52007DC0324

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 13.6.2007

COM(2007) 324 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 814/2000 o ukrepih za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko {SEC(2007) 800}

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 814/2000 o ukrepih za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko

PRVI DEL UKREPI NA PODLAGI UREDBE SVETA (ES) šT. 814/2000

I. Uvod

To poročilo obravnava izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 814/2000 v obdobju 2003–2006.

Cilji ukrepov za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko v skladu z Uredbo (ES) št. 814/2000 so:

pomoč pri razlagi skupne kmetijske politike ter pri njeni izvedbi in razvoju, |

promocija evropskega modela kmetijstva in pomoč ljudem pri njegovem razumevanju, |

zagotavljanje informacij kmetom in drugim, ki živijo na podeželju, |

dviganje ozaveščenosti javnosti o bistvenih vsebinah in ciljih skupne kmetijske politike. |

- Ukrepi se delijo na dve glavni skupini:

ukrepi, ki jih predložijo organizacije tretjih oseb za sofinanciranje EKUJS in so lahko programi ali posebni ukrepi, |

ukrepi na pobudo Komisije, ki jih v celoti financira EKUJS („neposredni ukrepi“). |

- Svet je določil (člen 8 Uredbe (ES) št. 814/2000), da je treba Evropskemu parlamentu in Svetu vsaki dve leti predložiti poročilo o izvajanju Uredbe. To je drugo takšno poročilo. Prvo poročilo, ki je obravnavalo obdobje 2000–2002, je bilo predloženo maja 2003[1].

V poročilu iz maja 2003 je bil opisan razvoj izvedbenih ukrepov, ki določajo podrobna pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 814/2000, zlasti tistih v zvezi z nepovratnimi sredstvi, dodeljenimi tretjim osebam. Medtem so bila izvedbena pravila v manjšem obsegu dodatno tehnično spremenjena.[2]

To poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu naj bi bilo prvotno predloženo decembra 2005. Zadržano je bilo zato, da se je lahko dokončala ocena ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, ki je bila opravljena v posebnem okviru politike ocenjevanja Komisije za obdobje 2000–2005, in zato, da bi Komisija lahko upoštevala ugotovitve te ocene.[3] Celotno besedilo je na voljo na spletišču Europa: http://ec.europa.eu/agriculture/eval/reports/cap_info/index_en.htm.

Priloge in seznam okrajšav iz besedila so v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije.

II. Proračun

Za obdobje 2003–2006 je bilo letno na voljo 6,5 milijona EUR za ukrepe za informiranje v skladu z vrstico B1-382 (iz leta 2003) in po spremembah z vrstico nomenklature 05 08 06 za proračunsko obdobje 2004–2006.

Razčlenitev ukrepov, ki jih je sprejela Komisija, in ukrepov, ki so jih sprejele organizacije tretjih oseb (nepovratna sredstva), je naslednja:

2003: neposredni ukrepi (2 500 000) (38 %) – nepovratna sredstva (4 000 000) (62 %),2004: neposredni ukrepi (2 500 000) (38 %) – nepovratna sredstva (4 000 000) (62 %),2005: neposredni ukrepi (3 000 000) (46 %) – nepovratna sredstva (3 500 000) (54 %),2006: neposredni ukrepi (3 700 000) (57 %) – nepovratna sredstva (2 800 000) (43 %).

Vendar se razen leta 2006, v katerem je bilo opazno znatno povečanje uporabe sredstev, velik del letnih proračunskih sredstev ni porabil (izvrševanje je doseglo 64 % leta 2003, 51 % leta 2004, 61 % leta 2005 in 98 % leta 2006; za podrobnosti glej tabelo 2). Razlog za omejeno uporabo možnosti financiranja je bila zlasti nezadostna poraba proračunskih sredstev, dodeljenih za nepovratna sredstva. Ker je veliko vlog za nepovratna sredstva vsebovalo napake ali so bile slabe kakovosti, je le majhen del projektov izpolnil vse zahteve (merila upravičenosti, izločitve, izbire in dodelitve).

Za povečanje uporabe proračunskih sredstev, dodeljenih za nepovratna sredstva, in po pregledu najpogostejših napak prosilcev sta bila razpisa za zbiranje predlogov 2005/C 252/06[4] o sofinanciranih ukrepih v proračunskem letu 2006 in 2006/C 236/07[5] o sofinanciranih ukrepih za proračunsko leto 2007 dodatno poenostavljena, njuno besedilo pa pojasnjeno, da bi se prosilci lahko izognili takšnim napakam. Uspeh tega prizadevanja se je izrazil v proračunskem letu 2006 z znatno povečano uporabo proračunskih sredstev, dodeljenih za nepovratna sredstva.

III. Razčlenitev financiranih ukrepov (v smislu obveznosti)

V prvem poročilu o Uredbi Sveta (ES) št. 814/2000 je bil opisan način, kako je Komisija v obdobju 2000–2002 postopno izboljšala pravila glede ukrepov, ki se izvajajo. Navedena je tudi revizija izvedbenih pravil v Uredbi Komisije (ES) št. 2208/2002, ki je usmerjala dejavnosti v zvezi z nepovratnimi sredstvi v obdobju 2003–2006.[6] Ta je uvedla znatne izboljšave sheme: poenostavitev, večjo preglednost, boljšo oceno predlaganih ukrepov za informiranje, boljšo opredelitev sporočil, ki jih je treba pošiljati, in boljše razširjanje. Letni razpis za zbiranje predlogov je bil postopno izpopolnjen in razvit, kar je bil rezultat novega političnega ozračja, v katerem je delovala skupna kmetijska politika. Velik poudarek je bil na informiranju kmetov in širše javnosti o spremembah v politični usmeritvi, zlasti glede reforme iz leta 2003 in poznejših reform, povezanih z njo.

1. Nepovratna sredstva (komunikacijski ukrepi, sprejeti na pobudo organizacij tretjih oseb)

V poročevalnem obdobju je Komisija uporabila proračunsko vrstico za sofinanciranje več ukrepov, vključno s seminarji, konferencami, publikacijami, izmenjavami in drugimi dejavnostmi, ki so vse neposredno in posredno pripomogle k boljšemu razumevanju skupne kmetijske politike med državljani EU.

Dovoljeni sta dve vrsti ukrepov, posebni ukrepi za informiranje in letni programi dela. Posebni ukrep za informiranje je neodvisen in samostojen kratek informativni dogodek, organiziran na podlagi enotnega proračuna. Primer posebnega ukrepa v poročevalnem obdobju je ena konferenca ali seminar itn. Letni program dela pomeni sklop dveh do petih posebnih ukrepov za informiranje.

Najvišja stopnja financiranja za navedene ukrepe je 50 % upravičenih stroškov. Vendar se stopnja lahko poviša na 75 % v izjemnih primerih, določenih v izvedbeni uredbi in opredeljenih v razpisu za zbiranje predlogov.

V poročevalnem obdobju je bilo sofinanciranih 35 programov in 70 posebnih ukrepov. Omeniti je treba, da vsak program vključuje več ukrepov in da je 35 financiranih programov vključevalo 99 posebnih ukrepov, kar pomeni skupno 169 ukrepov v štirih letih. Nepovratna sredstva so se dodelila za 121 konferenc in seminarjev, 11 obiskov, 22 publikacij, 11 avdiovizualnih produkcij in 4 spletne portale.

Spodnja tabela prikazuje število prejetih in ugodno rešenih vlog po državah članicah.

Tabela I

[pic]

Priloga 1 vključuje pregled nepovratnih sredstev v poročevalnem obdobju. Podrobnosti o posameznih nepovratnih sredstvih so na voljo na spletišču Europa: http://ec.europa.eu/agriculture/grants/capinfo/index_en.htm .

Poudariti je treba, da je bilo veliko sofinanciranih ukrepov predstavljenih širši javnosti in ne le neposrednim udeležencev, kar je bilo mogoče zaradi multiplikacijskega učinka specializiranih medijev. Očitno je, da je bil v zadnjih letih v razpisih za zbiranje predlogov večji poudarek namenjen boljšemu razširjanju sporočil in medijskim načrtom, ki so jih vključno s ciljnimi skupinami morali opredeliti prosilci.

Kot v preteklosti je bilo veliko upravičencev do nepovratnih sredstev iz Belgije, kjer imajo sedež najpomembnejše socialno-strokovne organizacije na ravni EU (vključno s COPA-COGECA, AEFPR, CEJA). Veliko takšnih ukrepov se je izvedlo tudi v Italiji in Španiji. To je razvidno iz stalnega velikega števila vlog iz teh držav.

V obdobju 2003–2006 je bilo še vedno sorazmerno malo vlog iz severnega dela EU-15. Od širitve je bilo število vlog iz novih držav članic zelo majhno. Službe Komisije ugotavljajo možne razloge za ta položaj in bodo preučile, kateri drugi načini poleg objave letnega razpisa za zbiranje predlogov v Uradnem listu Evropskih skupnosti in na spletni strani Europa bi bili primerni za boljše obveščanje javnosti o razpisu za zbiranje predlogov. V zvezi s tem bo posebna pozornost namenjena posebnim značilnostim novih držav članic.

V obdobju 2003–2006 so bila nepovratna sredstva med drugim dodeljena za seminarje in konference o skupni kmetijski politiki ter izvajanju reforme skupne kmetijske politike, Svetovni trgovinski organizaciji in razvoju podeželja. Te so vključevale več konferenc, ki so raziskovale teme v zvezi s kmetijstvom, širšo družbo in širitvijo.

Posamezni subjekti, ki so bili uspešni pri pridobivanju nepovratnih sredstev v tem obdobju, vključujejo okoljske organizacije in organizacije za razvoj podeželja na ravni EU, kot sta WWF in EUROMONTANA. Poleg tradicionalnih upravičencev, kot sta COPA-COGECA in CEJA, so bili med drugim uspešni tudi regionalni in lokalni organi v državah članicah, medijske organizacije in nacionalne organizacije kmetov (pogosto člani teles na ravni EU), ter nekateri akademski organi. Pri nekaterih sofinanciranih ukrepih so upravičenci izkoristili možnost za vključitev dodatnih organizacij kot partnerjev pri izvajanju projektov.

Kot je bilo že navedeno, so se v obdobju 2003–2006 izboljšali postopki za ocenjevanje in vrednotenje nepovratnih sredstev. Zahteve v zvezi s predhodno in naknadno oceno so bile dodatno bolje opredeljene v letnih razpisih za zbiranje predlogov. Opozoriti je treba tudi na to, da so obveznosti upravičencev v zvezi s samovrednotenjem ukrepov del posameznih sporazumov o nepovratnih sredstvih, sklenjenih med Komisijo in upravičenci. Nepovratna sredstva so se dodelila po strogem postopku izbire. Cilj strategije komuniciranja generalnega direktorata je zdaj okrepiti zmogljivost za merjenje in oceno vpliva njegovih ukrepov za informiranje. Poročila o porabi nepovratnih sredstev so in bodo v prihodnosti analizirana tudi z namenom, da se oceni splošen vpliv, ki je bil dosežen. Tudi to je v skladu z ugotovitvami zunanje ocene in cilji Uredbe.

2. Komunikacijski ukrepi, sprejeti na pobudo Komisije

Kot v prejšnjem obdobju je bilo tudi v obdobju 2003–2006 veliko ukrepov financiranih na pobudo Komisije in potem pogosto izvedenih z zunanjo tehnično pomočjo. Približno 38 % proračunskih sredstev je bilo namenjenih za te ukrepe v letih 2003 in 2004, pozneje pa se je delež teh sredstev povečal na 46 % za leto 2005 in 57 % za leto 2006.

V Prilogi II so podrobno opisane vse komunikacijske pobude Komisije v obdobju 2003–2006 ter ustrezni stroški.

Konference/seminarji

Organizacija konferenc in seminarjev je bila še naprej ključna dejavnost. Ta skupina vključuje dejavnosti, kot so zaslišanja, seminarji za posebne skupine (novinarje, potrošniške organizacije itn.), konference na ravni EU in mednarodne konference.

V obdobju 2003–2006 se je Komisija vedno bolj osredotočala na poglabljanje dialoga z zainteresiranimi stranmi na področju več politik EU. Zato je bila ponovno poudarjena udeležba različnih organizacij civilne družbe na konferencah in seminarjih.

Sodelovanje z drugimi institucijami se je okrepilo, kot na primer pri konferenci o mladih kmetih, ki sta jo januarja 2005 skupaj organizirala Komisija in Evropski parlament; ter pri konferenci z naslovom „Soobstoj gensko spremenjenih pridelkov s konvencionalnim in ekološkim kmetijstvom – svoboda izbire“, ki je potekala od 4. do 6. aprila 2006 na Dunaju in je bila organizirana skupaj s avstrijskim predsedstvom EU. Velik poudarek je bil tudi na pripravah za širitev.

Udeležba/stojnice na sejmih

Pri tem je poudarek na civilni družbi in vključevanju vseh zainteresiranih strani; poudarek Komisije iz leta 2005 na „lokalnem delovanju“ je v teh letih zelo vplival na organizacijo redne udeležbe Komisije na pomembnih letnih sejmih, kot sta Salon international de l’Agriculture v Parizu in Internationale Grüne Woche v Berlinu, ter na sejmih na splošno.

Zaradi pogoste navzočnosti komisarja za kmetijstvo in razvoj podeželja, drugih komisarjev in poslancev Evropskega parlamenta ter ostalih pomembnih političnih vodij na nacionalni in regionalni ravni se je povečalo medijsko poročanje o udeležbi Komisije na sejmih.

Sejmi bodo še naprej pomembno sredstvo za seznanjanje splošne javnosti. Poudarek bo še naprej na večji sinergiji ter oblikovanju ustreznih sporočil in dejavnosti, namenjenih splošni javnosti, kot je priporočeno tudi v zunanji oceni.

Publikacije

Pripravljenih je bilo več enkratnih ali rednih publikacij. Kot v preteklosti so bili v njih predstavljeni zlasti reforma skupne kmetijske politike, razvoj podeželja in Svetovna trgovinska organizacija.

Zdaj generalni direktorat pregleduje te publikacije v skladu s priporočili iz ocene. V prihodnosti želi oblikovati več spletnih publikacij ter priskrbeti več gradiva, ki bo prilagojeno lokalnim potrebam; to mora med drugim prispevati k zadovoljevanju jezikovnih potreb na lokalni ravni.

Spletišče

Spletišče „Kmetijstvo in razvoj podeželja“ se je v poročevalnem obdobju hitro razvijalo, predvsem kot pomemben vir strokovnih informacij o skupni kmetijski politiki in razvoju podeželja. V skladu z nedavno oceno spletišče veliko uporabljajo ključne organizacije zainteresiranih strani kot vir informacij.

Prav tako je bil dosežen velik napredek k večji preglednosti skupne kmetijske politike: objavljeno je bilo poglavje, ki usmerja zainteresirano javnost na spletišča držav članic, na katerih so informacije o upravičencih do plačil skupne kmetijske politike.

Omeniti je treba tudi vzpostavitev spletnega dnevnika komisarke Fischer Boel v začetku leta 2007, ki uporablja nova hitro razvijajoča se komunikacijska sredstva. Leta 2002 je bila vzpostavljena storitev elektronske pošte „Agriculture Newsdigest“ in zdaj se ta pošta redno pošilja več kot 14 000 naročnikom po vsem svetu.

Spletišče se lahko kot komunikacijsko sredstvo zelo razvije ter seznanja tudi nove in mlajše ciljne skupine v splošni javnosti. Sedanja strategija komuniciranja generalnega direktorata predvideva dodatni razvoj internetnega komuniciranja, zlasti z interaktivnimi orodji.

Javnomnenjske raziskave

Generalni direktorat za kmetijstvo še vedno redno sprašuje državljane EU po mnenju o skupni kmetijski politiki in razvoju podeželja. Nedavno je pregledal vprašanja v raziskavi Eurobarometra, da bi izboljšal možnost merjenja ozaveščenosti in poznavanja politike ter omogočil opredelitev različnih ciljnih skupin v splošni javnosti. To je tudi v skladu s priporočili iz zunanje ocene.

Obiski

Zaradi možnosti seznanjanja širše javnosti so programi generalnega direktorata v zvezi z obiski deležni večjega obveščanja na internetu ter zainteresiranih visokošolskih ustanovah in univerzah. To je tudi v skladu s priporočili iz zunanje ocene.

IV. Razmerje porabe (obveznosti in plačila) med nepovratnimi sredstvi na pobudo tretjih oseb in ukrepi za informiranje na pobudo Komisije

Tabela 2 |

Proračunska vrstica 05.0806: Obveznosti in plačila 2003–2006 |

2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2003–2006 |

(**) | Glede na leto obveznosti in naslednje leto (pravilo n+1). |

Priloga II: | Razčlenitev neposrednih ukrepov Komisije v obdobju 2003–2006 |

Priloga III: | Seznam okrajšav |

[1] Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 814/2000 o ukrepih za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko (COM(2003)235 konč., 8.5.2003).

[2] Uredba Komisije (ES) št. 1820/2004 z dne 20. oktobra 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 2208/2002 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 814/2000 o ukrepih za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko (UL L 320, 21.10.2004, str. 14).

[3] Evropska komisija, GD AGRI Pogodba AGRI 2005/0421, Ocena politike informiranja o skupni kmetijski politiki, december 2006.

[4] UL C 252, 12.10.2005, str. 28.

[5] UL C 236, 30.9.2006, str. 71.

[6] Uredba Komisije (ES) št. 2208/2002 z dne 12. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 814/2000 o ukrepih za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko (UL L 337, 13.12.2002, str. 21).

[7] Sporočilo Komisiji z naslovom „Akcijski načrt za boljše obveščanje o Evropi s strani Komisije“ (SEC(2005) 985), 20.7.2005.