5.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 172/29

—

poudarja, da so pristanišča zelo pomembna za gospodarski in družbeni razvoj, konkurenčnost ter blaginjo Evrope in ne le obalnih regij;

—

ugotavlja, da je za krajino evropskih pristanišč značilna velika raznolikost, in je prepričan, da različne strukture krepijo konkurenco, ki vodi v iskanje najučinkovitejših prometnih poti;

—

poudarja, da sta regionalna in lokalna raven najbolj primerni za upravljanje pristanišč, in zato pozdravlja namen Komisije, ki različnih struktur pri upravljanju pristanišč v EU ne želi poenotiti z zunanjim poseganjem;

—

poudarja, da med seboj ne konkurirajo le posamezna pristanišča, temveč celotne prevozne verige;

—

meni, da so smernice o državni pomoči, ki jih je Komisija napovedala za leto 2008, ustrezen instrument za pojasnitev Pogodbe ES glede pristanišč, da bi še naprej ohranjali lojalno in učinkovito konkurenco v pristaniškem sektorju;

—

ugotavlja, da pravega notranjega trga za pomorski promet v Evropi še ni, in pozdravlja poenostavitev upravnih postopkov, napredek pri posodabljanju carinskih postopkov ter pobudo za ustanovitev skupnega evropskega pomorskega prostora brez ovir, ki jo je Komisija napovedala za leto 2008;

—

poziva k nadaljnjemu razvoju in spodbujanju projektov „Čista ladja“ in „Čisto pristanišče“ in meni, da je na mednarodni ravni nujno treba pospešiti prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki jih izpuščajo ladje, npr. z električnimi priključki na kopnem, da evropska pristanišča ne bodo zaostajala za svetovno konkurenco.

Poročevalec

:

g. HARLINGHAUSEN, član odbora za evropske zadeve mestne skupščine Hamburg (DE/EPP)

1.

se zahvaljuje Komisiji za sporočilo o prihodnji politiki evropskih pristanišč, ki je rezultat obsežnega procesa razprav in posvetovanj. V tem procesu, ki je potekal od maja 2006 do junija 2007 in v katerem so sodelovale vse zainteresirane strani, so bili v okviru šestih tematskih delavnic obravnavani različni vidiki politike evropskih pristanišč;

2.

gleda na sporočilo Komisije kot na nadaljevanje predhodnega sporočila Evropskemu parlamentu in Svetu o izboljšanju kakovosti storitev v pomorskih pristaniščih: osrednji vidik evropskega prometa – predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do trga pristaniških storitev (COM(2001) 35 konč.), o katerem je Odbor regij 20. septembra 2001 objavil mnenje (CdR 161/2001 fin), ter predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do trga pristaniških storitev (COM(2004) 654 konč.), o katerem je Odbor regij 13. aprila 2005 objavil mnenje (CdR 485/2004 fin);

3.

vidi tesno povezavo med sporočilom in drugimi pomembnimi temami, zlasti evropsko pomorsko politiko in evropsko prometno politiko, ter se sklicuje na mnenje na lastno pobudo z dne 12. oktobra 2005 o pomorskih politikah EU – vprašanju trajnostnega razvoja za lokalne in regionalne oblasti (CdR 84/2005 fin), mnenje z dne 13. februarja 2007 z naslovom Prihodnji pomorski politiki unije naproti (CdR 258/2006 fin) ter mnenje z dne 14. februarja 2007 o vmesnem pregledu bele knjige Evropske komisije o prometu iz leta 2001 (CdR 119/2006 fin);

4.

poudarja, da mora oblikovanje in izvajanje prihodnje politike evropskih pristanišč temeljiti na načelih subsidiarnosti in sorazmernosti.

5.

poudarja, da so pristanišča zelo pomembna za gospodarski in družbeni razvoj, konkurenčnost ter blaginjo Evrope in ne le obalnih regij. Pristanišča, pomorski promet in s tem povezana logistika so ena od najhitreje rastočih panog v Evropi. 90 % trgovanja Evropske unije (EU) s tretjimi državami poteka prek pristanišč. 40 % prometa v Evropski uniji se tudi odvija prek pristanišč. Poleg tega v EU vsako leto z ladjami potuje več kot 200 milijonov potnikov;

6.

je prepričan, da mora politika evropskih pristanišč te vidike upoštevati, skupaj z naraščajočo globalizacijo in novim okoljem, ki ga ustvarja razširjena Unija. Pri tem so za trajnostno in uravnoteženo rast ter uspešnost regij Evrope zelo pomembni varstvo podnebja in okolja ter zdravje državljanov;

7.

ugotavlja, da je za krajino evropskih pristanišč značilna velika raznolikost, in je prepričan, da različne strukture krepijo konkurenco, kar vodi v iskanje najučinkovitejših prometnih poti;

8.

zato pozitivno ocenjuje dejstvo, da se po obeh neuspelih predlogih direktive o dostopu do trga pristaniških storitev v Evropskem parlamentu, ki ju je kritično ocenil tudi Odbor regij, sporočilo in v njem napovedani nadaljnji ukrepi osredotočajo predvsem na nezavezujoče akte („mehko pravo“) in ne na nove zakonodajne predloge, saj to omogoča boljše upoštevanje različnih struktur;

9.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija izkoristila priložnost in umestila sporočilo v obsežen koncept, ki s pokrivanjem številnih področij nadgrajuje pristop obeh predlogov direktiv, saj sta bila slednja tematsko omejena predvsem na dostop do pristaniških storitev;

10.

pozdravlja predlagane ukrepe za pojasnitev bistvenih pravil Skupnosti. Pri tem morajo ukrepi služiti nadaljnjemu izboljšanju učinkovite konkurence in prostemu dostopu do trga. V zvezi s tem Odbor regij ugotavlja, da na številnih območjih Unije močna in učinkovita konkurenca med evropskimi pristanišči in v njih že obstaja;

11.

poudarja, da med seboj ne konkurirajo le posamezna pristanišča, temveč celotne prevozne verige. To je treba upoštevati v okviru vseh ureditev s področja pristanišč, saj takšne ureditve vplivajo na celotno logistično verigo v prometu v zaledju;

12.

meni, da morajo ukrepi Evropske unije, ki bi lahko vplivali na prometne tokove, kot so na primer politika vseevropskih prometnih omrežij ali smernice za uporabo okoljske zakonodaje Skupnosti pri razvoju pristaniškega sektorja, temeljiti na zahtevah po ohranitvi stabilnega naložbenega okolja in ugodnega socialnega okolja v pristaniščih ter zagotavljati trajnostni razvoj pristanišč, enotno uporabo določb Pogodbe in posvetovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi.

13.

se v glavnem strinja z analizo Komisije o povečanju učinkovitosti pristanišč in podpira zamisel, da je treba povečanju učinkovitosti dati prednost pred razširitvijo infrastrukture; vendar poziva k pripravi strategij za spodbujanje intermodalnosti in multimodalnosti, ki upoštevajo posebnosti različnih regij, ter poudarja, da mora biti cilj preudarnejše razporeditve prometa po Evropi uresničiti trg v okviru svetovnega političnega okvira;

14.

želi poudariti, da mora biti tudi dostop do pristanišč (tj. uporaba ledolomilcev in bagrov) del pristanišč, tj. povezav med odprtim morjem in zaledjem.

15.

meni, da mora potreba po razvoju pristanišč upoštevati okoljske zahteve ter interese in potrebe tistih, ki živijo v pristaniških mestih;

16.

podpira namen Komisije, da izda smernice o uporabi in razlagi okoljske zakonodaje za razvoj pristanišč. Pri tem je v okviru postopka posvetovanja nujno potrebna ponovna obsežna vključitev pristaniškega sektorja in tudi regionalnih in lokalnih oblasti, ki igrajo odločilno vlogo pri razvoju pristanišč. Ukrepi za razvoj pristanišč in varstvo okolja morajo biti med seboj usklajeni in uravnoteženi;

17.

pozdravlja načrtovane ukrepe za ravnanje z odpadki in usedlinami ter podpira namen Komisije, da zagotovi uporabo ustreznih predpisov EU v vseh državah članicah;

18.

podpira namen Komisije, da zmanjša emisije v pristaniščih, v zvezi s tem pa poudarja pomembno vlogo Mednarodne pomorske organizacije (IMO) in se zavzema za mednarodni sporazum namesto posameznih evropskih poskusov, ki bi oslabili konkurenčnost EU na svetovnem trgu; vendar meni, da mora EU ukrepati sama, če IMO ne ponudi konkretnih rešitev v primernem času.

19.

ugotavlja, da pravega notranjega trga za pomorski promet v Evropi še ni, in pozdravlja poenostavitev upravnih postopkov, napredek pri posodabljanju carinskih postopkov ter pobudo za ustanovitev skupnega evropskega pomorskega prostora brez ovir, ki jo je Komisija napovedala za leto 2008;

20.

vendar opozarja na praktične težave pri izvajanju neoviranega pomorskega prevoza in priporoča natančno analizo sedanjega stanja pred sprejetjem novih ukrepov.

21.

poudarja, da sta regionalna in lokalna raven najbolj primerni za upravljanje pristanišč, in zato pozdravlja namen Komisije, ki različnih struktur pri upravljanju pristanišč v EU ne želi poenotiti z zunanjim poseganjem;

22.

meni, da so smernice o državni pomoči, ki jih je Komisija napovedala za leto 2008, ustrezen instrument za pojasnitev Pogodbe ES glede pristanišč, da bi še naprej ohranjali lojalno in učinkovito konkurenco v pristaniškem sektorju;

23.

v zvezi s tem pozdravlja tudi razširitev določb o preglednosti iz Direktive 2006/111/ES na vsa pristanišča, ne glede na njihovo velikost in letni promet;

24.

je seznanjen z izhodišči sporočila, da je pri podeljevanju koncesij kot veljavno zakonodajo treba upoštevati ustrezno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti in da je pri podeljevanju koncesij, za katere zakonodaja o javnih naročilih ne velja, treba uporabiti pregleden izbirni postopek. Odbor regij na tem področju opaža tudi potrebo po pojasnitvi vloge pristaniških oblasti in njihovih možnosti za ustrezno stopnjo podpore regionalnih interesov in razvoja pristanišč;

25.

je zaskrbljen, da bi neprožno izvajanje predlaganih ukrepov povzročilo pravno negotovost ali zmanjšalo spodbude za naložbe obstoječih ponudnikov, kar bi lahko oslabilo konkurenčnost Evrope;

26.

meni, da imajo pristanišča tudi brez izbirnega postopka še vedno možnost, da izvedejo potrebne ukrepe posodobitve, razširitve in preoblikovanja v okviru učinkovitega razvoja pristanišč;

27.

opaža nadaljnjo potrebo po pojasnitvi pravic delavcev v primeru prenosa lastništva podjetij, zlasti če se navedena Direktiva 2001/23/ES ne uporablja;

28.

ugotavlja, da so tehnično-navtične storitve (pilotaže, vleka in privez) uvrščene med storitve splošnega gospodarskega pomena in zato zanje veljajo členi 86, 87 in 88 Pogodbe ES. V skladu s temi členi in načelom subsidiarnosti je naloga držav članic, da opredelijo svoje storitve splošnega gospodarskega pomena v skladu s pogoji iz odločbe z dne 28. novembra 2005. Če država članica pooblasti neko podjetje za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, lahko to podjetje prejme nadomestilo za javne storitve, če dobiček, dosežen z opravljanjem storitev splošnega gospodarskega pomena, ne krije stroškov. Nadomestilo ne sme presegati dejanskih stroškov, vključno z zmernim donosom. Odbor opozarja tudi, da stroški tehnično-navtičnih storitev za zagotavljanje varnosti plovbe na območjih pristanišč predstavljajo zelo majhen del skupnih prevoznih stroškov, in zato zavrača zamisel o spodbujanju zmanjševanja stroškov teh storitev za povečanje privlačnosti pomorskega prometa;

29.

opaža, da so potrebna dodatna pojasnila na področju pilotaže in s tem povezanimi vprašanji varnosti, za katere so pristojne lokalne in regionalne oblasti;

30.

se strinja s Komisijo glede ocene t. i. „združenj“ za delavce in poudarja njihov pomen za zaposlitev in usposabljanje pristaniških delavcev v skladu z veljavno zakonodajo EU, zlasti s svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev;

31.

pozdravlja opredelitev pojma „pristaniške pristojbine“ in njihovo omejitev na splošno infrastrukturo ter v zvezi s tem zahteva razčlenjeno pojasnitev uporabe pristaniških pristojbin v načrtovanih smernicah o državni pomoči, da bi preprečili navzkrižne subvencije, ki so v nasprotju s konkurenco;

32.

ugotavlja, da pri pristaniških pristojbinah že zdaj vlada velika preglednost in zato meni, da so nadaljnja pravila na tem področju nepotrebna;

33.

pozdravlja namen Komisije, da posveti več pozornosti konkurenci evropskih pristanišč s tretjimi državami in podpori prizadetim pristaniščem, saj številna pristanišča niso v neugodnem položaju zgolj zaradi svoje geografske oddaljenosti, temveč tudi zaradi zaostrene konkurence s tretjimi državami;

34.

izraža bojazen, da 100-odstotni pregled (scanning) vseh ladijskih kontejnerjev, namenjenih v ZDA, ki ga zahtevata ameriški zakon o varnosti pristanišč (2006) in Resolucija št. 1 predstavniškega doma ameriškega kongresa (2007), v evropskih pristaniščih skoraj ni izvedljiv in bi bil povezan v visokimi stroški, zato Komisijo poziva, da se z ameriškimi organi pogaja o praktičnih rešitvah.

35.

podpira namen Komisije, da izboljša podobo pristanišč in okrepi njihovo povezovanje z mesti. V mnogih regijah imajo pristanišča veliko vlogo, ki presega njihov prispevek h gospodarstvu in zaposlovanju. Pogosto zaznamujejo podobo mest in so pomemben dejavnik razvoja mesta ali regije;

36.

zato poziva k inovativnemu pristopu, ki vključuje potencial pristaniških mest na področju kulture, turizma in prostega časa, ter predlaga, da se raziskovalni projekti in projekti teritorialnega sodelovanja, ki prispevajo k večji prepoznavnosti prihodnjega razvoja, nagradijo;

37.

pozdravlja načrtovane ukrepe Komisije za večjo prepoznavnost v javnosti, vendar pri tem opaža probleme z veljavnimi zahtevami glede varnosti ter zaščite proti terorizmu in kriminalu;

38.

še vedno opaža potrebo po pojasnitvi načrtovane večnamenske kartice za dostop in njenega pomena.

39.

meni, da mora politika evropskih pristanišč upoštevati tudi razsežnost zaposlovanja, da bi ohranili in ustvarili kvalificirana delovna mesta;

40.

zato pozdravlja namen Komisije, da spodbudi socialni dialog na evropski ravni, ki mora potekati v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji. Dobri in varni delovni pogoji ter nenehno izboljševanje začetnega in nadaljnjega usposabljanja pristaniških delavcev, npr. s sistematično uporabo simulatorjev, so odločilni dejavniki za pozitiven in trajnostni nadaljnji razvoj pristanišč in regij, v katerih se pristanišča nahajajo;

41.

poudarja, da Evropa lahko ohrani svoj konkurenčni položaj v svetu le, če bo izkazovala nadpovprečno inovativnost in boljšo kakovost v primerjavi z drugimi regijami, ter poudarja, da sta akademsko izobraževanje in poklicno usposabljanje temeljnega pomena za dosego tega cilja;

42.

izraža zaskrbljenost zaradi še vedno visokega števila nesreč pri delu v pristaniščih in na ladjah. Odbor regij poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri nadzoru in izvajanju predpisov o varovanju zdravja in varstvu pri delu v pristaniščih.

43.

obžaluje zamude pri vzpostavljanju infrastrukture vseevropske mreže (TEN) in se zavzema za to, da bi Komisija države članice ter regije in mesta bolje seznanjala s predvidenimi možnostmi za financiranje in jih tako podprla pri povečevanju zmogljivosti in infrastrukture kopenskega dostopa do pristanišč (povezave z zaledjem) in dostopa do pristanišč po morju (povezave pristanišč s pomorskimi plovnimi potmi) ter pri izgradnji logističnih mrež za distribucijo;

44.

meni, da je pri prihodnji ureditvi glede zagotavljanja finančne pomoči za pomorske avtoceste treba formalno upoštevati udeležbo regij, in si v zvezi s tem prizadeva za splošno poenostavljen postopek, ki bo bolj ustrezal interesom podjetij in tako prispeval k večji razširjenosti ter sprejemanju okolju prijaznega pomorskega prometa;

45.

predlaga, da se pri načrtovanju dostopa z morja ali kopnega v prihodnje okrepi uporaba instrumentov prostorskega načrtovanja in enotnega upravljanja obalnih območij;

46.

poziva k čim prejšnji objavi smernic o državni pomoči po posvetovanju z državami članicami, regijami in zainteresiranimi stranmi;

47.

predlaga uvedbo gospodarskih pobud, da bi otoškim regijam in oddaljenim obalnim območjem zagotovili primerno pristaniško infrastrukturo in zadovoljiv pomorski promet ter s tem spodbudili trajnostni razvoj teh regij in zmanjšali vpliv dejavnikov, ki ovirajo podjetništvo in enak dostop do velikih evropskih trgov;

48.

poudarja potrebo po boju proti onesnaževanju zraka in podnebnim spremembam, pri čemer morajo sodelovati tudi pristanišča in pomorski promet, npr. s hitrim prehodom na čistejša goriva v pomorskem prometu ter s takojšnjo uvedbo predpisov Mednarodne pomorske organizacije o upravljanju balastnih voda ladij;

49.

poziva k nadaljnjemu razvoju in spodbujanju projektov „Čista ladja“ in „Čisto pristanišče“ in meni, da je na mednarodni ravni nujno treba pospešiti prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki jih izpuščajo ladje, npr. z električnimi priključki na kopnem, da evropska pristanišča ne bodo zaostajala v svetovni konkurenci. Poleg tega je treba na evropski ravni sprejeti ukrepe za takojšnje izboljšanje kakovosti življenja prebivalstva v pristaniških skupnostih;

50.

meni, da je treba javnost bolj kot doslej seznanjati s tem, da so pristanišča in morja zelo pomembna za rast gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest v Evropi. To nalogo je treba prepustiti državam članicam, regijam in pristaniščem;

51.

z velikim zanimanjem pričakuje ukrepe, ki jih Komisija načrtuje za leto 2008, glede oblikovanja celostne pomorske politike EU ter načina, kako bodo v to vključena pristanišča;

52.

priznava, da so ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti potrebni številni ukrepi na ravni EU, da bi upoštevali vse vidike politike pristanišč. Vendar pa se hkrati boji, da ne bo možno uresničiti vseh ukrepov v predvidenem časovnem okviru, in zato obžaluje, da ni jasno navedeno, katerim ukrepom je treba dajati prednost;

53.

predlaga, da Komisija pri sprejemanju načrtovanih ukrepov upošteva tudi majhna pristanišča na lokalni in regionalni ravni, katerih dejavnosti večinoma niso komercialne in so za okoliško prebivalstvo bistvenega pomena in ki imajo za izvajanje direktiv in predpisov, ki jih sprejmejo evropske institucije, na razpolago le omejene finančne in človeške vire; predlaga tudi, da se v nekaterih primerih preveri vpliv novih pravnih instrumentov EU glede na zmogljivosti in obseg dejavnosti pristanišč, da ne bi ogrozili njihovega preživetja;

54.

zato poziva k preoblikovanju seznama ukrepov, tako da bodo posamezni cilji, ki jih je treba doseči z različnimi ukrepi, razvrščeni po pomembnosti ter po predvidenih področjih pristojnosti v skladu z načelom subsidiarnosti in časovnim razporedom;

55.

predlaga, da bi sodeloval in pomagal pri pripravi predlogov za prednostno razvrstitev navedenih ukrepov in za prihodnjo politiko pristanišč, ter izraža željo, da bi redno prejemal informacije o razvoju tega političnega področja;

56.

priporoča oblikovanje strukture, ki bo omogočala redno posvetovanje z vsemi interesnimi skupinami, da se lahko v nadaljnji razvoj politike evropskih pristanišč vključijo rezultati, preprečijo navzkrižja in izmenjajo najboljše prakse, ter v zvezi s tem opozarja tudi na možnost podpore in spodbujanja lokalnih in regionalnih organov za zagotavljanje večjega sprejemanja;

57.

poziva Komisijo, da do 31. decembra 2009 predloži vmesni pregled politike evropskih pristanišč, vključno s predlogom ukrepov za odpravo ozkih grl med pristanišči in zaledjem.