52006PC0868

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 22.12.2006

COM(2006) 868 konč.

2006/0309 (COD)

Predlog

UREDBA SVETA

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Vlado Ruske federacije o sodelovanju na področju ribištva in ohranjanju živih morskih virov v Baltskem morju

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

110 | Razlogi za predlog in njegovi cilji Evropska skupnost in Ruska federacija sta s pogajanji uskladili ter med 10. in 12. julijem 2006 sklenili Sporazum o sodelovanju na področju ribištva in ohranjanju živih morskih virov v Baltskem morju, ki ga je Skupnost parafirala 28. julija 2006, Ruska federacija pa 7. avgusta 2006. Ta sporazum velja za začetno obdobje šestih let od začetka njegove veljavnosti. V interesu Skupnosti je, da ta sporazum odobri. Komisija predlaga, da Svet z uredbo sprejme ta novi Sporazum med Evropsko skupnostjo in Vlado Ruske federacije o sodelovanju na področju ribištva in ohranjanju živih morskih virov v Baltskem morju. |

120 | Splošno ozadje Pogajanja o dvostranskem ribiškem sporazumu med Rusko federacijo in Skupnostjo so se začela v času nekdanje Sovjetske zveze leta 1977 kmalu po razširitvi ribiške jurisdikcije na 200 morskih milj. Čeprav so leta 1988 potekala resna pogajanja, sporazuma ni bilo mogoče doseči. Leta 1997 je Ruska federacija izrazila svoj namen, da razširi sporazum, tako da bi vključeval vse njene interese v zvezi z ribištvom, in ni več želela omejevati področja uporabe sporazuma na Baltsko morje. Svet se je s tem strinjal in marca 2001 sprejel razširjen mandat. Vseeno je bilo treba marca 2004 pogajanja prekiniti, saj je kazalo, da Ruska federacija ni več zainteresirana za sklenitev vseobsegajočega ribiškega sporazuma. Po širitvi Evropske unije maja 2004 so Estonija, Latvija, Litva in Poljska v skladu s členom 6(12) Akta o pristopu iz leta 2003 sprejele potrebne ukrepe za odstop od Konvencije o ribolovu in ohranjanju živih virov v Baltskem morju in Beltih (Gdanska konvencija) na dan pristopa ali čim prej po njem. Ker je Ruska federacija odgovorna le za približno 5 % ribolovnih virov Baltskega morja na zelo omejenih območjih okoli Kaliningrada in Sankt Peterburga ter so vse vode v Baltskem morju zdaj pod nacionalno jurisdikcijo, je Skupnost menila, da je mednarodna konvencija med dvema pogodbenicama neprimeren in nesorazmeren mehanizem za izvajanje obveznosti pogodbenic v zvezi s sodelovanjem pri upravljanju ribištva. Skupnost se je zato odločila, da odstopi od Gdanske konvencije, in je ustrezne postopke zaključila s predložitvijo verbalne note Sveta Republiki Poljski 20. decembra 2004. Trenutno sta članici Mednarodne komisije za ribištvo v Baltskem morju, ki je bila ustanovljena z Gdansko konvencijo, le še Poljska, ki je obvestilo o odstopu predložila pozneje, in Ruska federacija, članstvo Poljske pa bo prenehalo konec leta 2006. Namesto tega se je menilo, da bi se ribolovni viri v Baltskem morju bolje upravljali v okviru dvostranskega ribiškega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo, ki mora biti zaenkrat omejen na Baltsko morje. V skladu s pristopnimi pogodbami mora tak dvostranski sporazum vključevati tudi obstoječe dvostranske sporazume med Rusko federacijo in Estonijo, Finsko, Latvijo, Litvo, Poljsko in Švedsko. Konec leta 2004 je Ruska federacija pristala na nadaljevanje pogajanj. Novi okvirni Sporazum je omejen na Baltsko morje. Ruska federacija takrat ni želela razširiti območja uporabe Sporazuma prek Baltika. Vseeno Sporazum vključuje določbe, ki omogočajo razširitev v prihodnosti, če bi to želeli obe pogodbenici. Vseeno bi bil potreben nov ali spremenjen mandat za začetek pogajanj, ki bi lahko imela za posledico ribolovne pravice za ruska plovila v vodah Skupnosti zunaj Baltskega morja. Cilj novega Sporazuma je zagotoviti tesno sodelovanje med pogodbenicama na podlagi načela pravične in vzajemne koristi, katerega namen je ohranjati, trajnostno izkoriščati in upravljati vse čezconske staleže, sorodne staleže in od njih odvisne staleže v Baltskem morju. Sporazum vključuje določbe o ukrepih skupnega upravljanja, izdaji dovoljenj, skladnosti z ukrepi ohranjanja in upravljanja ter drugimi predpisi o ribolovu, sodelovanju pri nadzoru in izvrševanju, inšpekcijskih pregledih, zadržanju in zaplembi plovil, znanstvenem sodelovanju ter anadromnih in katadromnih vrstah. Sporazum bo na dan začetka veljavnosti nadomestil obstoječe dvostranske ribiške sporazume med državami članicami in Rusko federacijo. Za uresničevanje ciljev Sporazuma pogodbenici ustanovita Skupni odbor za ribištvo v Baltskem morju, ki se sestane vsaj enkrat na leto. |

139 | Obstoječe določbe na področju, na katerega se nanaša predlog Na področju, na katerega se nanaša predlog, ni obstoječih določb. |

141 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Se ne uporablja. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

219 | Ni pomembno. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

229 | Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno. |

230 | Ocena učinka Gdanska konvencija se bo prenehala uporabljati 1. januarja 2007. Novi sporazum bo nadomestil Gdansko konvencijo in tudi obstoječe dvostranske ribiške sporazume med državami članicami in Rusko federacijo. V skladu s členom 1 Gdanske konvencije morajo pogodbenice tesno sodelovati z namenom ohranjanja in povečevanja živih virov v Baltskem morju in Beltih ter pridobivanja optimalnega donosa in zlasti širjenja ter usklajevanja študij za dosego teh ciljev. Poleg tega je bila v skladu s členom 9 Gdanske konvencije dolžnost Mednarodne komisije za ribištvo v Baltskem morju (IBSFC), da uskladi upravljanje živih virov na območju Konvencije, in sicer z zbiranjem, združevanjem, analiziranjem in razširjanjem statističnih podatkov, na primer v zvezi z ulovom, ribolovnim naporom, in drugih informacij. Vpliv novega Sporazuma bo ohranjanje tesnega sodelovanja med Skupnostjo in Rusko federacijo na podlagi načela pravične in vzajemne koristi, katerega namen je ohranjati, trajnostno izkoriščati in upravljati vse čezconske staleže, sorodne staleže in od njih odvisne staleže v Baltskem morju. V tem smislu bo novi Skupni odbor za ribištvo v Baltskem morju postal pomemben forum, prek katerega bosta Skupnost in Ruska federacija prosili Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) za strokovne nasvete o statusu staležev rib v Baltskem morju in nasvete o upravljanju ribištva. To nalogo je imela prej (IBSFC). Predvideva se, da sporazum ne bo povzročil sprememb sedanje strukture flote Skupnosti v Baltskem morju ali načina upravljanja skupnih staležev. Prav tako niso predvidene spremembe deleža Skupnosti pri prispevku, plačanemu ICES za strokovne nasvete, ki zdaj znaša 90,04 % letnega zneska. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov Cilj tega predloga je zagotoviti pravno podlago za sklenitev Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Vlado Ruske federacije o sodelovanju na področju ribištva in ohranjanju živih morskih virov v Baltskem morju. |

310 | Pravna podlaga Člen 37 Pogodbe ES v povezavi s členom 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe. |

329 | Načelo subsidiarnosti Predlog je v izključni pristojnosti Skupnosti. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja. |

Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjega(-ih) razloga(-ov). |

331 | Predlog zadeva sklenitev mednarodnega sporazuma. |

332 | Se ne uporablja. |

Izbira instrumentov |

341 | Predlagani instrumenti: uredba. |

342 | Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjega(-ih) razloga(-ov). Predlog zadeva sklenitev mednarodnega sporazuma. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

409 | Predlog nima posledic za proračun Skupnosti. |

E-6350 | (Obrazložitveni memorandum potrjen – 6 350 znakov – v skladu z normativom DGT.) |

1. 2006/0309 (COD)

Predlog

UREDBA SVETA

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Vlado Ruske federacije o sodelovanju na področju ribištva in ohranjanju živih morskih virov v Baltskem morju

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 v povezavi s členom 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[1],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Skupnost in Vlada Ruske federacije sta sklenili in parafirali Sporazum o sodelovanju na področju ribištva in ohranjanju živih morskih virov v Baltskem morju.

(2) Sporazum zagotavlja tesno sodelovanje med pogodbenicama na podlagi načela pravične in vzajemne koristi, katerega namen je ohranjanje, trajnostno izkoriščanje in upravljanje vseh čezconskih staležev, sorodnih staležev in od njih odvisnih staležev v Baltskem morju.

(3) V interesu Skupnosti je, da navedeni sporazum odobri –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Vlado Ruske federacije o sodelovanju na področju ribištva in ohranjanju živih morskih virov v Baltskem morju se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo Sporazuma je priloženo tej uredbi.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen za imenovanje oseb, ki so pooblaščene, da podpišejo Sporazum, ki je za Skupnost zavezujoč.

Člen 3

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA

Sporazum med Evropsko Skupnostjo in Vlado Ruske federacije o sodelovanju na področju ribištva in ohranjanju živih morskih virov v Baltskem morju

EVROPSKA SKUPNOST in VLADA RUSKE FEDERACIJE, v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“, –

OB UGOTOVITVI, da se bo Konvencija o ribolovu in ohranjanju živih virov v Baltskem morju in Beltih (Gdanska konvencija) iz leta 1973 prenehala uporabljati 1. januarja 2007;

OB SPOZNANJU, da po pristopu Švedske in Finske k Skupnosti 1. januarja 1995 ter Estonije, Latvije, Litve in Poljske 1. maja 2004 elemente ribiških sporazumov, ki veljajo za morski ribolov v Baltskem morju ter so jih sklenile vlade Republike Latvije, Kraljevine Švedske, Republike Finske, Republike Estonije, Republike Poljske in Republike Litve z Vlado Ruske federacije, zdaj upravlja Skupnost;

OB SPOZNANJU, da je treba te ribiške sporazume, če zadevajo morski ribolov v Baltskem morju, in Gdansko konvencijo iz leta 1973 zamenjati z novim sporazumom med Evropsko skupnostjo in Vlado Ruske federacije;

POTRJUJOČ skupno željo po zagotovitvi ohranjanja ter dolgoročnega trajnostnega upravljanja in izkoriščanja staležev rib v Baltskem morju;

OB UPOŠTEVANJU določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 in Sporazuma Združenih narodov o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib z dne 4. decembra 1995;

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju o sklenitvi partnerstva med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani z dne 24. junija 1994, v nadaljnjem besedilu „Sporazum o partnerstvu in sodelovanju“, in s skupno željo po krepitvi teh odnosov;

OB UPOŠTEVANJU Kodeksa odgovornega ribištva, ki ga je sprejel Svet Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na Konferenci FAO leta 1995;

OB UPOŠTEVANJU Deklaracije iz Johannesburga o trajnostnem razvoju, sprejete na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju septembra 2002;

KER so nekateri živi morski viri Baltskega morja sestavljeni iz čezconskih staležev, ki se selijo med izključnimi ekonomskimi conami pogodbenic, ter sorodnih staležev in od njih odvisnih staležev ter ker je zato učinkovito ohranjanje in trajnostno izkoriščanje teh staležev mogoče doseči le s sodelovanjem pogodbenic pri upravljanju ribištva ter z nadzorom in izvrševanjem;

OB SPOZNANJU, da sta pogodbenici zavezani k razvijanju pristopa k upravljanju ribištva, ki temelji na ekosistemu, na podlagi najboljših razpoložljivih strokovnih nasvetov in spoštovanja dolžnosti obalne države za zagotovitev ustreznih ukrepov ohranjanja in upravljanja za ohranitev živih virov v izključni ekonomski coni v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982;

V ŽELJI, da se nadaljuje sodelovanje v okviru primernih mednarodnih organizacij za ribištvo, katerega namen je skupaj ohranjati, trajnostno izkoriščati in upravljati vse ustrezne ribolovne vire, ter potrjujoč namen pogodbenic, da še naprej razvijata načela iz Gdanske konvencije;

OB SPOZNANJU pomena znanstvenih raziskav za ohranjanje, trajnostno izkoriščanje in upravljanje ribolovnih virov, zlasti v okviru Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES), in v želji, da se spodbuja nadaljnje sodelovanje na tem področju –

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Uporabljeni izrazi

V tem sporazumu:

(a) „izključna ekonomska cona pogodbenic“ pomeni izključno ekonomsko cono Ruske federacije in izključne ekonomske cone držav članic Evropske skupnosti;

(b) „teritorialno morje pogodbenic“ pomeni teritorialno morje Ruske federacije in teritorialna morja držav članic Evropske skupnosti;

(c) „živi morski viri“ pomeni obstoječe žive morske vrste, vključno z anadromnimi in katadromnimi vrstami;

(d) „ribiška plovila pogodbenic“ pomeni ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Ruske federacije, in ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo držav članic Evropske skupnosti, opremljena za gospodarsko izkoriščanje živih morskih virov;

(e) „trajnostno izkoriščanje“ pomeni izkoriščanje staleža na način, ki ne posega v prihodnje izkoriščanje staleža in nima negativnega vpliva na morske ekosisteme;

(f) „čezconski staleži“ pomeni kateri koli stalež rib, ki se redno seli čez meje izključnih ekonomskih con pogodbenic v Baltskem morju;

(g) „ribolovni napor“ pomeni zmnožek zmogljivosti in dejavnosti ribiškega plovila; za skupino plovil pa pomeni vsoto ribolovnih naporov vseh plovil v skupini;

(h) „previdnostni pristop k upravljanju ribištva“ pomeni, da odsotnost ustreznih znanstvenih informacij ne sme biti razlog za preložitev ali neukrepanje pri upravljanju za ohranitev ciljnih vrst, z njimi povezanih vrst ali od njih odvisnih vrst in neciljnih vrst ter njihovega okolja.

Člen 2

Geografsko območje, na katerem se uporablja Sporazum

Geografsko območje, na katerem se uporablja ta sporazum, v nadaljnjem besedilu „Baltsko morje“, pomeni vse vode Baltskega morja in Beltov, razen notranjih voda, ki so na zahodu omejene s črto, ki povezuje rt Hasenore in rt Gniben, Korshage in Spodsbierg ter rt Gilbierg in Kullen.

Člen 3

Ozemlje uporabe

Ta sporazum se uporablja na eni strani za ozemlja, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti pod pogoji iz navedene pogodbe, ter na drugi strani za Rusko federacijo.

Člen 4

Cilji

1. Cilj tega sporazuma je zagotoviti tesno sodelovanje med pogodbenicama na podlagi načela pravične in vzajemne koristi, katerega namen je ohranjati, trajnostno izkoriščati in upravljati vse čezconske staleže, sorodne staleže in od njih odvisne staleže v Baltskem morju.

2. Sporazum določa načela in postopke v zvezi s tesnim sodelovanjem pogodbenic, katerega namen je zagotoviti, da izkoriščanje čezconskih staležev, sorodnih staležev in od njih odvisnih staležev v Baltskem morju zagotavlja trajnostne gospodarske, okoljske in socialne pogoje.

3. Pogodbenici se pri svojem sodelovanju opirata na najboljše razpoložljive strokovne nasvete in vse druge ustrezne podatke, uporabljata previdnostni pristop ter se strinjata z razvojem pristopa k upravljanju ribištva, ki temelji na ekosistemu.

Člen 5

Ukrepi skupnega upravljanja

1. Vsaka pogodbenica lahko na podlagi načela vzajemne koristi in v skladu s svojo zakonodajo ribiškim plovilom druge pogodbenice dovoli ribolov v svoji izključni ekonomski coni v Baltskem morju.

2. Pogodbenici lahko izmenjata kvote v Baltskem morju na podlagi vzajemnosti.

3. Za uresničevanje ciljev tega sporazuma pogodbenici izoblikujeta ukrepe, ki urejajo izkoriščanje čezconskih staležev v Baltskem morju, ob upoštevanju z njimi povezanih vrst in od njih odvisnih vrst. Ukrepi lahko med drugim vključujejo:

a) celotne dovoljene ulove (TAC) za čezconske staleže in skupine čezconskih staležev ter dodelitve pogodbenicam. Dodelitve temeljijo na zgodovinski razporeditvi ribolovnih možnosti in upoštevajo potrebo po upravljanju, ki je bolj prilagojeno staležu, kot to predlaga ICES;

b) dolgoročne načrte upravljanja za ribolov čezconskih staležev;

c) omejitev ribolovnega napora in

d) tehnične ukrepe.

4. Izvajanje določb iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena se obravnava v Skupnem odboru za ribištvo v Baltskem morju iz člena 14 tega sporazuma.

Člen 6

Samostojni ukrepi upravljanja s strani pogodbenic

1. Vsaka pogodbenica določi celotne dovoljene ulove in dolgoročne načrte upravljanja za staleže v Baltskem morju, ki niso čezconski, pri čemer upošteva z njimi povezane vrste in od njih odvisne vrste.

2. Če se v okviru Skupnega odbora za ribištvo v Baltskem morju iz člena 14 tega sporazuma ni bilo mogoče dogovoriti o ustreznih ukrepih upravljanja, ki se priporočijo organom pogodbenic, pogodbenici izoblikujeta samostojne ukrepe, da zagotovita uresničevanje ciljev iz člena 4 tega sporazuma v zvezi z upravljanjem izkoriščanja in ohranjanja živih morskih virov Baltskega morja, pri čemer upoštevata z njimi povezane vrste in od njih odvisne vrste.

3. Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 2 tega člena, temeljijo na objektivnih znanstvenih merilih ter dejansko in pravno ne diskriminirajo druge pogodbenice.

4. Poleg priporočil v zvezi z ukrepi, ki jih sprejme Skupni odbor za ribištvo v Baltskem morju, lahko vsaka pogodbenica izoblikuje ukrepe ohranjanja in upravljanja, za katere meni, da so potrebni za uresničevanje ciljev iz člena 4 tega sporazuma.

5. Ukrepi za urejanje ribištva, ki jih sprejme vsaka pogodbenica za svojo izključno ekonomsko cono in teritorialno morje zaradi ohranjanja, temeljijo na objektivnih in znanstvenih merilih, pri čemer upoštevajo z njimi povezane vrste in od njih odvisne vrste, ter dejansko in pravno ne diskriminirajo druge pogodbenice.

Člen 7

Izdaja dovoljenj

1. Vsaka pogodbenica zahteva, da ribiška plovila druge pogodbenice za ribolov na določenih območjih njene izključne ekonomske cone v Baltskem morju potrebujejo dovoljenje.

2. Pristojni organ vsake pogodbenice pravočasno sporoči drugi pogodbenici imena, registrske številke in druge pomembne podatke o ribiških plovilih, ki so upravičena do ribolova na določenih območjih izključne ekonomske cone druge pogodbenice v Baltskem morju.

3. Uporaba pogojev za izdajo dovoljenj je v skladu s priporočili, ki jih je sprejel Skupni odbor za ribištvo v Baltskem morju iz člena 14 tega sporazuma.

4. Po prejemu vloge za dovoljenje vsaka pogodbenica v skladu s svojo veljavno zakonodajo izda dovoljenje, potrebno za ribolov na določenih območjih njene izključne ekonomske cone v Baltskem morju.

Člen 8

Skladnost z ukrepi ohranjanja in upravljanja ter drugimi predpisi o ribolovu

1. Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da njena ribiška plovila spoštujejo pravila in predpise, določene v zakonodaji druge pogodbenice, v zvezi z izkoriščanjem ribolovnih virov v izključni ekonomski coni te druge pogodbenice v Baltskem morju.

2. Vsaka pogodbenica lahko v zvezi s svojo izključno ekonomsko cono v Baltskem morju ter v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnim pravom sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da ribiška plovila druge pogodbenice spoštujejo določbe tega sporazuma.

3. Vsaka pogodbenica vnaprej in na ustrezen način obvesti drugo pogodbenico o predpisih in ukrepih za urejanje ribolova ter o vseh spremembah teh predpisov in ukrepov.

4. Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev skladnosti z določbami tega sporazuma v njeni izključni ekonomski coni in njenem teritorialnem morju.

Člen 9

Sodelovanje pri nadzoru in izvrševanju

Pogodbenici sodelujeta pri nadzoru in izvrševanju v Baltskem morju. V ta namen se pogodbenici dogovorita o oblikovanju načrta za izmenjavo strategij nadzora in izvrševanja.

Člen 10

Inšpekcijski pregledi

Vsaka pogodbenica se strinja z inšpekcijskimi pregledi na svojih ribiških plovilih, ki jih izvajajo pristojni organi druge pogodbenice, odgovorni za ribolovne dejavnosti v njeni izključni ekonomski coni v Baltskem morju. Pogodbenici podpirata takšne inšpekcijske preglede, da se spremlja spoštovanje regulativnih ukrepov in predpisov iz člena 8 tega sporazuma.

Člen 11

Zadržanje in zaplemba plovil

1. Pristojni organi vsake pogodbenice v primeru zadržanja ali zaplembe ribiških plovil druge pogodbenice nemudoma obvestijo pristojne organe te pogodbenice po diplomatski poti ali drugih uradnih poteh o sprejetem ukrepu in kakršnih koli pozneje izrečenih kaznih.

2. Pristojni organi vsake pogodbenice nemudoma izpustijo zadržane ribiške ladje in posadko na podlagi plačila razumnega zneska varščine ali drugega jamstva, določenega z veljavno zakonodajo Ruske federacije in držav članic Evropske skupnosti, s strani lastnika ladje ali njegovega zastopnika.

Člen 12

Znanstveno sodelovanje

1. Pogodbenici prosita ICES za strokovne nasvete v zvezi s čezconskimi staleži, sorodnimi staleži in od njih odvisnimi staleži v Baltskem morju, da se zagotovi podlaga za sprejetje ukrepov skupnega upravljanja za te staleže.

2. Pogodbenici se v okviru ICES zavežeta k sodelovanju pri opravljanju znanstvenih raziskav, pomembnih za ta sporazum.

3. Pogodbenici spodbujata sodelovanje med znanstveniki in strokovnjaki na področju ribolovnih vprašanj, ki so v interesu obeh, vključno z ribogojstvom.

Člen 13

Anadromne in katadromne vrste

1. Pogodbenici sodelujeta z namenom ohranjanja anadromnih in katadromnih vrst v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu, v okviru tega sporazuma in ustreznih mednarodnih sporazumov, da spodbujata ohranjanje, obnovo, povečanje in razumno upravljanje teh staležev v Baltskem morju.

2. Ne glede na geografsko območje uporabe Sporazuma iz člena 2 tega sporazuma se lahko pogodbenici dogovorita o razširitvi sodelovanja pri upravljanju anadromnih in katadromnih vrst, razen tistih vrst, ki celoten življenjski ciklus preživijo v notranjih vodah.

Člen 14

Skupni odbor za ribištvo v Baltskem morju

1. Za doseganje ciljev tega sporazuma pogodbenici ustanovita Skupni odbor za ribištvo v Baltskem morju (v nadaljnjem besedilu Odbor).

2. Vsaka pogodbenica imenuje v Odbor zastopnika in pomočnika zastopnika ter o tem po uradni poti obvesti drugo pogodbenico.

3. Odbor obravnava vsa vprašanja v zvezi s področjem uporabe in uporabo tega sporazuma ter pogodbenicama predloži priporočila.

4. Odbor zlasti:

a) preučuje razvoj in dinamiko čezconskih staležev, sorodnih staležev in od njih odvisnih staležev v Baltskem morju ter ribolov, ki jih izkorišča;

b) nadzira izvajanje, razlago in nemoteno delovanje Sporazuma, zlasti za določbe o nadzoru, izvrševanju in inšpekcijskih pregledih;

c) zagotavlja potrebno povezavo v zvezi z zadevami skupnega interesa o ribištvu;

d) deluje kot forum za mirno reševanje sporov, ki lahko nastanejo pri razlagi ali uporabi tega sporazuma.

5. Odbor se po dogovoru pogodbenic sestane vsaj enkrat na leto, izmenično na ozemlju ene od pogodbenic, da zadevnim organom za ribolov in staleže v Baltskem morju priporoči ukrepe v skladu s členom 5 tega sporazuma. Na zahtevo ene od pogodbenic se odbor sestane na izredni seji.

6. Odbor po potrebi ustanovi dodatne organe za izpolnjevanje njegovih nalog.

7. Odbor na prvem sestanku sprejme poslovnik.

Člen 15

Posvetovanja med pogodbenicama

Pogodbenici se posvetujeta o vprašanjih v zvezi z izvajanjem in pravilnim delovanjem tega sporazuma ali v primeru spora glede razlage ali uporabe tega sporazuma.

Člen 16

Mednarodno sodelovanje

Pogodbenici sodelujeta v okviru ustreznih mednarodnih organizacij pri zadevah skupnega interesa v zvezi z upravljanjem in ohranjanjem, ki jih lahko obravnavajo takšne mednarodne organizacije.

Člen 17

Varnostna klavzula

1. Nobena določba tega sporazuma na noben način ne vpliva na mnenja ali stališča ene ali druge pogodbenice o njunih pravicah ali obveznostih v skladu z mednarodnimi sporazumi o ribištvu in na mnenja ali stališča o katerem koli vprašanju pomorskega prava.

2. Ta sporazum ne posega v razmejitev izključnih ekonomskih con pogodbenic.

Člen 18

Začetek veljavnosti

1. Ta sporazum se uporablja začasno od datuma podpisa in začne veljati z dnem prejema zadnjega pisnega obvestila, da sta pogodbenici zaključili vse notranje postopke, potrebne za začetek njegove veljavnosti.

2. Če naslednji sporazumi zadevajo morski ribolov v Baltskem morju, Sporazum na dan začetka svoje veljavnosti nadomesti ribiški sporazum, sklenjen med Vlado Republike Latvije in Vlado Ruske federacije, podpisan 21. julija 1992, ribiški sporazum med Vlado Kraljevine Švedske in Vlado Ruske federacije, podpisan 11. decembra 1992, ribiški sporazum med Vlado Republike Finske in Vlado Ruske federacije, podpisan 11. marca 1994, ribiški sporazum med Vlado Republike Estonije in Vlado Ruske federacije, podpisan 4. maja 1994, ribiški sporazum med Vlado Republike Poljske in Vlado Ruske federacije, podpisan 5. julija 1995, ter ribiški sporazum med Vlado Republike Litve in Vlado Ruske federacije, podpisan 29. junija 1999.

Člen 19

Trajanje Sporazuma

Ta sporazum velja za začetno obdobje šestih let od datuma začetka veljavnosti. Če najmanj devet mesecev pred iztekom tega obdobja nobena od pogodbenic ne odpove Sporazuma z obvestilom o odpovedi, velja Sporazum za nadaljnja triletna obdobja, če najmanj devet mesecev pred iztekom vsakega takega obdobja ni poslano obvestilo o odpovedi.

Člen 20

Jeziki

V Bruslju/Moskvi, …………. 2006, v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, ruskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna. V primeru spora sta odločilna angleško in rusko besedilo tega sporazuma.

[1] Mnenje z dne [datum] (še neobjavljeno v Uradnem listu).