje (2006/2048(INI)) - http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P6-TA-2007-0287+0+DOC+XML+V0//EN&language=EN