Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52007DC0606

    Sporočilo Komisije - Agenda EU za tovorni promet Izboljšanje učinkovitosti, povezanosti in trajnosti tovornega prometa v Evropi {SEC(2007) 1351} {SEC(2007) 1367}

    /* KOM/2007/0606 končno */

    52007DC0606




    [pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

    Bruselj, 18.10.2007

    COM(2007) 606 konč.

    SPOROČILO KOMISIJE

    Agenda EU za tovorni promet Izboljšanje učinkovitosti, povezanosti in trajnosti tovornega prometa v Evropi {SEC(2007) 1351} {SEC(2007) 1367}

    SPOROČILO KOMISIJE

    Agenda EU za tovorni prometIzboljšanje uč i nkovitosti, povezanosti in trajnosti tovornega prometa v Evropi

    STANJE IN POTREBA PO UKREPANJU

    Prevoz tovora, od surovin do končnih izdelkov, je za gospodarsko dejavnost in kakovost življenja v EU ključnega pomena. Omogoča delitev dela, dopušča ekonomijo obsega in aktivira primerjalne prednosti. Tovorni promet je torej za evropsko konkurenčnost bistvenega pomena.

    Dobro organizirani tovorni promet prispeva tudi k trajnostnim in energetsko učinkovitim storitvam ter bo okrepil povezanost, saj bo podjetjem po vsej Evropi, vključno z obrobnimi regijami, omogočil boljši dostop in izkoriščanje ugodnosti iz notranjega trga.

    Vmesni pregled bele knjige Evropske komisije iz leta 2001 napoveduje 50-odstotno rast dejavnosti tovornega prometa v EU-25 (glede na tkm) med letoma 2000 in 2020. Vendar to pomeni, da sproža tovorni promet tudi številna politična vprašanja, ki jih je treba obravnavati, da se zagotovita učinkovitost in trajnost:

    - Preobremenjenost v nekaterih delih evropskega prometnega sistema negativno vpliva na stroške in čas prevoza ter povečano porabo goriva.

    - Tovorni promet mora opraviti svojo vlogo pri izpolnjevanju ciljev glede podnebnih sprememb v EU[1] ter zmanjševanju emisij onesnaževal in hrupa.

    - Tovorni promet je močno odvisen od fosilnih goriv, katerih velik del se uvozi.

    - Varnost in varovanje prevoza se morata še dodatno povečati.

    - Vse kaže, da imajo industrijski sektorji, povezani s prometom in logistiko, pri privabljanju usposobljenega osebja težave.

    Če se ne bo sprejelo blažilnih ukrepov, se bodo ta vprašanja zaradi predvidenega povečanja v tovornem prometu poslabšala.

    Vendar se poleg teh izzivov pojavljajo tudi priložnosti, ki jih ne gre zamuditi:

    - Heterogenost EU se je s postopnimi širitvami povečala, nov celinski trg pa zahteva, da se prične posodobljene logistične metode in najboljše prakse hitro izvajati v vsej Uniji.

    - Logistika tovornega prometa je postala vse bolj vključeni in strnjeni svetovni trg, na katerem se je več evropskih podjetij uveljavilo kot svetovni voditelji.

    - Možnosti povečanja trgovinskih odnosov z državami zunaj EU so pomembne. Zato predlagane politične pobude upoštevajo tudi potrebo po zagotovitvi večje učinkovitosti zlasti prometa s sosednjimi državami.

    - Pospešeni napredek v informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (IKT) je revolucionarno spremenil način, na katerega se lahko organizira logistiko tovornega prometa.

    Politični odziv

    Da bi se spopadla z izzivi, je Evropska komisija istočasno začela z vrsto političnih pobud, ki so usklajene z lanskim vmesnim pregledom[2] bele knjige o prometu iz leta 2001. Ti ukrepi so plod intenzivnih posvetovanj z vsemi zainteresiranimi stranmi, ki so vključevala organizacijo 13 seminarjev in konferenc, sodelovanje pri več kot 30 zunanjih dogodkih in v okviru katerih je bilo prejetih skoraj 160 pisnih mnenj. Poleg tega je bilo Komisiji poslanih več kot 500 poročil o ozkih grlih na področju logistike.

    Pregled bele knjige upošteva spremembo stanja od leta 2001 dalje, za katero je značilna pospešitev globalizacije proizvodnje, negotovost oskrbe z energijo, povečano globalno segrevanje in celinska razsežnost EU po širitvi na srednjo in vzhodno Evropo. Glede na te spremembe se predlaga širjenje usmerjenosti in instrumentov prometne politike, da bi se spopadli z novimi izzivi. Zlasti se poudarja potreba po izboljšanju učinkovitosti različnih vrst prevoza, ne glede na to, ali se uporabljajo neodvisno ali v kombinaciji (somodalnost). Namen sedanjega svežnja ukrepov je pripomoči k doseganju tega cilja.

    Zdaj predstavljene politične pobude vključujejo:

    - V Akcijskem načrtu za logistiko tovornega prometa [3] se predlaga niz ukrepov, s katerimi bi se spodbudili upravljanje tovora in prometa, trajnostna kakovost in učinkovitost, poenostavitev upravnih postopkov ter proučili standardi natovarjanja z namenom, da se pregleda Direktiva 96/53/ES o merah in težah vozila (ob upoštevanju posledic, ki jih ima na druge vrste prevoza).

    - Sporočilo o železniškem omrežju, namenjenem tovornemu prometu [4] bo omogočilo večjo konkurenčnost železniškega prevoza tovora, zlasti z zagotavljanjem nižjih tranzitnih časov ter z dvigom zanesljivosti železniškega prevoza in odzivnosti na zahteve kupcev.

    - V Sporočilu o evropski pristaniški politiki [5] se bo podala vizija in orodje za krepitev učinka v pristaniščih kot bistvenih vozliščih v evropskem prometnem sistemu; sporočilo jim bo pomagalo privabiti nova vlaganja, ustvariti ustaljen dialog med vsemi zainteresiranimi stranmi in izboljšati njihovo podobo. To sporočilo je nadaljevanje pred kratkim sprejetega sporočila o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo[6], ki določa celosten medsektorski pristop k pomorskim zadevam.

    pa tudi

    - Z delovnim dokumentom služb Komisije „K evropskemu prostoru pomorskega prometa brez ovir“ [7] se bo začel posvetovalni postopek o dovoljevanju pomorskega prevoza na kratke razdalje, da bi se z ureditvijo in poenostavitvijo upravnih ter listinskih postopkov v celoti izkoristile ugodnosti notranjega trga, pomorski tovorni prevoz pa bi se postavil ob bok drugim vrstam prevoza.

    - Delovni dokument služb o pomorskih avtocestah [8] opisuje napredek, ki je bil dosežen pri ustvarjanju pomorskih avtocest, in predlaga nadaljnje elemente kakovosti.

    Sinergije

    Zgoraj navedene politične pobude se medsebojno krepijo in sestavljajo načrt dela za izboljšanje učinkovitosti tovornega prometa v Evropi. Skupaj bodo pripomogle k še bolj učinkovitemu in bolj trajnostnemu tovornemu prometu v EU. Medtem ko vsaka obravnava vprašanja, ki so za njihova področja značilna, pa pomagajo s sprejetjem skupnega pristopa, ki ga opredeljujejo:

    - usmeritev na koridorje , vključno s prevoznimi verigami v sosednje države in čezmorska območja ter iz njih,

    - spodbujanje inovativnih tehnologij in praks v infrastrukturi, pri prevoznih sredstvih (npr. vozila, vagoni in plovila) ter pri upravljanju tovora ,

    - poenostavitev in ureditev verig za prevoz tovora in z njimi povezanih upravnih postopkov ter

    - okrepitev kakovosti .

    Pristop, ki temelji na koridorjih

    Koridorji ponujajo z uporabo ekonomije obsega izredne tehnične in gospodarske priložnosti, zaradi katerih je optimalna uporaba različnih vrst prevoza privlačna. Izrednega pomena je, da se lahko različne vrste prevoza, pa tudi koridorji sami, združijo v celostno storitev od vrat do vrat, pri čemer se, kjer je to primerno, uporabi dobro oblikovane terminale. To je osnovni pogoj za preprost, zanesljiv in stroškovno učinkovit prenos tovora iz ene na drugo vrsto. V sporočilih o pristaniški politiki in o železniškem omrežju, namenjenem tovornemu prometu, se zato obravnava razpoložljivost ter dostopnost ploščadi za pretovarjanje, medtem ko se v akcijskem načrtu za logistiko tovornega prometa namenja pozornost kakovosti in učinkovitosti za pretok tovora, pa tudi zagotavljanju nemotenega potovanja podatkov o tovoru med vrstami.

    Da bi tovornemu prometu zagotovili večjo trajnost, si je treba prizadevati za zmanjševanje porabe energije in emisij hrupa, onesnaževal in toplogrednih plinov, ki jih povzroča tovorni promet.

    Ob upoštevanju tega se v akcijskem načrtu za logistiko predstavi pojem „zelenih koridorjev“, tj. koridorjev tovornega prometa, za katere so značilni majhni vplivi na človekovo in naravno okolje. Ključna elementa teh zelenih koridorjev bosta železniški prevoz in prevoz po vodi.

    Infrastruktura, prevozna sredstva in upr avljanje tovora

    Današnja prometna infrastruktura se mora prilagoditi porastu tovornega prometa, ki ga napovedujejo za prihodnja leta. En element strategije, ki vodi k temu cilju, je vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), kjer dela, ki so v teku, vključujejo razvoj številnih strateško pomembnih čezmejnih koridorjev. Drug element je učinkovita uporaba razpoložljive infrastrukture, vključno z uporabo sistemov, ki temeljijo na IT, da se izboljša upravljanje prometa in prepeljanega tovora. Na trenutna prizadevanja v tej smeri kažejo Evropski sistem za vodenje železniškega prometa (ERTMS) in telematska aplikacija za tovorni promet (TAF) v sektorju železniškega prometa ter rečne informacijske storitve (RIS) za prevoz po celinskih plovnih poteh, pa tudi sistem SafeSeaNet, sistem za upravljanje in obveščanje ladijskega prometa (VTMIS), sistem samodejnega prepoznavanja (AIS) ter sistem prepoznavanja in sledenja na velike razdalje (LRIT) za pomorski promet. V akcijskem načrtu za logistiko se za doseganje interoperabilnosti predlaga, da se nadaljuje prizadevanja za razvoj inteligentnih transportnih sistemov (ITS) v cestnem prometu. Poziva tudi k delu, da se bo doseglo celostno spremljanje in sledenje ter dolgoročno tudi usmerjanje tovora med vrstami. Zato Komisija trenutno pripravlja pomembno pobudo o ITS za leto 2008, s katero se bo pripravil izčrpen načrt za razvoj in uporabo ITS v Evropi in ki bo obravnavala glavne aplikacije tehnologij, pomembnih za logistiko tovornega prometa. Vzpostavitev evropskih satelitskih navigacijskih sistemov, kot sta EGNOS in Galileo, je temelj takšne politike.

    Tovor ima tudi urbano razsežnost. Distribucija tovora zahteva na urbanih območjih učinkovite vmesnike med medkrajevnimi dostavami na velike razdalje in dostavo na kratke razdalje do končnega cilja. To vprašanje je del zelene knjige Evropske komisije o mobilnosti v mestih, ki bo vodila v prihodnje ukrepe na tem področju.

    Drugi osnovni pogoj za bolj učinkovito uporabo prometne infrastrukture je odstranitev operativnih in komercialnih ovir, ki ovirajo dostop do infrastrukture. To vprašanje se je pojavilo v sporočilu o železniškem omrežju, namenjenem tovornemu prometu, saj so zaradi neusklajevanja pri dodeljevanju poti ureditve čezmejnega prometa po nepotrebnem zapletene, obenem pa neusklajenost poveča fizične ovire pri delovanju železniškega prometa in nepotrebne zamude.

    Poenostavitev

    Sčasoma so se storitve in predpisi razvili glede na vrsto prevoza in pogosto glede na državo, kar vodi v različne sklope pravil o dokumentiranju, odgovornosti in drugih upravnih zahtevah ter postopkih.

    Ukrepi za poenostavitev upravnega okolja tovornega prometa se najprej osredotočajo na multimodalne prometne verige. Akcijski načrt za logistiko tovornega prometa poudarja pomembnost prehoda na enotni vmesnik za upravne zahteve pri tovoru, hkrati pa obravnava vprašanje dokumentacije in odgovornosti pri multimodalnem prevozu. Obenem se sporočilo o železniškem omrežju, namenjenem tovornemu prometu, posveča usklajevanju pravil znotraj železniških koridorjih.

    Upravna in listinska zahtevnost pomorskega prometa na kratke razdalje je poseben primer. Delno to izhaja iz samih značilnosti ladijskega prometa, pa tudi iz tega, da se za ladjo, ki pluje med dvema pristaniščema EU, šteje, da zapusti carinsko območje EU na pristanišču izplutja in vanj znova vstopi v namembnem pristanišču. To zahteva številne postopke, ki jih je treba izvesti. To vprašanje preverjajo v delovnem dokumentu služb Komisije o Evropskem pomorskem prostoru brez ovir.

    Kakovost tovornega prometa

    Kakovost storitev v tovornem prometu je treba izboljšati, zlasti če želimo, da bi postale alternative cestnemu prevozu bolj privlačne. Železnica bi si morala prizadevati zlasti za izboljšanje svojega delovanja, medtem ko bi se moralo vključevanje vrst prevoza po vodi v verigo prevozne logistike okrepiti. V Akcijskem načrtu za logistiko tovornega prometa se predlaga načine za izboljšanje delovanja v logističnih verigah in zlasti podrobno obravnava ravni storitev v multimodalnih vozliščih za pretovarjanje.

    Vloga ES

    Za izboljšanje učinkovitosti in trajnosti tovornega prometa morajo oblasti ustvariti primerne okvirne pogoje ter podpreti razvoj k somodalnosti in trajnosti. To vključuje sprejetje ustreznih zakonodajnih ukrepov, odobritev tehnične standardizacije, zagotovitev politične in finančne podpore ter spodbujanje najboljše prakse. Evropska komisija obravnava ukrepe, ki se jih je treba lotiti na ravni EU, z akcijskim načrtom za logistiko tovornega prometa, sporočilom o železniškem omrežju, namenjenem tovornemu prometu, sporočilom o evropski pristaniški politiki in delovnima dokumentoma služb Komisije „K evropskemu pomorskemu prostoru brez ovir“ ter o pomorskih avtocestah, ki skupaj sestavljajo agendo o tovornem prevozu iz leta 2007.

    Evropska prizadevanja v podporo prometnim koridorjem, izboljšanemu upravljanju prometa in tovora, poenostavitvam ter kakovosti so posebej potrebna v smislu čezmejne narave koridorjev, rastočega deleža tovornega prometa čez državno mejo, medtem ko se notranji trg razvija, ter priložnosti za rast in trgovanje čez zunanje meje EU. V industriji, ki se močno opira na inovativnost, bi odsotnost evropskega pristopa vodila v drobitev trgov in ovirala uvedbo novih tehnologij ali inovativnih rešitev, zlasti za mala in srednje velika podjetja. Nazadnje zahtevajo okoljska vprašanja, ki jih postavlja tovorni promet, skupna prizadevanja.

    Nadaljnji razvoj

    Hkratno sprejetje pobud, ki obravnavajo tovorni promet, kaže na pomembnost te teme za trajnost in konkurenčnost gospodarstev Evrope. Predlogi, ki jih te pobude vsebujejo, so rezultat dolgega postopka posvetovanj. Na podlagi tega je bil vzpostavljen evropski socialni dialog o pristaniščih, kar bo verjetno spodbudilo temeljit socialni dialog tudi na lokalni in regionalni ravni.

    Vrsta političnih pobud, ki so predstavljene v tem dokumentu, kaže pot k evropski politiki na področju tovornega prometa, oblikovani po načelih somodalnosti, inteligentnih transportnih sistemov (ITS), zelenih koridorjev in usmerjenosti k uporabniku:

    - somodalnost zahteva izboljšanje učinkovitosti, interoperabilnosti in medsebojne povezanosti železniškega in pomorskega prevoza, prevoza po celinskih plovnih poteh, zračnega in cestnega prevoza ter s tem povezanih vozlišč, da bi se dosegla popolna vključitev v celostno storitev od vrat do vrat;

    - inteligentni transportni sistemi ponujajo možnost izboljšave upravljanja prometa in tovora ter povečanja uporabe razpoložljive infrastrukture;

    - pojem zelenih koridorjev prispeva dodatno vrednost k cilju vključitve okoljskih vprašanj ter vprašanj glede varnosti in varovanja v načrt ter delovanje infrastrukture na vseevropskem prometnem omrežju;

    - v prihodnosti se je treba osredotočiti na zahteve uporabnikov.

    Ta načela bodo vodila izvajanje ukrepov in pobud, ki jih je predlagala Evropska komisija.

    [1] Sklepi predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 8. in 9. marca 2007.

    [2] „Naj Evropa ostane v gibanju: trajnostna mobilnost za našo celino“, COM(2006) 314 konč.

    [3] COM(2007) 607 konč.

    [4] COM(2007) 608 konč.

    [5] COM(2007) 616 konč.

    [6] COM(2007) 575 konč.

    [7] SEC(2007) 1351.

    [8] SEC(2007) 1367.

    Top