52006PC0791

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 12.12.2006

COM(2006) 791 konč.

2006/0277 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o spremembi Direktive 93/109/ES z dne 6. decembra 1993 o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA |

1.1. Razlogi za predlog in njegovi cilji

V skladu z državljanskimi pravicami EU, navedenimi v Pogodbi ES, ima vsak državljan Unije, ki prebiva v državi članici, katere ni državljan, pravico voliti in kandidirati na volitvah v Evropski parlament v državi članici prebivanja pod enakimi pogoji kot državljani te države. Načela glasovanja in kandidiranja v državi članici prebivanja, katere državljan EU ni državljan, so določena v Direktivi 93/109/ES[1]. Glasovanje na volitvah je temeljna pravica in dolžnost državljana, vendar pa na volitvah v EP nihče ne sme voliti več kot enkrat niti kandidirati v več kot eni državi (člen 4).

Direktiva 93/109/ES predvideva dva načina za preprečevanje dvojnega glasovanja ali kandidiranja v več kot eni državi članici na istih volitvah. Prvič, državljani EU, ki niso državljani države članice prebivanja, morajo predložiti uradno izjavo, da bodo volili ali kandidirali le v državi članici prebivanja (člena 9 in 10). Drugič, države članice si morajo med sabo izmenjevati informacije o državljanih drugih držav članic, ki so jih vpisale v svoje volilne imenike ali so v njih kandidirali. Na podlagi informacij, ki jih država članica prebivanja pošlje matični državi članici, mora slednja ustrezno ukrepati, da zagotovi, da njeni državljani ne volijo ali kandidirajo v več kot eni državi članici (člen 13). V ta namen je bil vzpostavljen sistem izmenjave informacij med državami članicami. Komisija in države članice so se neuradno sporazumele o praktičnih podrobnostih izmenjave informacij v okviru sistema, vendar ta pravila za države članice niso pravno zavezujoča. Komisija in države članice so se večkrat srečale, da bi izboljšale delovanje in učinkovitost sistema. Kljub tem prizadevanjem je sistem preveliko administrativno breme za države članice, njegovo delovanje je pomanjkljivo ter učinkovitost premajhna, zlasti zaradi neusklajenosti nacionalnih volilnih zakonodaj.

Direktiva določa, da državljan Evropske unije, ki mu je bila po zakonodaji države članice prebivanja ali zakonodaji matične države članice odvzeta pasivna volilna pravica, ne more uresničevati te pravice v državi članici prebivanja na volitvah v Evropski parlament (člen 6(1). Državljani EU, ki želijo kandidirati na volitvah v EP v državi prebivanja namesto v matični državi, morajo v skladu z Direktivo s potrdilom pristojnih organov matične države članice dokazati, da jim pravica do kandidiranja v tej državi članici ni bila odvzeta (člen 10(2)). Vloga se razglasi za nedopustno, če ta državljan ne more predložiti tega potrdila (člen 6(2)). Ta zahteva ima za posledico veliko administrativno breme, s katerim se soočajo državljani EU, ki nimajo državljanstva države članice prebivanja in želijo kandidirati v državi članici prebivanja, in bi bila lahko eden od razlogov za nizko udeležbo teh državljanov.

Da bi bilo uresničevanje volilnih pravic državljanov EU lažje in s tem udeležba večja, Komisija predlaga nekaj sprememb Direktive.

Da bi odpravili pomanjkljivosti sedanjega mehanizma za preprečevanje dvojnega glasovanja in kandidiranja, je cilj predloga na prvem mestu nadomestiti obveznost izmenjave informacij z manj obremenilnimi ukrepi, hkrati pa uvesti potrebna zagotovila in odvračilna sredstva.

Drugi cilj je odpraviti zahtevo, da morajo državljani EU, ki želijo kandidirati v državi članici prebivanja, predložiti potrdilo, da jim pasivna volilna pravica ni bila odvzeta, in jo nadomestiti z navedbo tega dejstva v uradni izjavi, ki jo morajo kandidati predložiti v skladu s sedanjim členom 10(1).

1.2. Ugotovljene težave

1.2.1. Sistem izmenjave informacij

Glavne pomanjkljivosti so:

- v okviru sedanjega sistema izmenjave informacij matične države članice dobivajo premalo informacij, da bi lahko v nacionalnih volilnih imenikih identificirale posameznike in tako izvedle potrebne ukrepe za preprečevanje dvojnega glasovanja in kandidiranja;

- ker ni enotnega roka, do kdaj je treba informacije poslati, države članice podatke prejmejo prepozno, da bi jih lahko obdelale;

- posredovane informacije so v različnih oblikah (na primer na papirju, disketi ali CD-ROM-u), kar onemogoča samodejno obdelavo;

- težave s prečrkovanjem imen v primerih, ko v matični državi članici uporabljajo drugačno abecedo kot v državi članici prebivanja;

- zaradi teh pomanjkljivosti v sistemu se je že zgodilo, da so bili državljani prikrajšani za volilno pravico tako v državi članici prebivanja kot v matični državi članici;

Večina teh težav izhaja iz razlik v neusklajenih volilnih zakonodajah držav članic, v načinu vodenja nacionalnih volilnih imenikov in vrsti informacij, ki jih vsebujejo imeniki.

Možnost za napake se je zelo povečala, ker je gibanja državljanov EU znotraj Unije več, in zaradi večjega števila izmenjav zaradi širitev EU po sprejetju Direktive leta 1993. Z naslednjo širitvijo EU na 27 držav članic bo teh težav še več.

1.2.2. Potrdilo za kandidiranje

Kar zadeva pravila, ki veljajo za državljane EU, ki želijo kandidirati na volitvah v EP v državi članici prebivanja, se je izkazalo, da ima sedanja zahteva, da morajo predložiti potrdilo, negativen vpliv na udeležbo teh državljanov. Težave so pri pravočasni izdaji teh potrdil. V nekaterih državah članicah ni jasno določeno oziroma urejeno, kateri državni organ je pristojen za izdajo potrdila.

1.3. Obstoječe določbe s področja, na katero se nanaša predlog

Člen 19(2) Pogodbe ES in Direktiva 93/109/ES.

1.4. Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Namen predloga je državljanom EU olajšati uresničevanje njihovih volilnih pravic, ki so bistven del pravic, ki izhajajo iz državljanstva Evropske unije, in dodatek k pravici do prostega gibanja.

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN PRESOJA VPLIVA |

2.1. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil sodelujočih

Države članice so se večkrat srečale s strokovnjaki za volitve. Poleg tega je Komisija pozvala države članice, da zagotovijo statistične in kvalitativne podatke o volitvah junija 2004 in o izvajanju Direktive.

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Skoraj vse države članice so ugotovile, da je delovanje sistema izmenjave informacij pomanjkljivo in da je za njegovo učinkovitost več ovir.

V predlogu se upoštevajo odgovori velike večine držav članic, predlaga se namreč, da bi ukinili obveznost držav članic, da si pred volitvami izmenjajo informacije.

Pri predlogu so upoštevane tudi kritike nekaterih držav članic glede velikega administrativnega bremena, s katerim se soočajo kandidati pri predložitvi vlog za kandidiranje.

Državljani EU, ki nimajo državljanstva države članice prebivanja in so kandidirali, so v razgovorih v okviru presoje vpliva potrdili, da so imeli težave z vzpostavitvijo stika s pristojnim organom v matični državi in prejemom ustreznega potrdila od tega organa. Državljani EU, ki nimajo državljanstva države članice prebivanja in želijo kandidirati, težko pravočasno dobijo potrdilo, da imajo pravico kandidirati na volitvah v matični državi.

2.2. Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Informacije za presojo vpliva je na osnovi razpisa za zbiranje predlogov zbral zunanji svetovalec v okviru pogodbe z GHK Consulting Ltd .

2.3. Presoja vpliva

2.3.1. Sistem izmenjave informacij

Nemogoče je pravilno oceniti, kako učinkovit je sedanji sistem izmenjave informacij pri preprečevanju dvojnega glasovanja ali kandidiranja, ker ne zagotavlja neposrednih informacij o številu dejanskih primerov dvojnega glasovanja. V raziskavah držav članic je bilo ugotovljeno, da je na volitvah v EP zelo malo dokazanih primerov dvojnega glasovanja.

Izmed usmeritev, ki so bile obravnavane v okviru presoje vplivov, so bile za preprečevanje dvojnega glasovanja naslednje izbrane kot najprimernejše:

2.3.1.1. Status quo

Z nadaljnjo uporabo sedanjega sistema izmenjave informacij se bodo ohranile tudi njegove pomanjkljivosti. Te pomanjkljivosti v sistemu bi še naprej povzročale, da bi bili državljani prikrajšani za volilno pravico tako v državi članici prebivanja kot v matični državi članici.

2.3.1.2. Opustiti sedanji sistem izmenjave informacij, a ohraniti izjavo, v kateri se državljani EU, ki nimajo državljanstva države članice prebivanja, zavežejo, da ne bodo dvakrat volili ali kandidirali; uvesti obveznost držav članic, da določijo ustrezne kazni za dvojno glasovanje in kandidiranje, ter izboljšati ozaveščenost v zvezi s temi kaznimi; uvesti naknadno preverjanje, ki ga država članica izvede v primeru dvojnega glasovanja ali kandidiranja.

To bi državljane EU še bolj odvrnilo od dvojnega glasovanja, saj bi se zavedali, da je dvojno glasovanje na istih volitvah kaznivo dejanje. Dodatna korist uvedbe naknadnega preverjanja bi bila možnost ocene razširjenosti dvojnega glasovanja in kandidiranja, česar Direktiva zaenkrat ne predvideva.

2.3.1.3. Izboljšave sedanjega sistema izmenjave informacij: prilagoditev oblike informacij, ki jih je treba izmenjati, da bi imele vse države članice vse potrebne informacije za identifikacijo svojih državljanov; določitev enotnega in usklajenega roka za izmenjavo informacij; uvedba pravila, da je treba vse informacije poslati elektronsko, na točno določen način; uvedba uporabe grške abecede in cirilice; države članice bi morale ustrezno obveščati državljane, da so bili izbrisani iz volilnega imenika.

Sistem bi morale izvajati države članice, verjetno na podlagi sklepa Komisije, sprejetega po postopku komitologije.

2.3.1.4. Oblikovanje volilnega imenika EP: v okviru te usmeritve politike bi združili vse volilne imenike za volitve v EP vseh držav članic v skupni volilni imenik EP za vse države članice. Ta usmeritev bi lahko vključevala popolno uskladitev postopkov vodenja nacionalnih volilnih imenikov in vrste informacij, ki jih vsebujejo; informacije o volilnem imeniku bi države članice delile med sabo.

Za to usmeritev politike bi bilo treba uskladiti nacionalne volilne sisteme, kar bi bilo glede na razširjenost problema pretirano. Poleg tega bi to zahtevalo spremembe Akta o volitvah v EP iz leta 1976 (priložen k Sklepu 76/787/ESPJ, EGS, Euratom), ki vprašanja v zvezi z volilno ureditvijo prepušča državam članicam.

Na osnovi ocene in primerjave usmeritev politik bi bila za odpravo opisanih pomanjkljivosti ter rešitev problema dvojnega glasovanja in kandidiranja najprimernejša druga usmeritev z navedenega seznama.

2.3.2. Potrdilo za kandidiranje

Kar zadeva zaplete, ki jih povzroča zahteva, da morajo kandidati predložiti potrdilo, da jim pasivna volilna pravica ni bila odvzeta, so bile izmed številnih obravnavanih usmeritev kot najustreznejše izbrane naslednje:

2.3.2.1. Status quo

Državljani EU, ki nimajo državljanstva države članice prebivanja, težko pravočasno dobijo potrdilo, da jim pravica do kandidiranja na volitvah v njihovi matični državi ni bila odvzeta. Presoja vpliva je pokazala, da je zaradi te zahteve udeležba manjša.

2.3.2.2. Odpraviti obveznost, da morajo kandidati predložiti potrdilo, da jim pravica do kandidiranja ni bila odvzeta, in jo nadomestiti z vključitvijo navedbe tega dejstva v uradno izjavo, ki jo morajo kandidati predložiti v skladu s sedanjim členom 10(1).

Ta usmeritev politike bi vključevala tudi uvedbo obveznosti držav članic, da preverijo, da zadevnemu državljanu pravica do kandidiranja ni bila odvzeta.

Na podlagi ocene in primerjave usmeritev politik bi bila najprimernejša rešitev te težave druga usmeritev na navedenem seznamu, saj bi na ta način v veliki meri zmanjšali ovire za morebitne kandidate, medtem ko bi morale države članice še vedno preverjati točnost izjav.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

3.1. Povzetek predlaganega ukrepa

3.1.1. Sistem izmenjave informacij

Komisija predlaga, da bi ukinili obveznost izmenjave informacij, ki je določena v Direktivi, ohranili pa bi uradno izjavo državljanov EU, ki niso državljani države članice prebivanja, da bodo pravico do glasovanja in kandidiranja uresničili le v eni državi članici. Dejstvo, da je treba predložiti to izjavo, že samo po sebi odvrača državljane od dvojnega glasovanja ali kandidiranja. V členu 2(9) je „uradna izjava“ opredeljena kot „izjava osebe, pri čemer je lahko zadevna oseba zaradi njene netočnosti kaznovana v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo“. Kljub temu je odvračilni učinek omejen, ker se določba sklicuje na nacionalno kazensko pravo.

Zato Komisija za uspešnejše odvračanje od dvojnega glasovanja ali kandidiranja predlaga, da bi vključili novo določbo, ki bo natančno opredelila, da morajo države članice uporabiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za netočnost izjav, predloženih v skladu z Direktivo, ki bi kršile v Direktivi navedene zahteve. Države članice bi morale poleg tega obvestiti državljane o teh kaznih, ki bi morale biti vsaj enake tistim, ki se izvajajo v skladu z ustreznimi nacionalnimi ukrepi, k čemur jih zaenkrat zavezuje člen 12.

Komisija predlaga tudi, da bi predstavila poročilo, sestavljeno na podlagi podatkov držav članic o primerih dvojnega glasovanja in kandidiranja po prvi uporabi spremenjene direktive, ki bi bilo nujno in uporabno sredstvo za ugotavljanje morebitnih primerov dvojnega glasovanja in kandidiranja, s katerim bi lahko ocenili razširjenost takih poskusov. Komisija predlaga, da države članice izvajajo naknadna preverjanja v primerih, v katerih obstaja verjetnost dvojnega glasovanja.

3.1.2. Potrdilo za kandidiranje

Kar zadeva težave, ki jih imajo kandidati zaradi zahtevanega potrdila, Komisija predlaga, da bi zahtevo, da morajo kandidati predložiti potrdilo, da jim pravica do kandidiranja ni bila odvzeta (člen 6(2) in člen 10(2)), odpravili in jo nadomestili z vključitvijo navedbe tega dejstva v uradno izjavo, ki jo morajo kandidati predložiti v skladu s sedanjim členom 10(1). Predlaga tudi uvedbo obveznosti držav članic prebivanja, da uradno izjavo posredujejo matični državi članici in tako preverijo, da zadevnemu državljanu pravica do kandidiranja ni bila odvzeta.

Omenjena nova določba, ki opredeljuje obveznost držav članic, da kaznujejo netočnost uradnih izjav, se bo uporabljala tudi za izjave kandidatov, da jim pravica do kandidiranja ni bila odvzeta.

Da bi zagotovili, da bi državljani EU, ki niso državljani države članice prebivanja, v skladu s spremenjeno direktivo na naslednjih volitvah junija 2009 lahko uresničili svoje volilne pravice, Komisija predlaga, da države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s spremenjeno direktivo najpozneje do 30. junija 2008.

3.2. Pravna podlaga

Člen 19(2) Pogodbe ES.

3.3. Načelo subsidiarnosti

Zaradi mednarodne narave problema je ugotovljene težave z izvajanjem Direktive mogoče rešiti le z njeno spremembo.

3.4. Načelo sorazmernosti

Predlog ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev njegovih ciljev. Njegove določbe so usmerjene v in omejene na ugotovljene težave z izvajanjem Direktive.

Predlogi ne vključujejo usklajevanja, bodo pa odpravili sedanje breme upravnih postopkov.

3.5. Izbira instrumentov

Direktiva, ker je cilj sprememba obstoječe direktive.

Področje uporabe predloga je omejeno na spremembe določenih postavk Direktive 93/109/ES.

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Predlog nima posledic za proračun Skupnosti.

5. DODATNE INFORMACIJE

5.1. Poenostavitev

Predlog si prizadeva za poenostavitev upravnih postopkov za javne organe (EU in nacionalne).

Srečanja Komisije in držav članic za obravnavo sistema izmenjave informacij ne bodo več potrebna.

Odprava obveznosti držav članic, da si izmenjujejo informacije, bi poenostavila upravne postopke in nacionalnim upravam prihranila stroške, ki jih sicer porabijo za to delo.

Vključitev navedbe kandidatov, da jim pravica do kandidiranja ni bila odvzeta, v uradno izjavo, ki jo morajo morebitni kandidati že tako ali tako predložiti, bi bila precej manjše breme, kot je sedanja obveznost, da morajo predložiti posebno potrdilo.

5.2. Predlog vsebuje klavzulo o reviziji.

5.3. Tabela ujemanja

Države članice morajo Komisiji sporočiti besedilo nacionalnih določb za prenos Direktive ter tabelo ujemanja med navedenimi določbami in to direktivo.

2006/0277 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o spremembi Direktive 93/109/ES z dne 6. decembra 1993 o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 19(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[2],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Poročilo Komisije o uporabi Direktive Sveta 93/109/ES o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani[4], za volitve 2004 je pokazalo, da je treba spremeniti nekatere določbe Direktive.

(2) Direktiva določa, da na istih volitvah nihče ne sme voliti več kot enkrat ali kandidirati v več kot eni državi članici.

(3) Nadalje Direktiva določa, da noben državljan Unije, ki mu je bila pasivna volilna pravica odvzeta po zakonodaji države članice prebivanja ali matične države članice, ne more uresničevati te pravice v državi članici prebivanja. V ta namen Direktiva zahteva, da državljan Skupnosti pri predložitvi vloge predloži potrdilo pristojnih upravnih organov matične države članice, da mu pravica do kandidiranja v tej državi članici ni bila odvzeta ali da ti organi niso seznanjeni z nobeno drugo podobno izgubo pravice.

(4) Težave, ki jih imajo kandidati pri ugotavljanju, kateri organ je pristojen za izdajo tega potrdila, in v zvezi s pravočasnim prejemom potrdila, ovirajo uresničevanje pasivne volilne pravice in še dodatno zmanjšujejo nizko število državljanov Skupnosti, ki kandidirajo na volitvah v Evropski parlament v državi članici gostiteljici.

(5) Zato je treba odpraviti zahtevo, da morajo kandidati predložiti to potrdilo, in jo nadomestiti s posebno navedbo v ta namen v uradni izjavi, ki jo morajo predložiti kandidati.

(6) Od države članice gostiteljice bi bilo treba zahtevati, da o tej izjavi obvesti matično državo članico, da se zagotovi, da kandidatu Skupnosti ta pravica v matični državi članici dejansko ni bila odvzeta.

(7) Države članice so Komisijo obvestile o težavah, na katere so naletele pri izmenjavi informacij pred volitvami o državljanih, ki so bili vpisani v volilni imenik ali so kandidirali v državi članici prebivanja, ki naj bi matičnim državam članicam omogočila sprejeti ukrepe za zagotovitev, da njeni državljani ne bodo dvakrat volili ali kandidirali. Glede na razlike med nacionalnimi sistemi se seznam podatkov, zbranih za vnos volivcev Skupnosti v nacionalne volilne imenike, od ene države članice do druge zelo razlikuje. Posledica tega je lahko, da so podatki, ki jih sporoči država članica gostiteljica, za identifikacijo volivca ali kandidata Skupnosti v matični državi članici neustrezni. Ker ni skupnega datuma, ko bi morali biti vsi nacionalni volilni imeniki zaključeni, so podatki pogosto poslani, ko v matični državi članici ukrepov, s katerimi bi zagotovili, da nihče dvakrat ne voli ali kandidira, ni več mogoče sprejeti. In nenazadnje, ker vse države članice ne uporabljajo iste abecede, izmenjava informacij ni mogoča, če država članica gostiteljica informacije pošlje v drugi abecedi, kot jo uporabljajo v matični državi članici.

(8) Te težave, ki ogrožajo delovanje in učinkovitost sistema izmenjave informacij, bi lahko rešili le z uskladitvijo pravil vpisovanja v nacionalne volilne imenike, kar bi bilo glede na zastavljene cilje pretirano.

(9) Zato bi bilo treba izmenjavo informacij opustiti, volivci ali kandidati pa bi morali še vedno predložiti izjavo, da bodo volili ali kandidirali le v državi članici prebivanja.

(10) Poleg tega bi morale države članice prebivanja za odvračanje od dvojnega glasovanja ali kandidiranja ter od uresničevanja pasivne ali aktivne volilne pravice kljub odvzemu teh pravic sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da bi bila za kršenje obveznosti iz Direktive predpisana ustrezna kazen.

(11) Komisija bi morala pri poročilu o uporabi spremenjene direktive, ki ga mora do volitev v Evropski parlament 2009 pripraviti na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, izhajati zlasti iz rezultatov preverjanj in pregledov, ki jih države članice izvedejo po volitvah z namenom izmeriti, kako pogosti so primeri dvojnega glasovanja in kandidiranja, če sploh so.

(12) Rutinsko preverjanje vseh glasov in vseh kandidatur bi bilo glede na razsežnost problema pretirano in poleg tega bi ga bilo težko izvesti, saj države članice nimajo enotnih elektronskih postopkov za zapisovanje in shranjevanje podatkov o dejanski udeležbi na volitvah in predloženih kandidaturah. Države članice bi se morale zato pri preverjanjih osredotočiti na situacije, v katerih je verjetnost dvojnega glasovanja ali kandidiranja večja –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 93/109/ES se spremeni:

1. Člen 2(9) se nadomesti z naslednjim:

„9. „uradna izjava“ pomeni izjavo osebe, pri čemer je lahko zadevna oseba zaradi njene netočnosti kaznovana v skladu s členom 13(1).“

2. Člen 6 se spremeni:

3. odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice prebivanja morajo preveriti, da državljanom Unije, ki so izrazili željo, da bi pasivno volilno pravico uresničili v državi članici prebivanja, ta pravica v matični državi članici ni bila odvzeta s posamično civilnopravno ali kazenskopravno sodno odločbo.“

4. doda se naslednji odstavek:

„3. Za namene odstavka 2 tega člena država članica prebivanja uradno obvesti matično državo članico o izjavi iz člena 10(1). Za to je treba ustrezne informacije, ki so ponavadi na razpolago v matični državi članici, zagotoviti pravočasno in na ustrezen način. Te informacije lahko vključujejo le podatke, ki so nujno potrebni za izvajanje tega člena in se jih lahko uporabi le v ta namen. Če so posredovane informacije v nasprotju z vsebino izjave, država članica prebivanja ustrezno ukrepa, da zadevni osebi prepreči, da bi kandidirala.“

5. doda se naslednji odstavek:

„4. Tudi matična država članica lahko državi članici prebivanja pravočasno in na ustrezen način posreduje vse informacije, ki so potrebne za izvajanje tega člena.“

6. Člen 10 se spremeni:

7. odstavku 1 se doda naslednja točka (d):

„(d) da mu pasivna volilna pravica v matični državi članici ni bila odvzeta.“;

8. odstavek 2 se črta;

9. odstavek 3 se preštevilči v odstavek 2.

10. Člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

1. Država članica prebivanja sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi, da se za netočnosti uradnih izjav iz v členov 9(2) in 10(1), ki pomenijo kršitev obveznosti, določenih v Direktivi, uporabijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni.

2. V okviru postopka obveščanja, ki ga zahteva člen 12, država članica prebivanja obvesti volivce in kandidate o kaznih iz odstavka 1 tega člena.“

11. Člen 16 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 16

Komisija na podlagi informacij držav članic poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive za volitve v Evropski parlament 2009 in, če je to primerno, o predlogu spremembe te direktive. Omenjeno poročilo obravnava zlasti uporabo členov 4 in 13.

Za namene prvega pododstavka države članice po volitvah sodelujejo pri preverjanju morebitnih primerov dvojnega glasovanja ali kandidiranja. Pri teh preverjanjih in pregledih se osredotočijo na situacije, v katerih je verjetnost dvojnega glasovanja ali kandidiranja večja.“

Člen 2

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 2008. Takoj nato Komisiji sporočijo besedilo teh določb ter tabelo ujemanja med temi določbami in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, […]

Za Svet

Predsednik

[1] Direktiva Sveta 93/109/ES o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani.

[2] UL L C […], […], str. […].

[3] UL L C […], […], str. […].

[4] UL L 329, 30.12.1993, str. 34.