52006SC0780

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 22.6.2006

SEC(2006) 780

DELOVNI DOKUMENT OSEBJA KOMISIJE

POVZETEK PRESOJE VPLIVA priložen Sporočilu Komisije „Za trajnostni evropski vinski sektor“

{COM(2006) 319}

DELOVNI DOKUMENT OSEBJA KOMISIJE

POVZETEK PRESOJE VPLIVA priložen Sporočilu Komisije „Za trajnostni evropski vinski sektor“

OPOMBA:

Zaradi zahtev glede števila strani je ta povzetek omejen na glavne ugotovitve presoje vpliva, ki je na voljo le v angleščini.

POLITIčNE MOžNOSTI

V presoji vpliva so opredeljene štiri možnosti reforme skupne ureditve trga za vino.

1. možnost: Ohranitev zdajšnjega stanja z možnimi nekaterimi omejenimi prilagoditvami

2. možnost: Temeljita reforma skupne ureditve trga

3. možnost: Reforma skladno z reformo SKP

4. možnost: Deregulacija trga z vinom

Politične možnosti povzema tabela 1.

Tabela 1: Opis političnih možnosti

Možnost | Tržni ukrepi | Regulativni ukrepi |

3. možnost: Reforma skladno z reformo SKP | Podaljšanje za nekaj let | Odprava | Pretvorba proračuna v upravičenost do Sheme enotnih plačil | Pristojnost Komisiji, povezava s postopki Mednarodne organizacije za vinsko trto in vino, posebni postopki za izvoz, konec prepovedi za uvožen mošt | Poenostavitev, uskladitev s STO-TRIPs in sistemom ZGO/ZOP, revizija sistema klasifikacije vin | Pristojnost Komisiji, enotna orodja za vsa vina, več prilagodljivosti |

4. možnost: Deregulacija trga z vinom | Odprava | Odprava | Odprava ali prenos v 2. steber | Odprava ali prenos v 2. steber | Pravila Mednarodne organizacije za vinsko trto in vino kot edini ureditveni okvir | Popolna vključitev v sistem ZGO/ZOP | Popolna vključitev v horizontalno direktivo o označevanju živil |

Analiza vplivov

Gospodarski vpliv

Tržno ravnovesje

Z vidika srednjeročnih obetov za EU-27 (glej Prilogo 1) bi ohranjanje sedanje ureditve za vino (1. možnost), četudi bi se rahlo prilagodila, povzročilo vse večje presežke in zato ni trajnostno.

Pri vseh drugih političnih možnostih bi odprava tržnih ukrepov zagotovila boljšo tržno usmerjenost proizvodnje vina in s tem dolgoročno dosego ravnovesja.

Vendar bi 2., 3. in 4. možnost kratkoročno različno vplivale na tržno ravnovesje.

Druga možnost bi zlasti omogočila najbolj nemoteno in najhitrejšo absorpcijo presežka vina, s pospešenim zmanjševanjem pridelovalne zmogljivosti (program izkrčitve nasadov) in podpiranjem strukturne prilagoditve v sektorju. Po drugi strani pa bi 3. in 4. možnost brez strukturnih ukrepov otežili prehod na tržno ravnovesje. To bi sektorju povzročilo velike preglavice, ker se je desetletja opiral na tradicionalne instrumente tržne intervencije in bi bil zdaj v celoti odgovoren za prilagoditev spremenjenim razmeram na trgu.

Cene in dohodki

Pri ohranitvi zdajšnjega stanja bi naraščajoči presežki povzročili vse večji pritisk na intervencijske ukrepe in na proračun EU. Tržna orodja bi bila čedalje manj učinkovita pri odpravljanju zalog vina. Ponavljajoče se krize bi povzročile znižanje cen in s tem dohodkov kmetov .

Vse druge možnosti bi dolgoročno prinesle zadovoljivo raven cen in dohodkov, kar je neposredna posledica doseženega tržnega ravnovesja.

Ne glede na izbrano politično možnost pa se bodo vinarji na splošno kratkoročno morali spopasti s padcem cen in izgubo dohodkov, ker bo stabilizacija razmer na trgu zahtevala izredno veliko truda pri strukturnem prilagajanju.

Pri presoji vplivov vseh štirih političnih možnosti je bila opravljena simulacija v dveh korakih:

1. na podlagi statističnega odnosa, ki je bil določen med cenami namiznega vina in skupnimi zalogami vina, so bile cene ekstrapolirane;

2. s podatki iz mreže knjigovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev in na podlagi sedmih „vzorčnih kmetij“, ki predstavljajo najpomembnejše tipe pridelovalcev namiznega vina v petih velikih vinogradniških regijah v EU, je bila narejena simulacija vpliva napovedanih padcev cen na dohodke.

Rezultati simulacije (glej Prilogi 2 in 3) kažejo, da bi ohranitev zdajšnjega stanja in popolna deregulacija imeli najhujše posledice za cene in dohodke.

Druga možnost bi na splošno imela manj izrazit, čeprav še vedno znaten kratkoročen vpliv na dohodke, sčasoma pa bi zagotovila hitro stabilizacijo.

Tretja možnost bi bila na splošno najbolj privlačna možnost za vinarje zelo kratkoročno, ker bi nevezano plačilo na začetku vsaj nadomestilo padec cen vina; vendar bi počasna ponovna vzpostavitev tržnega ravnovesja in velik padec cen lahko srednjeročno povzročila padec dohodkov.

Konkurenčnost

Vinarska panoga v EU ima v primerjavi s konkurenti nekaj slabosti:

- manjše proizvodne strukture z višjimi proizvodnimi stroški in manjšimi količinami za potrebe velikih prodajalcev na drobno,

- manj dinamično strategijo trženja,

- večje zakonske omejitve.

V zvezi s tem 1. možnost ne bi omilila trenutnih težav.

2., 3. in 4. možnost bi se deloma pravilno odzvale na probleme z:

- boljšo tržno usmerjenostjo,

- boljšo prilagodljivostjo pri enoloških postopkih in predpisih o označevanju,

- manj zakonskimi omejitvami.

Zlasti bi bila odprava prepovedi novih nasadov ugodna za konkurenčnost in bi najbolj učinkovitim proizvajalcem omogočila optimiziranje velikosti njihovih kmetijskih gospodarstev in poslovanje z najbolj primernim obsegom proizvodnje.

Predlagana prepoved uporabe saharoze za obogatitev bi lahko negativno vplivala na konkurenčnost zadevne proizvodnje, ker bi se proizvodni stroški lahko povišali za 15–25 %[1].

Gospodarski in družbeni vpliv na podeželska območja

Pri 1. možnosti bi poslabšanje razmer na trgu v vinskem sektorju povzročilo večje gospodarske in socialne probleme na podeželskih območjih vinskih regij.

Pri 2. možnosti bi nemotena vzpostavitev tržnega ravnovesja in s tem gospodarske vzdržnosti proizvodnje vina imela tudi pozitiven gospodarski in družbeni vpliv na podeželska območja kot celoto. Sredstva, dodeljena v nacionalne proračunske okvire in za krepitev politike razvoja podeželja, bi ugodno vplivala na strukturno prilagoditev sektorja in ublažila posledice zmanjšane proizvodnje vina.

Pri 3. in 4. možnosti bi odsotnost posebnih strukturnih ukrepov, ki bi spremljali odpravo tržnih orodij in pomagali pri strukturni prilagoditvi v vinskem sektorju, lahko zelo ogrozila kohezijo vinogradniških regij. Najgloblje posledice bi imela zlasti 4. možnost .

Vpliv na okolje

Proizvodnja vina zelo obremenjuje okolje:

- vplivi na tla (erozija, zbitost, izguba organske snovi),

- intenzivna uporaba fitofarmacevtskih sredstev (zlasti fungicidov),

- odlaganje stranskih proizvodov proizvodnje vina,

- vse več namakanja v nekaterih regijah,

- čezmerna specializacija,

- tveganja, ki so posledica neurejenega krčenja nasadov.

Pri ohranitvi zdajšnjega stanja bi se vsi pritiski na okolje nadaljevali.

Pri 2. možnosti ni enostavnega načina za spoštovanje okolja na celotnem vinorodnem območju, ker vinogradniške kmetije ne bi nujno prejele neposrednih plačil, ki bi bila lahko odtegnjena pri nespoštovanju navzkrižne skladnosti. Rešitev pa bi lahko bila, da bi bili vsi podporni ukrepi (vključno s tistimi, ki izpolnjujejo pogoje za nacionalni proračunski okvir in za razvoj podeželja) pogojeni z izpolnjevanjem obveznosti navzkrižne skladnosti. Večje krčenje nasadov bi lahko v celoti pozitivno vplivalo na okolje, ker na splošno zmanjša monokulture. Lahko pa bi tudi povzročilo tveganje za okolje, če se zemljišče opusti ali nadomesti z bolj intenzivnimi pridelki.

Glavna prednost 3. možnosti je dejstvo, da bi bila okoljska izhodišča avtomatično zajeta v navzkrižno skladnost.

Pri 4. možnosti bi bilo zelo težko doseči izvajanje okoljskih izhodišč , ker vinogradniki ne bi dobili nobene podpore v okviru skupne ureditve trga za vino.

Odprava vseh ukrepov destilacije, kot pri 2., 3. in 4. možnosti, bi lahko pozitivno vplivala na okolje, pod pogojem, da se s stranskimi proizvodi proizvodnje vina ravna na neškodljiv način.

Vpliv na trgovino in skladnost s STO

Za vinski sektor so glavna vprašanja v okviru STO:

- notranja podpora: velik del letnih izdatkov skupne ureditve trga za vino je razvrščen kot oranžna škatla, to je vrsta podpore, ki najbolj izkrivlja trgovino;

- politika kakovosti/geografske označbe: obstoječi ureditveni okvir na področju kakovosti ne omogoča optimalne mednarodne zaščite naših geografskih označb na podlagi Sporazuma STO-TRIP;

- predpisi o označevanju: države, ki niso članice EU, menijo, da so naši predpisi diskriminatorni.

Pri 1. možnosti bi skoraj vsi problemi obstoječe ureditve za vino s STO ostali nerešeni; zato bi bile številne določbe skupne ureditve trga v prihodnje lahko na udaru.

Vse druge možnosti so popolnoma v sozvočju s STO, čeprav bi bilo za nacionalni okvir pri 2. možnosti treba preveriti status zelene škatle na podlagi dejanske uporabe upravičenih ukrepov.

Vpliv na kakovost vina, zdravje in varstvo potrošnikov

Kakovost vina

Prva možnost ne bi vplivala na kakovost vina.

Pri 2., 3. in 4. možnosti bi boljša tržna usmerjenost, dosežena z odpravo tržnih ukrepov, morala biti ugodna za segment bolj kakovostnih vin.

Zdravje in varstvo potrošnikov

V obstoječi skupni ureditvi trga za vino destilacija pitnega alkohola negativno vpliva na javno zdravje, ker subvencionira preoblikovanje vina v pijačo z večjo vsebnostjo alkohola. Z omogočanjem proizvodnje vinskih žganj z nižjimi stroški spodbuja njihovo uživanje, kar je v nasprotju s skrbjo za zdravje.

Pri 1. možnosti se subvencije za destilacijo pitnega alkohola ohranijo ali samo delno znižajo, tako da bi ostalo neskladje s politiko javnega zdravja .

Pri 2., 3. in 4. možnosti bi odprava subvencionirane destilacije pitnega alkohola in bolj splošni cilj zmanjšati presežke z boljšo tržno usmerjenostjo proizvodnje verjetno imela pozitiven vpliv na javno zdravje. Druga možnost bi omogočila najhitrejšo absorpcijo presežka vina.

Poleg tega bi poenostavitve, predlagane za politiko kakovosti, sistem geografskih označb in predpisov o označevanju, ter izobraževalne in informacijske kampanje v okviru 2. možnosti lahko povečale preglednost za potrošnike.

Vpliv na učinkovitost upravljanja

Učinkovitost upravljanja bi se lahko povečala s poenostavitvijo ureditvenega okvira, kar bi olajšalo izvajanje sistema in nadzora ter s tem omejilo tveganje za goljufije in zlorabo javnih sredstev ter zmanjšalo stroške upravnega in statističnega spremljanja. K boljši učinkovitosti bi prispevala tudi višja raven subsidiarnosti za odzivanje na posebne potrebe politike na ravni držav članic.

Prva možnost na splošno ne bi izboljšala učinkovitosti upravljanja, ker bi bila proračunska sredstva, dodeljena vinskemu sektorju, izpostavljena vse večjemu pritisku.

Druge tri možnosti bi imele pozitiven vpliv, čeprav v različnem obsegu.

Druga možnost bi prinesla pomembno poenostavitev zaradi odprave nekaterih zapletenih ukrepov (pravice do sajenja, destilacije, zasebno skladiščenje vina in javno skladiščenje alkohola), v nekaterih primerih po prehodnem obdobju. Z uvedbo nacionalnih okvirov bi se zvišala tudi raven subsidiarnosti , kar bi državam članicam omogočilo vrsto nadomestnih ukrepov in povečalo sredstva za razvoj podeželja v vinskih regijah.

Tretja možnost bi prinesla večjo poenostavitev , ker bi uvedba sheme enotnih plačil in opustitev ukrepov za določeno vrsto pridelka omogočila manj zapleteno ureditev. Glede subsidiarnosti bi bilo omogočene nekaj prilagodljivosti s posebnim izvajanjem sistema sheme enotnih plačil.

Četrta možnost bi omogočila korenito zakonsko poenostavitev in zmanjšanje proračunskih potreb, čeprav bi družbeno-ekonomske posledice te možnosti dolgoročno povzročile proračunska tveganja, zlasti za države pristopnice.

Primerjava možnosti

V tabeli 2 so povzeti vplivi različnih političnih možnosti.

Tabela 2: Pregled vplivov političnih možnosti

POVZETEK VPLIVOV | 1. možnost: Izboljšano zdajšnje stanje | 2. možnost: Temeljita reforma skupne ureditve trga | 3. možnost: Reforma skladno z reformo SKP | 4. možnost: Deregulacija |

Tržno ravnovesje | Povečanje presežkov | Najbolj nemoteno vzpostavljanje ravnovesja | Kratkoročno in srednjeročno povečanje presežka | Kratkoročno in srednjeročno povečanje presežka |

Dolgoročno tržno ravnovesje | Dolgoročno tržno ravnovesje |

Cene | Velik padec zaradi netrajnosti sistema | Kratkoročno znižanje | Kratkoročno in srednjeročno velik padec | Kratkoročno in srednjeročno zelo velik padec |

Dvig, ko je doseženo ravnovesje | Dvig, ko je doseženo ravnovesje | Dvig, ko je doseženo ravnovesje |

Kmetijski dohodki | Postopno znižanje zaradi netrajnosti sistema | Kratkoročno znižanje | Srednjeročno znižanje | Kratkoročno in srednjeročno zelo velik padec |

Dvig, ko je doseženo ravnovesje | Dvig, ko je doseženo ravnovesje Ni varnostnega mehanizma | Okrevanje, ko je doseženo ravnotežje Ni varnostnega mehanizma |

Konkurenčnost | Ni izboljšanja | Hitro izboljšanje prek ekonomske vzdržnosti in izboljšanih ureditvenih ukrepov omogoča prilagodljivost in inovativnost | Dolgoročno izboljšanje prek ekonomske vzdržnosti in izboljšanih ureditvenih ukrepov omogoča prilagodljivost in inovativnost | Dolgoročno veliko izboljšanje prek ekonomske vzdržnosti in izboljšanih ureditvenih ukrepov omogoča prilagodljivost in inovativnost |

Gospodarski in družbeni vpliv na podeželska območja | Postopno poslabšanje zaradi netrajnosti sistema | Izboljšanje zaradi nemotenega uresničevanja ekonomske vzdržnosti | Tveganja zaradi velikih potreb po prestrukturiranju | Pomembna tveganja zaradi velikih potreb po prestrukturiranju in možnega prenosa proizvodnje med regijami |

Okolje | Ni izboljšanja | Ni enostavne rešitve za uporabo navzkrižne skladnosti na vseh vinorodnih območjih Prenos v razvoj podeželja se lahko uporabi za spodbujanje ukrepov, ki so bolj prijazni do okolja | Neposredna uporaba splošne navzkrižne skladnosti | Navzkrižno skladnost je zelo težko uporabiti Ni na voljo sredstev za spodbujanje ukrepov, ki so bolj prijazni do okolja |

Združljivost s trgovino STO | Možnost napada na različne ukrepe | Večina problemov rešenih | Večina problemov rešenih | Večina problemov rešenih |

Kakovost vina | Nevtralno | Povečanje prek boljše tržne usmerjenosti | Povečanje prek boljše tržne usmerjenosti | Povečanje prek boljše tržne usmerjenosti |

Zdravje/potrošnik | Ni izboljšanja | Prekiniti nesprejemljivo podporo destilaciji v pitni alkohol Predpisi o označevanju bolj pregledni in usmerjeni k potrošniku | Prekiniti nesprejemljivo podporo destilaciji v pitni alkohol Predpisi o označevanju bolj pregledni in usmerjeni k potrošniku | Prekiniti nesprejemljivo podporo destilaciji v pitni alkohol Predpisi o označevanju bolj pregledni in usmerjeni k potrošniku |

Proračun | Naraščajoč pritisk | Nevtralno | Nevtralno | Možnost prihrankov |

Subsidiarnost | Ni izboljšanja | Veliko večja prilagodljivost z nacionalnimi okviri in višjimi sredstvi za razvoj podeželja | Prilagodljivost pri izvajanju sheme enotnih plačil | Možna večja prilagodljivost zaradi prenosa v razvoj podeželja |

Poenostavitev, uporabnost, možnost nadzora | Ni izboljšanja | Zmerna poenostavitev | Velika poenostavitev, vendar posebne operativne težave pri izvajanju sheme enotnih plačil v vinskem sektorju | Večina problemov rešenih |

Priloga 1: Srednjeročna napoved za vinski sektor EU-27 za 2010–11

ŠTIRILETNO | VINSKO LETO | VINSKO LETO | NAPOVEDI 2010/2011 |

POVPREČJE | 2003/04 | 2004/05 | Povprečni | Scenarij | Scenarij |

1999–2003 | scenarij | z majhnim presežkom | z velikim presežkom |

PROIZVODNJA | 180,4 | 166,8 | 191,5 | 178,8 | 173,2 | 183,3 |

PRESEŽEK 1 (a) | 21,9 | 14,3 | 34,8 | 27,0 | 18,8 | 38,0 |

v % proizvodnje | 12,2% | 8,6% | 18,2% | 15,1% | 10,9% | 20,7% |

PRESEŽEK 2 (b) | 10,5 | 4,0 | 23,8 | 15,0 | 7,8 | 25,0 |

v % proizvodnje | 5,8% | 2,4% | 12,5% | 8,4% | 4,5% | 13,6% |

(a) vključno z vinom, umaknjenim za destilacijo v pitni alkohol |

(b) brez vina, umaknjenega za destilacijo v pitni alkohol |

Priloga 2: Vpliv na cene

Regresivna analiza med povprečnimi letnimi cenami namiznega vina in zalogami vina 1. možnost: Ohranitev zdajšnjega stanja

Zaloge v 1 000 hl in cene v €/°vol/hl |

Podatki za preteklost |

Vinsko leto | Skupne zaloge vina dne 31. 7. | Povprečna cena |

2000 | 142 221 | 3,23 |

2001 | 161 900 | 2,78 |

2002 | 156 725 | 2,84 |

2003 | 151 704 | 3,32 |

2004 | 155 636 | 3,36 |

2005 | 174 914 | 2,72 |

Povprečje 2000–05 | 157 183 | 3,04 |

Simulacija |

rast zalog za 9 mio. hl na leto |

Vinsko leto | Zaloge dne 31. 7. | Simulirana cena (linearni model) | % odstopanja glede na leto 0 | Simulirana cena (eksp. model) | % odstopanja glede na leto 0 |

leto 0 | 157 183 | 3,04 | - | 3,03 | - |

leto 1 | 166 183 | 2,86 | -6% | 2,86 | -6% |

leto 2 | 175 183 | 2,69 | -12% | 2,69 | -11% |

2. možnost: Temeljita reforma skupne ureditve trga

Zaloge v 1 000 hl in cene v €/°vol/hl |

Podatki za preteklost |

Vinsko leto | Skupne zaloge vina dne 31. 7. | Povprečna cena |

2000 | 142 221 | 3,23 |

2001 | 161 900 | 2,78 |

2002 | 156 725 | 2,84 |

2003 | 151 704 | 3,32 |

2004 | 155 636 | 3,36 |

2005 | 174 914 | 2,72 |

Povprečje 2000–05 | 157 183 | 3,04 |

Simulacija |

rast zalog za 8,2 mio. hl v letu 1 in za dodatnih 4,2 mio. hl v letu 2 |

Vinsko leto | Zaloge dne 31. 7. | Simulirana cena (linearni model) | % odstopanja glede na leto 0 | Simulirana cena (eksp. model) | % odstopanja glede na leto 0 |

leto 0 | 157 183 | 3,04 | - | 3,03 | - |

leto 1 | 165 383 | 2,88 | -5% | 2,87 | -5% |

leto 2 | 169 583 | 2,80 | -8% | 2,79 | -8% |

3. možnost: Reforma skladno z reformo SKP

Zaloge v 1 000 hl in cene v €/°vol/hl |

Podatki za preteklost |

Vinsko leto | Skupne zaloge vina dne 31. 7. | Povprečna cena |

2000 | 142 221 | 3,23 |

2001 | 161 900 | 2,78 |

2002 | 156 725 | 2,84 |

2003 | 151 704 | 3,32 |

2004 | 155 636 | 3,36 |

2005 | 174 914 | 2,72 |

Povprečje 2000–05 | 157 183 | 3,04 |

Simulacija |

rast zalog za 12,2 mio. hl na leto |

Vinsko leto | Zaloge dne 31. 7. | Simulirana cena (linearni model) | % odstopanja glede na leto 0 | Simulirana cena (eksp. model) | % odstopanja glede na leto 0 |

leto 0 | 157 183 | 3,04 | - | 3,03 | - |

leto 1 | 169 383 | 2,80 | -8% | 2,80 | -8% |

leto 2 | 181 583 | 2,56 | -16% | 2,58 | -15% |

4. možnost: Popolna deregulacija

Zaloge v 1 000 hl in cene v €/°vol/hl |

Podatki za preteklost |

Vinsko leto | Skupne zaloge vina dne 31. 7. | Povprečna cena |

2000 | 142 221 | 3,23 |

2001 | 161 900 | 2,78 |

2002 | 156 725 | 2,84 |

2003 | 151 704 | 3,32 |

2004 | 155 636 | 3,36 |

2005 | 174 914 | 2,72 |

Povprečje 2000–05 | 157 183 | 3,04 |

Simulacija |

rast zalog za 19 mio. hl na leto |

Vinsko leto | Zaloge dne 31. 7. | Simulirana cena (linearni model) | % odstopanja glede na leto 0 | Simulirana cena (eksp. model) | % odstopanja glede na leto 0 |

leto 0 | 157 183 | 3,04 | - | 3,03 | - |

leto 1 | 176 183 | 2,67 | -12% | 2,67 | -12% |

leto 2 | 195 183 | 2,30 | -24% | 2,36 | -22% |

Priloga 3: Vplivi na kmetijske dohodke

Povzetek rezultatov pristopa vzorčnih kmetij za kmetije z namiznim vinom v nekaterih regijah EU – Vir: Generalni direktorat za kmetijstvo – Mreža knjigovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev

Spreminjanje neto dodane vrednosti kmetije na letno število delovnih enot v %

Prvo leto | Drugo leto |

|1. možnostZdajšnje stanje |2. možnostTemeljita reforma |3. možnostReforma SKP |4. možnostDeregulacija |1. možnost Zdajšnje stanje |2. možnostTemeljita reforma |3. možnostReforma SKP |4. možnostDeregulacija | | Spreminjanje cene | -6% |-5% |-8% |-12% |-12% |-8% |-16% |-23% | | Spreminjanje prihodka | | | | | | | | | |Poitou Charentes - namizno vino in konjak |-10% |-8% |-3% |-20% |-20% |-13% |-17% |-38% | |Languedoc Roussillon - specializiran za namizno vino |-19% |-16% |19% |-39% |-39% |-26% |-7% |-74% | |Apulija (1) - specializiran za namizno vino |-11% |-9% |0% |-21% |-21% |-14% |-14% |-41% | |Apulija (2) - mešano namizno vino in olive |-7% |-6% |3% |-15% |-15% |-10% |-7% |-29% | |Sicilija (1) - specializiran za namizno vino |-11% |-9% |6% |-23% |-23% |-15% |-9% |-43% | |Sicilija (2) - mešano namizno vino in olive |-5% |-5% |2% |-11% |-11% |-7% |-5% |-21% | |Kastilja - Manča - specializiran za namizno vino |-8% |-7% |34% |-16% |-16% |-11% |24% |-30% | |

Neto dodana vrednost kmetije na letno število delovnih enot v drugem letu po reformi

[pic]

[pic]

[1] Vir: Obogatitev vina v Evropski skupnosti, Wageningen University, EUR report 13239, 1991.

+

enako stanje glede uporabe

saharoze

+

prepoved uporabe

saharoze

+

ohranitev prepovedi čezmernega stiskanja

+

prepoved uporabe

saharoze

+

ohranitev prepovedi čezmernega stiskanja