52007DC0401

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 11.7.2007

COM(2007) 401 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o pregledih trga v skladu z regulativnim okvirom EU (drugo poročilo) za utrditev notranjega trga elektronskih komunikacij {SEC(2007) 962}

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o pregledih trga v skladu z regulativnim okvirom EU (drugo poročilo) za utrditev notranjega trga elektronskih komunikacij (Besedilo velja za EGP)

KAZALO

1. Uvod 3

2. Pregled postopka iz člena 7 3

3. Notranji trg za e-komunikacije 4

4. Izkušnje z obveščanjem 5

4.1. Opredelitev in analiza trga 5

4.2. Ukrepi 6

4.2.1. Maloprodajni trgi fiksnega dostopa 6

4.2.2. Trgi zaključevanja klicev v fiksnih in mobilnih omrežjih 7

4.2.3. Grosistični trgi širokopasovnega dostopa (dostop z bitnim tokom in razvezava lokalne zanke) 7

5. Gibanja v konkurenčnosti analiziranih trgov 8

5.1. Maloprodajni trgi klicev in zakupljenih vodov 8

5.2. Grosistični trgi tranzitnih storitev in spojnih vodov v segmentu zakupljenih vodov 9

5.3. Grosistični trg mobilnih dostopov in vzpostavljanja klicev 10

5.4. Grosistični trg storitev radiodifuznega oddajanja 10

6. Horizontalna vprašanja 10

6.1. Racionalizacija procesov 11

6.2. Zapoznelo sprejetje končnih ukrepov in izvajanje ukrepov 11

6.3. Uporaba člena 5 Direktive o dostopu 12

7. Sklepne ugotovitve 12

UVOD

Vzpostavitev odprtega in konkurenčnega notranjega trga elektronskih komunikacij v okviru enotnega evropskega informacijskega prostora še vedno predstavlja izziv za Evropo. Regulativni okvir je prinesel številne koristi za državljane in tudi podjetja z znižanjem cen, povečanjem izbire in oblikovanjem enakih konkurenčnih pogojev po vsej EU, še vedno pa obstajajo ovire za popolno izkoriščenost možnosti notranjega trga.[1]

To sporočilo nudi vpogled v izkušnje, pridobljene s pregledom trga, in poudarja nekatera večja gibanja in vprašanja. Dopolnjuje letno poročilo o i2010[2] in 12. poročilo o izvajanju[3]. Poleg tega prispeva k pregledu regulativnega okvira, ki ga bo Komisija predlagala Svetu in Evropskemu parlamentu v drugi polovici leta 2007. Dokazuje, da je mehanizem posvetovanj iz člena 7 okvirne direktive[4] v veliki meri prispeval k usklajenemu izvajanju regulativnega okvira, predvsem glede opredelitve in analize trga. Hkrati kaže, da se je treba na nekaterih področjih še vedno truditi za to, da postane ureditev učinkovitejša in da se poveča usklajenost ukrepov po vsej EU, s čimer bo vzpostavljen notranji trg za elektronske komunikacije.

PREGLED POSTOPKA IZ čLENA 7

Ključni cilji regulativnega okvira, ki je začel veljati leta 2003, so spodbujanje konkurence, naložb in inovacij na notranjem trgu elektronskih komunikacij v interesu potrošnikov in konkurenčnosti. Mehanizem posvetovanj, ki je del tega okvira, ima ključno vlogo pri doseganju teh ciljev. Regulativne odločbe sprejmejo nacionalni regulativni organi (NRO), mehanizem pregledov na nivoju EU pa ščiti cilje notranjega trga. Ta vloga Komisije na podlagi člena 7 okvirne direktive je odločilnega pomena za (i) zagotavljanje usklajene ureditve po vsej EU; (ii) omejevanje ureditve na trge, ki brez regulativnega posega ne bodo postali konkurenčni; in (iii) uvajanje večje preglednosti v regulativni postopek.

V skladu s členom 7 okvirne direktive se osnutki regulativnih ukrepov NRO v zvezi s postopkom pregleda trgov sporočijo Komisiji in NRO drugih držav članic. Komisija lahko zahteva, da NRO umakne osnutek regulativnega ukrepa, če se ugotovi, da ni združljiv s pravom Skupnosti, predvsem kar zadeva opredelitev trga in/ali analizo PTM. Takšno zahtevo za umik je Komisija izdala v petih primerih. Poleg tega so se NRO v 28 primerih odločili umakniti svoja obvestila. Komisija in drugi NRO lahko predložijo svoje pripombe glede uvedbe ukrepov, ki jih mora zadevni NRO dosledno upoštevati. Do zdaj je bila Komisija obveščena o več kot 600 osnutkih regulativnih ukrepov, kar pomeni, da je prvi krog pregledov trgov za 18 trgov iz Priporočila Komisije 2003/311/ES[5] skoraj končan.

Podrobnejši pregled postopka je naveden v Prilogi I k temu Sporočilu.

NOTRANJI TRG ZA E-KOMUNIKACIJE

Čeprav je veliko operaterjev prisotnih v več državah[6], je večina trgov iz sektorja elektronskih komunikacij nacionalnih. Operaterji, ki želijo ponuditi podobne storitve po vsej Evropi, predvsem za stranke, ki so večnacionalna podjetja, in poenostaviti prodajo ter postopek trženja, so odvisni od razumljivo podobnih grosističnih storitev v vseh državah članicah[7]. Do zdaj prejeta obvestila kažejo, da uvedeni ukrepi niso vedno tako učinkoviti, kot bi lahko bili, in da ureditev ni vedno usklajena po vsej EU, celo v primerih, ko so tržne razmere podobne. Akterji na trgu, ki želijo delovati v več državah članicah, se včasih srečujejo z različnimi ureditvenimi okolji. Da bi lahko evropska industrija elektronskih komunikacij popolnoma izkoristila možnosti notranjega trga, bi bilo treba sprejeti nadaljnje ukrepe za zagotovitev učinkovite ureditve v vseh državah članicah in odstranitev neutemeljenih razlik pri ureditvah po vseh državah članicah. Brez dosledne predhodne ureditve se bodo operaterji, predvsem tisti, ki so prisotni v več državah članicah, spopadali s težavami pri uvajanju svojih ponudb na evropski osnovi.

Pomanjkanje pravne varnosti bi lahko škodovalo razvoju sektorja elektronskih komunikacij v EU[8]. Med javnim posvetovanjem o pregledu regulativnega okvira EU[9] je bilo predlagano, da bi Komisija lahko imela večjo vlogo pri usklajeni uporabi ukrepov[10].

IZKUšNJE Z OBVEščANJEM

Regulativni okvir za elektronska komunikacijska omrežja in storitve temelji na regulativnih ukrepih za trge in ne na regulativnih ukrepih za tehnologije. Ti trgi so določeni in analizirani v skladu z načeli konkurenčnega prava. Če je določen trg predmet predhodne ureditve in če NRO ugotovi, da ima eno ali več podjetij pomembno tržno moč ali „PTM“ (enakovredno prevladujočemu položaju v skladu s konkurenčnim pravom) na navedenem trgu, mora uvesti ustrezno ureditev. Ureditev pa se ne sme uvesti ali pa se mora obstoječa ureditev odpraviti na trgih, na katerih nobeno podjetje nima PTM.

To poglavje predstavlja izboljšanja pri opredelitvi in analizi trga ter poudarja nekatere neučinkovitosti in razlike pri uporabi ukrepov, ki še vedno veljajo in ki lahko oslabijo notranji trg. Dopolnjeno je z delovnim dokumentom služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu in nudi podroben pregled.

Opredelitev in analiza trga

V prvem Sporočilu o pregledih trga[11] je bilo poudarjeno, da je bila z vključitvijo Komisije dosežena višja stopnja usklajenosti glede opredelitve in analize trga. Izkušnje z obvestili, prejetimi po vključitvi, kažejo, da to še vedno velja.

Na podlagi regulativnega okvira za elektronske komunikacije morajo biti trgi opredeljeni v skladu s konkurenčnim pravom in z doslednim upoštevanjem načela tehnološke nevtralnosti. Od prvega obvestila o pregledih trga je postopek iz člena 7 skupaj s priporočilom o upoštevnih trgih zagotovil, da NRO skladno opredeljujejo trge, vključno s tistimi, ki zajemajo nove tehnologije, kot so širokopasovne storitve z velikimi pasovnimi širinami, ki temeljijo na tehnologiji VDSL. Komisija je ugotovila, da nadgradnja obstoječe storitve, ki se opravlja prek nove tehnologije, sama po sebi ne predstavlja novega trga[12]. Komisija je tudi dala usmeritve glede vključitve zakupljenih vodov z uporabo alternativnih vmesnikov, kot je Ethernet, na grosističnih trgih zakupljenih vodov[13].

Glede PTM morajo NRO v skladu z načeli konkurenčnega prava in z doslednim upoštevanjem smernic PTM[14] oceniti, ali ima podjetje prevladujoč položaj na zadevnem trgu. Zelo visok tržni delež (nad 50 %) je sam po sebi, razen v posebnih okoliščinah, dokaz o prevladujočem položaju, pri čemer bi tržni delež nad 40 % navadno vzbudil sum na PTM. V skladu s sodno prakso je lahko vključitev lastne prodaje na zadevni trg odvisna od tega, ali bi bil promet, ki ga ustvari podružnica podjetja, na voljo na odprtem trgu v primeru povišanja ali znižanja tržnih cen. Drugi dejavniki, pomembni za analizo PTM, vključujejo tržno dinamiko, nadzor infrastrukture, ki je ni mogoče zlahka podvojiti, ovire za vstop in možno konkurenco.

Ukrepi

Ko ima podjetje na določenem trgu pomembno tržno moč, mora zadevni NRO uvesti regulativne obveznosti, ki so primerne za rešitev ugotovljene težave glede konkurence.

Glede izbire ukrepov je Komisija ugotovila, da je po vsej EU usklajenost manjša, kot je bila dosežena pri opredelitvi trga in analizi PTM. Razlike pri ukrepih niso bile vedno utemeljene z razlikami v tržnih razmerah ali z drugimi sporočenimi posebnostmi. Poleg tega ni bil vedno izbran najučinkovitejši ukrep. V naslednjih točkah so poudarjena glavna problematična področja.

Maloprodajni trgi fiksnega dostopa

Na maloprodajnih trgih „dostopa“ (tj. priključitev na fiksno telefonsko omrežje, ki omogoča opravljanje in sprejem klicev ter s tem povezane storitve) nekateri NRO niso uvedli obveznosti stroškovnega računovodstva in ločenega računovodstva ali jih niso primerno določili[15]. Ker na maloprodajnih trgih dostopa te obveznosti niso določene, je težko uvesti učinkovito ureditev cen za različne povezane grosistične proizvode (na primer medoperaterski najem vodov in razvezava lokalne zanke) in spremljati upoštevanje obveznosti zagotavljanja nediskriminatornosti. Prav tako je težko naknadno uveljaviti pravila konkurence, na primer v primerih protikonkurenčnega oblikovanja cen.

Poleg tega se uvedba in upoštevanje obveznosti medoperaterskega najema vodov močno razlikujeta po vseh državah članicah. Razlike niso vedno utemeljene na podlagi razlik v tržnih razmerah[16]. Nazadnje Komisija izpostavlja, da bi bilo najbolje, da bi bilo pomanjkanje učinkovite konkurence na maloprodajnih trgih dostopa najbolje rešiti z učinkovito ureditvijo grosističnih trgov (na primer medoperaterski najem vodov ali razvezava lokalne zanke). Pri ocenjevanju potrebe po ureditvi maloprodajnih trgov, predvsem v drugem krogu analize trgov, morajo NRO najprej analizirati in poskusiti izboljšati učinek obstoječih grosističnih ukrepov[17].

Ukrepi, ki so uvedeni na maloprodajnih trgih dostopa, se močno razlikujejo med državami članicami. Takšne razlike niso vedno utemeljene z razlikami v tržnih razmerah.

Trgi zaključevanja klicev v fiksnih in mobilnih omrežjih

Načeloma ima vsak operater monopolen položaj pri zaključevanju klicev na svojem omrežju. Čeprav so do sedaj sprejeti ukrepi močno znižali cene zaključevanja klicev po vsej EU, se ureditev še vedno različno izvaja. Nerešene ostajajo zlasti naslednje težave.

Čeprav je v večini držav članic predvidena nekakšna oblika stroškovne usmerjenosti, so v državah članicah še vedno velike razlike v povprečnih cenah zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih. Razlike se lahko delno utemeljijo z različnimi stroški, vendar so tudi posledica različnih metodologij določanja cen, ki jih uporabljajo NRO, in različnih časovnih okvirov, predvidenih za znižanje cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih do višine stroškov učinkovitega operaterja. Visoke cene zaključevanja klicev so zato v številnih državah članicah še naprej vzrok visokih cen za potrošnike, čeprav se znižujejo.

Poleg tega so številni NRO odobrili visoke cene zaključevanja klicev manjšim operaterjem, ki takoj po vstopu na trg niso uživali ugodnosti ekonomije obsega. To pa bi lahko imelo zaviralni učinek na pridobivanje tržnega deleža na maloprodajni ravni, saj bi povečanje mreže strank povzročilo nižje regulirane cene zaključevanja klicev. Zato bi morale biti cene zaključevanja klicev načeloma simetrične, asimetrične cene pa bi morale biti ustrezno upravičene. Komisija se zaveda, da se lahko v nekaterih izjemnih primerih asimetrija upraviči z objektivnimi razlikami v stroških, na katere zadevni operaterji nimajo vpliva, na primer nespremenljive razlike v ključnih omrežnih elementih. Če asimetrije pri cenah zaključevanja klicev niso posledica objektivnih razlik v stroških, se morajo odpraviti v razumnem časovnem okviru.

Glede trgov zaključevanja klicev v fiksnih in mobilnih omrežjih je Komisija poudarila potrebo po usmeritvi načeloma proti simetričnim cenam zaključevanja klicev, ki temeljijo na stroških učinkovitega operaterja, in spodbudila NRO, naj v skladu s tem znižajo cene, predvsem za zaključevanje klicev v mobilnih omrežjih. Ker imajo različni pristopi v državah članicah negativen učinek na notranji trg, je Komisija povabila NRO, naj v tesnem sodelovanju s skupino evropskih regulatorjev sprejmejo skladen pristop na ravni EU glede obračuna stroškov in povečajo simetrijo.

Grosistični trgi širokopasovnega dostopa (dostop z bitnim tokom in razvezava lokalne zanke)

Učinkovita ureditev grosističnih trgov širokopasovnega dostopa („dostop z bitnim tokom“) in razvezanega dostopa je ključni dejavnik za konkurenčni razvoj maloprodajnih trgov širokopasovnega dostopa in razvoj trojnega paketa storitev prek širokopasovne infrastrukture. Dostop z bitnim tokom omogoča novim ponudnikom opravljanje maloprodajnih storitev širokopasovnega dostopa za končne uporabnike. Zato je za nove ponudnike pomemben korak k naložbi v večjo vlogo zunaj svojega omrežja, kar vodi k razvezavi lokalne zanke. Po določenem času se konkurenti navadno zanašajo na kombinacijo obeh načinov dostopa in vlagajo v svojo lastno infrastrukturo vse do lokalne zanke prvotnega operaterja, kadar je finančno možno, na primer v gosteje naseljenih regijah, medtem ko so na podeželskih območjih odvisni od dostopa z bitnim tokom.

Včasih je zapoznela[18] uporaba ukrepov na grosističnih trgih širokopasovnega dostopa zmanjšala učinkovitost ureditve. V več primerih točke v omrežju, za katere bi se moral odobriti dostop z bitnim tokom, niso bile določene ali pa so bile nezadostne, da bi omogočile razvoj konkurence[19]. Uravnavanje cen ni bilo vedno učinkovito[20] in je temeljilo na različnih metodah določanja cen po vsej EU. Neučinkovito uravnavanje cen v nekaterih državah članicah izkrivlja notranji trg in konkurenco, predvsem z nižanjem marž. Prvotnega operaterja vse države članice niso obvezale k ponudbi „golega DSL" (naked DSL), ki alternativnim operaterjem omogoča, da končnim potrošnikom zagotovijo širokopasovni dostop, ne da bi morali pri prvotnem operaterju najeti telefonsko linijo[21].

Zaradi visokih stroškov podvojitve „zadnjega kilometra“ omrežij PSTN imajo prvotni monopolisti še vedno močan položaj na grosističnem trgu razvezanega dostopa. Zato so vsi NRO, ki so do sedaj sporočili podatke o tem trgu, ugotovili, da je nekonkurenčen.

Nekatere države članice posodabljajo dele lokalne zanke z infrastrukturo iz optičnih vlaken med glavnimi razdelilniki in ohišji na nivoju ulic. Komisija poudarja, da to ne bi smelo zmanjšati zmožnosti tekmecev za pridobitev dostopa do omrežja operaterja s PTM na primerni ravni, s čemer bi lahko še naprej učinkovito tekmovali. Glede na to trgi dostopa z bitnim tokom in razvezave lokalne zanke v prihodnje ne bi smeli biti analizirani posamično, da se zagotovi skladen pristop.

GIBANJA V KONKURENčNOSTI ANALIZIRANIH TRGOV

Eden glavnih ciljev mehanizma iz člena 7 je omejitev ureditve na tiste trge, za katere med drugim zaradi strukturnih značilnosti ni pričakovati, da bodo brez regulativnega posega postali učinkovito konkurenčni. To poglavje obravnava nekatere trge, pri katerih so bila opažena gibanja v konkurenčnosti. Ta razvoj se bo upošteval pri pregledu Priporočila o upoštevnih trgih. Razvoj vseh trgov, navedenih v Priporočilu o upoštevnih trgih, je podrobno opisan v Prilogi III k temu sporočilu.

Maloprodajni trgi klicev in zakupljenih vodov

Maloprodajni trgi klicev postajajo po vsej EU opazno konkurenčni. V številnih državah članicah je že prvi krog analiz trgov pokazal, da so konkurenčni predvsem trgi mednarodnih klicev[22]. Celo na tistih trgih, za katere je bilo do sedaj ugotovljeno, da niso konkurenčni, se konkurenčne razmere izboljšujejo, na primer, cene se znižujejo in novi ponudniki pridobivajo tržni delež. Zaradi bolj konkurenčnih sosednjih trgov, kot je trg mobilne telefonije, je prvotni operater bolj omejen. Ureditev grosističnih trgov (izbira obratovalca in predizbira obratovalca, včasih skupaj z medoperaterskim najemom vodov) zmanjšuje omejitve vstopa. Poleg tega se pričakuje, da bo razširitev širokopasovnih internetnih povezav v kombinaciji s pojavitvijo prenosa govora prek širokopasovne povezave (Voice over Broadband) v prihodnjih letih še povečala konkurenco na trgih klicev.

Ureditev maloprodaje bi morala s primerno ureditvijo na grosistični/medoperaterni ravni postati nepotrebna, potem ko alternativni operaterji vstopijo na trg in pri zagotavljanju boljših storitev in ponudbi nižjih cen za stranke tekmujejo s prvotnim operaterjem. Zato bi se morali NRO osredotočiti na izvrševanje učinkovite ureditve grosističnih trgov. Pozvani so, da pozorno nadzorujejo učinke ureditve grosističnih trgov in, če je potrebno, ustrezno prilagodijo ukrepe na grosističnih trgih, da se zagotovi konkurenčnost na maloprodajni ravni. NRO so tudi pozvani k tesnemu sodelovanju z nacionalnimi organi za konkurenco, da se zagotovi, da konkurence na maloprodajnih trgih klicev ne izkrivlja protikonkurenčno vedenje.

Tehnološki razvoj ter usklajeno in učinkovito izvrševanje primerne ureditve grosističnih trgov je povečalo konkurenčnost na maloprodajnih trgih klicev in zakupljenih vodov.

Grosistični trgi tranzitnih storitev in spojnih vodov v segmentu zakupljenih vodov

Devet NRO je ugotovilo, da na grosističnem trg spojnih vodov v segmentu zakupljenih vodov obstaja učinkovita konkurenca[23]. V nekaterih državah članicah je bila infrastruktura osrednjega omrežja prvotnih operaterjev podvojena in alternativni operaterji so začeli tretjim strankam ponujati spojne vode v segmentu zakupljenih vodov, s čimer konkurirajo prvotnim operaterjem. Omrežja alternativnih operaterjev ne pokrivajo vedno celotnega ozemlja države članice, vendar imajo v veliko državah članicah možnost, da se razširijo. To lahko vpliva na izravnalno kupno moč alternativnih operaterjev v primerjavi s prvotnimi operaterji.

Štiri NRO so ugotovili, da so trgi tranzitnih storitev konkurenčni. Vendar so celo nekateri nekonkurenčni trgi tranzitnih storitev začeli postajati bolj konkurenčni. Na teh trgih se je tržni delež operaterjev s SMP, čeprav je še vedno velik, zmanjšal, ker so alternativni operaterji podvojili infrastrukturo ne le za lastne potrebe temveč tudi zato, da tranzitne storitve ponudijo tretjim strankam. Infrastruktura osrednjega omrežja se je podvojila in zakupljeni vodi, ki zagotavljajo tranzitne storitve, so splošno dostopni.

Upravičeno je pričakovati, da se bo podvajanje hrbtenične infrastrukture v tranzitnih storitvah in spojnih vodih v segmentu zakupljenih vodov v prihodnje nadaljevalo, čeprav so alternativni operaterji v številnih državah članicah še vedno odvisni od vodov prvotnega operaterja za nekatere manj obremenjene linije.

Grosistični trg mobilnih dostopov in vzpostavljanja klicev

V prvem krogu analiz trgov je pet NRO ugotovilo, da je na grosističnem trgu mobilnih dostopov in vzpostavljanja klicev neučinkovita konkurenca in so zato predlagale ureditev[24]. V drugih državah članicah je bilo ugotovljeno, da je trg konkurenčen. V številnih državah članicah sta mobilni dostop in vzpostavljanje klicev zagotovljena na komercialni podlagi. Ko ponudniki storitev vstopijo na trg prek reguliranih ali komercialnih dogovorov za dostop z operaterjem mobilnega omrežja, ima lahko operater gostitelj ekonomski interes za nadaljevanje skupnega zagotavljanja dobave[25].

Ko se ugotovi, da ima grosistični trg mobilnih dostopov in vzpostavljanja klicev učinkovito konkurenco v večini držav članic, je še vedno treba oceniti, ali razvoj konkurence, na primer z dogovori z MVOO, na grosističnem trgu mobilnih dostopov in vzpostavljanja klicev zadostuje.

Grosistični trg storitev radiodifuznega oddajanja

Razen Cipra so vsi NRO do zdaj uredili vsaj del grosističnega trga storitev radiodifuznega oddajanja. Ureditev se močno razlikuje med državami članicami, prav tako pa tudi z njo povezane tržne razmere. V večini držav prevladujejo zemeljske postaje, v drugih pa je glavna postaja kabel. Časovna razporeditev digitalnega preklopa se razlikuje po vsej EU in prav tako se močno razlikuje nacionalna zakonodaja glede obveznega oddajanja nekaterih družb.

Za trg storitev radiodifuznega oddajanja je značilen tehnološki napredek. Razširitev digitalne prizemne televizije bo potrošnikom omogočila sprejem več programov. Z razvojem internetne televizije in digitalne prizemne televizije se bodo predvidoma znižali stroški preklopa med infrastrukturami. Zaradi večjega števila infrastruktur za prenos se bo še bolj zmanjšala odvisnost družb za oddajanje televizijskih programov od določene platforme za prenos in povečala njihova izravnalna kupna moč.

HORIZONTALNA VPRAšANJA

Komisija je v Sporočilu o pregledih trga v skladu z regulativnim okvirom EU spodbudila NRO predvsem k pridobitvi mnenj akterjev na trgu in NOK pred evropskim posvetovanjem in opozorila, da ločeno sporočanje različnih faz pregleda trgov po nepotrebnem podaljšuje regulativni postopek . Poleg teh težav, ki še vedno obstajajo in so se v zadnjem letu še povečale, Komisija izpostavlja naslednja horizontalna vprašanja.

Racionalizacija procesov

Da bi Komisija zagotovila učinkovito odločanje v okviru tesnega časovnega načrta iz člena 7 okvirne direktive, je sprejela Postopkovno priporočilo[26]. Čeprav to priporočilo vsebuje jasne, vendar prilagodljive postopke sodelovanja med Komisijo in NRO, so izkušnje pokazale, da bi bili dodatni izvedbeni ukrepi prispevali k večji pravni varnosti, zmanjšanju upravnega bremena NRO, operaterjev in Komisije ter nadaljnji poenostavitvi postopka.

Komisija bo še letos oblikovala predloge za racionalizacijo postopkov v revidiranem Postopkovnem priporočilu.

Zapoznelo sprejetje končnih ukrepov in izvajanje ukrepov

Trgi elektronskih komunikacij se pogosto hitro razvijajo, zato se lahko z regulativnim posegom uspešno rešuje težave na trgih le, če se regulativni ukrepi primerno izvajajo.

V nekaterih državah članicah so NRO sprejele končne ukrepe z velikimi zamudami po končanem postopku pregleda trga. Tem zamudam se je treba izogniti, da se zagotovi pravočasen odgovor na težave na trgih, odkrite s postopkom pregleda trga.

Poleg tega v nekaterih državah članicah še vedno prihaja do zamud, ker so ukrepi sporočeni ločeno od opredelitev in analiz trga. Zato se težav na trgu ne rešuje pravočasno, zaradi česar je neučinkovitost ureditve manjša in s tem ogroženost konkurenčnosti sektorja.

NRO morajo vse faze pregleda trgov izvesti in sporočiti istočasno (opredelitev trga, analiza trga in predvidene regulativne obveznosti).

Nazadnje je v nekateri primerih preteklo veliko časa brez ponovne sporočitve osnutka ukrepa, ki ga je bilo treba umakniti. Zadeven osnutek ukrepa bi moral biti spremenjen in predložen v nacionalno posvetovanje čim prej po zahtevi Komisije, naj NRO umaknejo ukrep, s čimer se zagotovi, da se težave glede konkurence začnejo čim prej reševati.

Nekateri NRO so uvedli splošne ukrepe in prepustili, da se podrobnosti ukrepov določijo s poslovnimi pogajanji med akterji na trgu, na primer z uvedbo splošnih obveznosti cenovne usmeritve brez določitve najvišjih cen ali podrobnih obveznosti stroškovnega računovodstva. Če pogajanja med akterji na trgu ne bi bila uspešna, bi NRO posredovali pri reševanju spora in uvedli določene cene na podlagi obveznosti cenovne usmeritve. Medtem ko morajo podjetja sama skleniti sporazume o dostopu in medomrežnem povezovanju[27], je treba težave glede konkurence, ugotovljene v okviru regulativnih postopkov, reševati čim hitreje in čim učinkoviteje. Morebitna grožnja nadaljnjega regulativnega posega, ali v okviru rešitve spora ali po uradni dolžnosti, če poslovna pogajanja ne uspejo rešiti ugotovljene težave glede konkurence, se zdi nezadostna, ker akterjem na trgu morda ne zagotavlja preglednosti in pravne varnosti ter bi lahko povzročila nepotrebne zamude.

Ukrepi morajo biti v končnih ukrepih dovolj jasno in podrobno določeni ter primerni za učinkovito reševanje ugotovljenih težav glede konkurence.

Uporaba člena 5 Direktive o dostopu

Države članice so v več primerih uporabile člen 5(1) Direktive o dostopu[28]. Državam članicam daje možnost, da uvedejo ukrepe v zvezi z operatorji, ki nimajo PTM, do te mere, da se zagotovi povezljivost med koncema. Komisija je poudarila, da se člena 5 ne sme uporabiti za izogibanje postopku analize trga in se ga uporabi le v primerih, ko je treba zagotoviti povezljivost med koncema.

NRO lahko uporabijo svoje pravice iz člena 5 Direktive o dostopu le v jasno določenih primerih, da ne pride do prekomerne ureditve in negotovosti na trgih.

SKLEPNE UGOTOVITVE

Skoraj vsi NRO so končali prvi krog pregledov 18 trgov, vključenih v Priporočilo, razen NRO v Bolgariji in Romuniji, ki sta vstopili v EU šele 1. januarja 2007. Mehanizem posvetovanj EU, določen s členom 7 okvirne direktive, je bil bistvenega pomena za spodbujanje konkurence, vlaganj in inovacij ter konsolidacijo notranjega trga za elektronske komunikacije. Zagotovil je dosleden pristop, predvsem glede opredelitve trga in analize PTM po vsej Evropi. Postopku pregleda trgov je dodal trdno gospodarsko analizo in zagotovil večjo preglednost. Predvsem je ta način sodelovanja med Komisijo in NRO pripeljal do boljše ureditve, ki temelji na načelih konkurence, in prispeval k razvoju skupne evropske ureditvene kulture. Pojasnila Komisije glede predlaganih ukrepov so dala usmeritve k skladnemu regulativnemu pristopu po vsej Evropi ob upoštevanju posebnih nacionalnih okoliščin. Komisija se je osredotočila na zagotavljanje, da so ukrepi primerni, tj. da temeljijo na naravi ugotovljene težave, sorazmerni in utemeljeni glede na cilje, določenih v okvirni direktivi.

Vendar je treba sprejeti nadaljnje ukrepe, da se poveča učinkovitost ureditve in doseže večjo doslednost pri izbiri in uporabi ukrepov.

Čeprav so bili regulativni pristopi k opredelitvi trgov in analizi tržne moči bolj usklajeni, ukrepi niso vedno primerni za reševanje ugotovljenih težav glede konkurence in se včasih kljub podobnim tržnim razmeram močno razlikujejo med državami članicami.

Komisija si bo prizadevala za nadaljnjo racionalizacijo postopkov in zmanjšanje upravnega bremena akterjev na trgu in NRO v skladu s strategijo Komisije za bolje oblikovane predpise[29]. V povezavi s pregledom regulativnega okvira bo predstavila ustrezne predloge. Poleg tega je Komisija pozvala države članice, naj prispevajo k racionalizaciji postopka pregledov trga na nacionalni ravni. Predvsem se morajo NRO izogibati (i) zamudam med sporočanjem osnutkov ukrepov in sprejetjem končnih ukrepov ter (ii) sporočanju analiz trga in predvidenih ukrepov v različnih korakih.

Komisija trenutno pregleduje regulativni okvir za e-komunikacije in bo predlog v zvezi z njim posredovala Svetu in Parlamentu v drugi polovici leta 2007. Vendar se ne pričakuje, da bo revidirani regulativni okvir stopil v veljavo pred letom 2009 oz. 2010. Kratkoročno bo Komisija pregledala Priporočilo o zadevnih trgih in člen 7 Postopkovnega priporočila. Nove različice besedil bodo sprejete v drugi polovici leta 2007.

[1] Enotni trg za državljane, COM(2007) 60 konč., 21.2.2007.

[2] i2010 – Letno poročilo o informacijski družbi za leto 2007, COM(2007) 146 konč., 30.3.2007.

[3] Pravna ureditev in trgi evropskih elektronskih komunikacij 2006 (12. poročilo), COM(2007) 155, 29.3.2007.

[4] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva), UL L 108, 24.4.2002, str. 33.

[5] Priporočilo Komisije 2003/311/ES z dne 11. februarja 2003 o upoštevnih proizvodih in storitvah v sektorju elektronskih komunikacij, občutljivem na predhodno pravno ureditev v skladu z Direktivo 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve („Priporočilo o upoštevnih trgih“), UL L 114, 8.5.2003, str. 45.

[6] Na trgih fiksne telefonije in širokopasovnih povezav je veliko operaterjev dejavnih v več državah članicah in celo po vsej EU. Tudi na trgih mobilne telefonije več podjetij deluje v različnih državah članicah, od katerih je en operater dejaven v več kot polovici držav EU-25. Na trgih satelitske radiodifuzije operaterji že ponujajo čezmejne storitve. Glej študijo z naslovom „Preparing the Next Steps in Regulation of Electronic Communications - A contribution to the review of the electronic communications regulatory framework“ („Priprava prihodnjih ukrepov glede ureditve elektronskih komunikacij – Prispevek k pregledu regulativnega okvira za elektronske komunikacije“), objavljeno julija 2006 (študija Hogan & Hartson ).

[7] Glej študijo Hogan & Hartson.

[8] Sektor elektronskih komunikacij predstavlja 44,5 % celotnega sektorja IKT, ki je ocenjen na 649 milijard EUR za leto 2006 na podlagi 12. poročila Komisije o izvajanju.

[9] Glej zlasti Sporočilo o pregledu regulativnega okvira EU za elektronske komunikacije, COM(2006) 334 konč., 28.6.2006.

[10] Glej študijo, ki jo je pripravilo podjetje London Economics v povezavi s PricewaterhouseCoopers z naslovom „Presoja regulativnega okvira za elektronske komunikacije: Rast in investicije v sektorju elektronskih komunikacij v EU“ („An assessment of the regulatory framework for electronic communications: growth and investment in the EU e-Communications sector", julij 2006.

[11] Glej Sporočilo o pregledih trga v skladu z regulativnim okvirom EU, COM(2006) 28 konč., 7.2.2006.

[12] Komisija je Nemčiji poslala uradni opomin zaradi sprememb v nemškem zakonu o telekomunikacijah, zaradi katerih bi bila iz konkurence izključena omrežja hitrega dostopa do interneta (VDSL), glej sporočilo za javnost IP/07/237 z dne 26. februarja 2007.

[13] Zakupljene vode z alternativnimi vmesniki (vključno z Ethernetom) je treba vključiti v grosistične trge zakupljenih vodov, če je z oceno, v skladu z načeli konkurenčnega prava, razvidno, da se lahko grosistične zakupljene vode nadomesti z grosističnimi zakupljenimi vodi z običajnimi vmesniki, še posebej, če sta njihovi funkcionalnost in cena enaki.

[14] Smernice Komisije o analizi trga in oceni pomembne tržne moči v skladu z regulativnim okvirom Skupnosti za elektronska komunikacijska omrežja in storitve („smernice PTM“), UL C 165, 11.7.2002, str. 6).

[15] Komisija je poudarila pomanjkanje cenovne usmeritve in manjkajoče ločeno računovodstvo v Nemčiji ter manjkajoče informacije o metodologiji stroškovnega računovodstva na Slovaškem.

[16] Komisija je na primer predložila svoje pripombe glede medoperaterskega najema vodov na Portugalskem, v Španiji in Združenem kraljestvu ter prosila Poljsko, naj navede svoje obveznosti medoperaterskega najema vodov.

[17] Komisija je predvsem predložila svoje pripombe glede potrebe, da se upošteva grosistične ukrepe v primeru Madžarske, Francije, Slovenije in Španije, in izvrševanje teh ukrepov v Franciji.

[18] Nemški NRO, na primer, je končne ukrepe sporočil več kot leto dni po sporočitvi analize trga.

[19] Takšni primeri so Luksemburg, Češka republika in Poljska.

[20] Predvsem na Češkem, v Nemčiji in na Finskem.

[21] Komisija je glede tega predložila svoje pripombe po prejemu obvestil iz Nemčije in Luksemburga.

[22] Delno je bilo tako v Avstriji, Belgiji, na Češkem, Danskem, Finskem, v Nemčiji, na Nizozemskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu.

[23] Tako je bilo v Avstriji, Belgiji, na Češkem, Finskem, Madžarskem, v Latviji, na Nizozemskem, Švedskem in v Sloveniji.

[24] Na Cipru in v Sloveniji ima le en operater PTM. Na Irskem, v Španiji in na Malti je bil ugotovljen skupni prevladujoči položaj. Na Irskem je irski regulativni organ po postopkih nacionalnih sodišč umaknil zadnji ukrep.

[25] Če operater gostitelj preneha z dobavo, lahko ponudnik storitev preklopi na drugega grosističnega dobavitelja. Če pa ponudnik storitev izstopi iz maloprodajnega trga, operater gostitelj morda ne more pridobiti zadostnega dela maloprodajnih strank ponudnika storitev, da bi nadomestil izgubljeni grosistični prihodek.

[26] Priporočilo Komisije 2003/561/ES z dne 23. julija 2003 o obvestilih, časovnih rokih in posvetovanjih iz člena 7 okvirne direktive („Postopkovno priporočilo“), UL L 190, 30.7.2003, str. 13.

[27] Glej uvodni izjavi 5 in 6 ter člen 4 Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu), UL L 108, 24.4.2002, str.7.

[28] V primeru NL/2003/17 je nizozemsko ministrstvo za gospodarske zadeve objavilo odlok, ki je vseboval splošno obveznost glede zagotovitve povezljivosti med koncema za vse javno dostopne telefonske storitve na Nizozemskem. V primeru UK/2003/19 je britanski NRO objavil obveznost za edinega ponudnika storitev nadzora dostopa za digitalno televizijo (Sky Subscriber Services Limited), da zagotovi dostop do teh storitev pod pravičnimi, razumnimi in nediskriminacijskimi pogoji. Poljski NRO je na prvotnega operaterja naložil obveznost zagotavljanja nediskriminatornosti in preglednosti, predvsem z namenom, da mu prepreči vmešavanje v kakovost s prenosom IP med svojimi strankami in drugimi operaterji elektronskih komunikacij (glej primer PL/2006/0382). V primeru UK/2006/0454 je britanski NRO predlagal, da se BT naloži obveznost glede dostopa, v skladu s katero mora BT kupiti storitve zaključevanja klicev prek ozkopasovne povezave od katerega koli operaterja javnega elektronskega komunikacijskega omrežja.

[29] Glej predvsem sporočilo Komisije „Bolje oblikovani predpisi za rast in delovna mesta v Evropski uniji“, COM(2005) 97 konč., 16.3.2005.