52006PC0636

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 26.10.2006

COM(2006) 636 konč.

2006/0206 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o prepovedi izvoza in varnem skladiščenju kovinskega živega srebra

(predložila Komisija){SEC(2006)1369}{SEC(2006)1370}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

1.1. Cilji

Namen predloga je prepovedati izvoz kovinskega živega srebra iz Skupnosti in zagotoviti, da to živo srebro ne vstopi ponovno na trg ter da je v skladu z ukrepoma 5 in 9 iz Strategije Skupnosti za živo srebro varno skladiščeno. Glavni namen je omejiti dodatno povečanje svetovne onesnaženosti zaradi živega srebra, ki se je že sprostilo v okolje.

1.2. Splošno ozadje

Komisija je 28. januarja 2005 sprejela Sporočilo Svetu in Evropskemu parlamentu o Strategiji Skupnosti za živo srebro[1]. Strategija obravnava vse vidike življenjskega kroga živega srebra. Predlaga dvajset ukrepov, od katerih se dva izvajata s tem predlogom.

Ukrep 5 določa, da „ Komisija namerava predlagati spremembo Uredbe (ES) št. 304/2003, da se postopno opusti izvoz živega srebra iz Skupnosti do leta 2011, kot proaktiven prispevek k predlaganemu prizadevanju, organiziranemu v svetovnem merilu, za postopno opustitev proizvodnje živega srebra in ustavitev ponovnega vstopa presežkov na trg .. .“

V skladu z ukrepom 9 bo „ Komisija [...] sprejela ukrepe za skladiščenje živega srebra iz kloralkalne industrije, katerih časovni načrt bo usklajen z nameravano opustitvijo izvoza živega srebra do leta 2011. Komisija bo najprej proučila možnosti za dogovor z industrijskim sektorjem .“

Svet je 24. junija 2005 sprejel sklepe o strategiji za živo srebro. Pozdravil je Sporočilo Komisije in poudaril „ pomen predloga o postopnem opuščanju izvoza živega srebra iz Skupnosti“ . Razen tega je pozval Komisijo, „ naj ukrepa čim prej … in pripravi [...] primerne predloge “ o „ postopn[i] opustit[vi] izvoza živega srebra iz Skupnosti in ukrepi[h] za dosego varnega skladiščenja ali odstranjevanja živega srebra, med drugim iz kloralkalne industrije, v časovnem okviru, skladnem z nameravano opustitvijo izvoza živega srebra “.

Evropski parlament je 14. marca 2006 sprejel resolucijo, v kateri je pozdravil to strategijo in poudaril „pomen proaktivnega predloga Komisije o postopnem opuščanju izvoza kovinskega živega srebra … iz Skupnosti“ ter pozval Komisijo, da predstavi „ ukrepe [...], s katerimi bo zagotovila varno uskladiščenje [živega srebra iz kloralkalne industrije]“.

Čeprav ta predlog predvideva le izvajanje ukrepov 5 in 9 iz strategije, je treba poudariti, da je vključen v širši okvir. Da bi dosegli splošen cilj manjše izpostavljenosti živemu srebru v svetovnem okviru, so potrebni dopolnilni ukrepi na mednarodni ravni. Prvi svetovni okvir ukrepanja na področju živega srebra je določen v programu UNEP za živo srebro 2003[2]. Upravni svet je s sklepom o upravljanju kemikalij iz leta 2005 pozval vlade, zasebni sektor in mednarodne organizacije, da „ takoj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje svetovnega tveganja za zdravje ljudi in okolje zaradi živega srebra v proizvodih in proizvodnih postopkih “ med drugim tako, da „ preučijo omejitev primarne proizvodnje in trgovanja s presežno ponudbo živega srebra“ [3]. Ta predlog v celoti ustreza temu pozivu.

Komisija bo dodatno dejavna na mednarodnem področju tako, da bo pred Upravnim svetom UNEP leta 2007 organizirala svetovno konferenco o živem srebru, ki bo 26. in 27. oktobra 2006 v Bruslju in na kateri bo obravnavala vprašanja v zvezi s ponudbo in povpraševanjem po živem srebru. Ta prireditev mora omogočiti, da se določijo možnosti za svetovni napredek in da se v postopek pogajanj Upravnega sveta vključijo skupni interesi, ki jih imajo EU in države nečlanice EU.

Vzporedni ukrepi o proizvodih v EU, ki vsebujejo živo srebro, so navedeni v oddelku 1.3. Sprejeti bodo dodatni ukrepi, ki bodo urejali zapleteno vprašanje uporabe živega srebra pri pridobivanju zlata v majhnem obsegu, zlasti v državah v razvoju. Na tem področju je verjetno treba sprejeti drugačne politične ukrepe in ne uredbe Parlamenta in Sveta.

EU je na 23. srečanju Upravnega sveta leta 2005 že opozorila na potrebo po sprejetju pravno zavezujočega instrumenta o živem srebru na svetovni ravni. To vprašanje je še vedno odprto za razpravo in bo ponovno obravnavano na 24. srečanju Upravnega sveta februarja 2007. Komisija bo dejavno prispevala k pripravi dogovorjenega stališča Skupnosti.

Ta predlog bo prispeval k svetovnemu cilju zmanjšanja izpostavljenosti živemu srebru, zato ne sme biti samostojen ukrep. Da bi v celoti zagotovili uspeh predloga, ga morajo dopolniti mednarodni ukrepi.

1.3. O bstoječe določbe Skupnosti

Celoten pregled sedanje in predvidene zakonodaje ter politike Skupnosti v zvezi z živim srebrom in njegovimi spojinami je vključen v širšo presojo vplivov, tj. prilogo k Sporočilu Komisije o Strategiji Skupnosti za živo srebro (od strani 116 dalje). Na seznam je treba dodati dva nedavna pravna akta:

- Direktivo 2006/11/ES o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti[4], ki zajema živo srebro in spojine živega srebra;

- Komisija je 21. februarja 2006 sprejela predlog Direktive o spremembi Direktive 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju nekaterih merilnih naprav, ki vsebujejo živo srebro[5]. Ta predlog pravnega akta že prispeva k izvajanju Strategije za živo srebro (ukrep 7).

Celoten pregled zakonodaje Skupnosti, s katero so uvedene omejitve za proizvode, ki vsebujejo živo srebro, je vključen v presojo vplivov, priloženo temu predlogu, v oddelku 5.3.

Do zdaj ni bila sprejeta zakonodaja o izvozu živega srebra iz Skupnosti ali zakonodaja o njegovem skladiščenju. V Uredbi št. 304/2003 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij[6] so v Prilogi V, ki vključuje seznam kemikalij in izdelkov, za katere velja prepoved izvoza, navedena tudi toaletna mila, ki vsebujejo živo srebro.

Osnovni pogoj za uvrstitev na seznam iz Priloge je prepoved uporabe zadevne kemikalije ali izdelka v Skupnosti zaradi varovanja zdravja ljudi ali okolja (člen 14(2)). Uporaba živega srebra v Skupnosti je zelo omejena , vendar ni prepovedana , zato se bodo nekatere preostale uporabe ohranile. V člen 14(2) ni primerno zajeti kemikalij in izdelkov, katerih uporaba je le strogo omejena, ker bi s tem omogočili prepoved izvoza izjemno veliko snovi. Namen je, da se obseg načrtovane prepovedi izvoza omeji na kovinsko živo srebro in ne da se določi precedens za druge snovi. Zato Uredba št. 304/2003 ni primerna pravna podlaga za prepoved izvoza živega srebra in je Komisija izbrala ločen instrument.

Kadar se živo srebro šteje za odpadek, se zanj uporablja obstoječa zakonodaja Skupnosti o odpadkih: Direktiva 75/442 o odpadkih, Uredba 259/93 o pošiljkah odpadkov in glede na široko opredelitev „odlagališča“ iz člena 2(g) tudi Direktiva 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Isti pravni akti se uporabljajo za odpadke, ki vsebujejo živo srebro. Čeprav bo ta uredba določila nekatere dodatne zahteve za ravnanje z živim srebrom ne glede na to, ali se obravnava kot odpadek ali ne, se mora ta del okoljskega pravnega reda uporabljati še naprej, razen določb, ki ovirajo skladiščenje kovinskega živega srebra.

Kovinsko živo srebro je pri običajnem tlaku in temperaturi v tekočem stanju. Direktiva Sveta 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih[7] določa, da se na odlagališčih ne smejo prevzemati tekoči odpadki (člen 5(3)(a)). Odločba Sveta 2003/33/ES o določitvi meril in postopkov za sprejemanje odpadkov na odlagališčih določa tudi mejne vrednosti izcejanja, ki ne veljajo za odlaganje kovinskega živega srebra na odlagališčih. Zato Uredba pojasnjuje, da načrtovana obveznost skladiščenja ni v nasprotju s to prepovedjo in mejnimi vrednostmi, če se kovinsko živo srebro, ki ga je treba skladiščiti, šteje za odpadek.

1.4. Skladnost z drugimi politikami in pravili

Predlagana uredba dopolnjuje sedanje politike Skupnosti in zakonodajo na področju nadzora industrijskega onesnaževanja, kemikalij (vključno s predlogom REACH), varovanja zdravja in varnosti delavcev ter odpadkov. Je tudi v skladu s cilji politike na svetovni ravni, zlasti programa UNEP za živo srebro.

Izpostaviti je treba zlasti, da uporaba Direktive 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja[8] prispeva k postopnemu opuščanju tehnologije z živosrebrnimi celicami, ki ni več priznana kot najboljša razpoložljiva tehnologija v kloralkalni industriji. Zaradi prehoda na druge proizvodne postopke se bodo namreč sprostile velike količine kovinskega živega srebra. S širitvijo tega živega srebra po svetu za različne, delno nedovoljene namene uporabe bi se okoljska težava, ki je v Skupnosti že odpravljena, le prenesla na območja zunaj EU. Predlagana uredba zato pomembno dopolnjuje direktivo IPPC in si tako prizadeva, da bi v svetovnem merilu preprečila negativne stranske učinke opustitve.

Posebna pozornost je namenjena združljivosti prepovedi izvoza s pravili STO . Člen XI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) prepoveduje omejevanje uvoza, izvoza in prodaje za izvoz. Člen XX GATT določa odstopanje od splošnih pravil Sporazuma zato, da se doseže več ciljev politike. Zato je vprašanje, ali so predlagani ukrepi utemeljeni v skladu z določbami člena XX GATT (splošne izjeme), natančno analizirano v presoji vplivov (oddelek 6.11).

Razen strogo pravne analize je treba opozoriti tudi na to, da Komisija sistematično izboljšuje stike z državami nečlanicami EU, ki so pomembne proizvajalke, uporabnice in izvoznice živega srebra in/ali s katerimi so povezane težave v zvezi z onesnaževanjem z živim srebrom. Mednarodna konferenca o živem srebru, ki bo 26.–27. oktobra v Bruslju in na kateri bo sodelovalo veliko držav nečlanic EU, bo zagotovila dodaten zagon za mednarodna pogajanja tudi v zvezi s trgovinskimi vprašanji pred 24. zasedanjem Upravnega sveta UNEP leta 2007. To zasedanje bo priložnost za nadaljnje napredovanje izvajanja programa UN za živo srebro.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN PRESOJ VPLIVOV

2.1. Posvetovanja

Obsežno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je potekalo med celotno pripravo Strategije Skupnosti za živo srebro. Pregled je vključen v oddelku 11 širše presoje vplivov, ki dopolnjuje strategijo (od strani 61 dalje).

Dodatno srečanje z zainteresiranimi stranmi je bilo organizirano tudi 8. septembra 2005 v Bruslju. Povabljenih je bilo veliko zainteresiranih strani, vključno z državami članicami, industrijo ter okoljskimi in zdravstvenimi nevladnimi organizacijami. Zainteresirane strani so prispevale tudi[9]:

- informacije o pravnem položaju v Evropski uniji, tokovih odpadkov živega srebra ter recikliranju in predelavi proizvodov, ki vsebujejo živo srebro (zbrani v državah članicah). S tem prispevkom so zagotovile uporabne informacije o tokovih živega srebra in razpoložljivosti živega srebra v Evropski uniji pred predlagano prepovedjo izvoza in po njej.

- Na srečanju z zainteresiranimi stranmi je Komisija predstavila osnovno zamisel predvidenega zakonodajnega predloga ter pozvala k predložitvi povratnih informacij o natančnem obsegu prepovedi izvoza (kovinsko živo srebro, spojine) in o obveznosti skladiščenja (kovinsko živo srebro iz kloralkalne industrije ali tudi iz drugih virov) ter k potrebnim spremembam direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih in druge zakonodaje o odpadkih. Komisija je zahtevala tudi dodatne informacije o predelavi/recikliranju živega srebra. Potekala so tudi dodatna srečanja s Španijo, za katero je to vprašanje najpomembnejše, in Eurochlorom, na katerih so razpravljali o načrtovanem instrumentu in prostovoljnem sporazumu s kloralkalno industrijo.

Informacije, ki so bile zbrane med posvetovanji, so vključene v presojo vplivov.

2.2. Presoja vplivov

Sporočilo Komisije o strategiji Skupnosti za živo srebro je bilo dopolnjeno s širšo presojo vplivov, ki je objavljena kot priloga k Sporočilu[10]. Oddelek 6 te presoje vplivov je pomemben tudi za ta predlog (od strani 20 dalje). Izvedena je bila tudi dopolnilna presoja vplivov. Priložena je k temu predlogu.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1. Pravna podlaga

Predlog vključuje dva bistvena elementa: na eni strani prepoved izvoza kovinskega živega srebra ter na drugi strani obveznost skladiščenja živega srebra, tako da je varno za zdravje ljudi in okolje. Ustrezna pravna podlaga za element prepovedi izvoza je člen 133 Pogodbe ES, čeprav ukrep temelji na ciljih ohranjanja, varovanja in izboljšanja kakovosti okolja ter varovanju zdravja ljudi in ne na vidikih trgovinske politike. Drugi element, tj. obveznost skladiščenja, vključno z obveznostjo naknadnega obveščanja in poročanja, jasno temelji na vidikih okoljske politike iz člena 175 Pogodbe ES. V skladu z zadnjimi sodbami Sodišča Evropskih skupnosti v primerih C-94/03 in C-178/03 o odobritvi Rotterdamske konvencije ter Uredbi (ES) št. 304/2003 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij temelji predlog na členih 133 in 175 Pogodbe ES. Za Rotterdamsko konvencijo in Uredbo št. 304/2003 je značilna mešanica elementov okoljske in trgovinske politike, podobno kot za ta predlog.

3.2. Subsidiarnost in sorazmernost

Živo srebro je snov, za katero veljajo pravila notranjega trga in za katero se uporablja zakonodaja Skupnosti o odpadkih, če se šteje za odpadek. Zato je treba ukrepe, predvidene v tem pravnem instrumentu, sprejeti tudi na ravni Skupnosti in se ne smejo prepustiti državam članicam.

Možnosti skladiščenja/odstranjevanja se lahko med posameznimi državami razlikujejo in so odvisne od lokalnih okoljskih okoliščin. Čeprav je treba izpolniti nekatere splošne standarde, se lahko natančne zahteve o skladiščenju ali odstranjevanju prepustijo državam članicam .

Predvideni ukrepi iz te uredbe so potrebni tudi za izpolnjevanje ciljev Strategije za odpadke. Preprečujejo vse oblike mikroupravljanja, ki bi lahko bile vprašljive s stališča sorazmernosti.

3.3. Izbira instrumentov

Glede na to, da je treba urediti le nekaj preprostih obveznosti – prepoved izvoza, obveznost skladiščenja, poročanje in izmenjavo informacij – izvedbena pravila na ravni držav članic niso potrebna. Zato je izbrani instrument uredba Evropskega parlamenta in Sveta. Podrobnosti o skladiščenju ureja industrija s prostovoljnimi obvezami.

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Predlog nima proračunskih posledic za Skupnost.

5. PODROBNA RAZLAGA

Predlog upošteva načela „boljše zakonodaje“. Prizadeva si za jedrnatost in jasnost ter se čim bolj izogiba sivim področjem, ki se lahko različno razlagajo. Pri izbiri terminologije si prizadeva zagotoviti skladnost s sedanjo zakonodajo Skupnosti. Predlog vključuje devet členov.

Člen 1 določa obveznost prepovedi izvoza, opredeljuje njen obseg in določa datum prepovedi v skladu s strategijo o živem srebru. Prepoved zajema kovinsko živo srebro, ki je količinsko najpomembnejša snov v primerjavi s spojinami živega srebra in proizvodi, ki vsebujejo živo srebro.

O začetku veljavnosti prepovedi izvoza živega srebra je že potekala obsežna razprava v Evropskem parlamentu in Svetu, ko sta instituciji razpravljali o Strategiji za živo srebro. Komisija se je odločila, da za ta predlog izbere datum, do katerega bo najverjetneje mogoče zbrati podporo večine držav članic in drugih zainteresiranih strani.

Člen 2 določa obveznost skladiščenja in opredeljuje njen obseg. Ta obveznost zajema tri najpomembnejše vire kovinskega živega srebra v Skupnosti. Izbran je bil izraz „skladiščenje“, zato ker je „odstranjevanje“ poseben izraz v zakonodaji Skupnosti o odpadkih (glej člen 1(e) Direktive 75/442/EGS o odpadkih, kakor je bila spremenjena). Obveznost skladiščenja se uporablja za živo srebro ne glede na to, ali je snov razvrščena kot odpadek ali ne. Skladiščenje v tem smislu zajema tako kratkoročne in srednjeročne možnosti kot tudi dolgoročne možnosti (ki se lahko štejejo kot odstranjevanje). Glede časovne razporeditve je ta element povezan z začetkom veljavnosti prepovedi izvoza kovinskega živega srebra in kalomela.

Besedilo „ki se ne uporablja več v kloralkalni industriji“ pomeni, da je prenos živega srebra iz enega kloralkalnega obrata v drug kloralkalni obrat v Skupnosti še vedno mogoč.

To določbo dopolnjuje prostovoljna obveza kloralkalne industrije. Določa, da mora industrija presežno živo srebro skladiščiti le pri visoko usposobljenih upravljavcih, da se zagotovi ustrezno zadrževanje, ter Komisiji predložiti podatke o tokovih živega srebra. Ta člen je temu ustrezno oblikovan, vendar ne vključuje podrobnih določb. Vseeno so dodatne zahteve o obratih za skladiščenje vključene v člen 4.

Člen 3 pojasnjuje povezanost s sedanjo zakonodajo o odpadkih. Glede na sedanji pravni položaj bi bilo kakršno koli skladiščenje kovinskega živega srebra (v tekočem stanju) na kakršnem koli odlagališču v nasprotju z določbami iz člena 5(3)(a) Direktive 1999/31/ES. Zato je treba določiti odstopanje. Mejne vrednosti izcejanja in druga merila iz oddelka 2.4 Odločbe Sveta 2003/33/ES o določitvi meril in postopkov za sprejemanje odpadkov na odlagališčih, ki se uporabljajo za zrnate odpadke se ne morejo uporabiti za tekoče živo srebro.

Člen 3 zato predlaga odstopanje od teh določb za dve posebni možnosti skladiščenja kovinskega živega srebra, tj. podzemno skladiščenje v rudnikih soli, prilagojenih v ta namen, in začasno skladiščenje v namenskih napravah, ki se lahko v ustreznih okoliščinah štejeta za varne za zdravje ljudi in okolje. Odstopanje za naprave, ki so „izključno namenjene začasnemu skladiščenju kovinskega živega srebra pred dokončno odstranitvijo in so za to opremljene,“ omogoča izvajanje tehnoloških razvojnih dejavnosti, katerih cilj je odkriti inovativne rešitve na področju odstranjevanja živega srebra, ki ni v tekočem stanju. „Običajno“ odlaganje tekočega živega srebra na odlagališčih je še vedno nezakonito.

Ker se oddelek 2.4 Odločbe Sveta 2003/33/ES ne uporablja za dejavnosti podzemnega skladiščenja (glej oddelek 2.5), razlikuje člen med obema možnostma.

Ker ta določba ni omejena na kovinsko živo srebro iz posebnih virov, lahko države članice, ki želijo skladiščiti kovinsko živo srebro iz drugih virov v podzemnih napravah ali drugih specializiranih napravah, to tudi storijo.

Poudariti je treba, da se za živo srebro še vedno uporabljajo splošne določbe iz Direktive 75/442/EGS o odpadkih, kadar se živo srebro šteje za odpadek, in iz Uredbe 259/93/EGS o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje, kadar gre za čezmejne pošiljke v Skupnosti.

Zdi se, da je glede na posebnosti kovinskega živega srebra in dejstvo, da bo verjetno le omejeno število obratov izpolnjevalo pogoje za skladiščenje kovinskega živega srebra, zaradi načel bližine, prednosti predelave in samozadostnosti neustrezno nasprotovati pošiljkam živega srebra, ki se šteje za odpadek. Opozoriti je treba, da je cilj te uredbe preprečiti ponoven vstop zadevnega živega srebra na trg, zato možnost predelave ni zaželena. Zato se predlaga odstopanje od določb nove uredbe o pošiljkah odpadkov.

Člen 4 dopolnjuje člen 2 z nekaterimi podrobnejšimi zahtevami za uporabo možnosti skladiščenja. Zlasti izpostavlja zahtevo, da je treba izvajati pravilno oceno varnosti, pri kateri je treba upoštevati naravo snovi. Prav tako določa minimalne zahteve za vsebino dovoljenja. S tem bo zagotovljeno varno ravnanje z živim srebrom, čeprav ne bo vzpostavljena prostovoljna obveza industrije.

Člen 5 določa vzpostavitev izmenjave informacij med zainteresiranimi stranmi, ki jo organizira Komisija. To bo omogočilo zgodnje odkrivanje novega napredka na področju uporabe in tokov živega srebra ter prilagodljive odzive nanj. Izmenjava informacij ne sme biti omejena le na kovinsko živo srebro, ampak mora vključevati tudi spojine živega srebra in proizvode, ki ga vsebujejo.

Člen 6 določa nekatere obveznosti obveščanja za države članice. Predvideva, da države članice predložijo Komisiji vsa dovoljenja, izdana za napravo za skladiščenje živega srebra. Države članice obvestijo Komisijo tudi o učinkih instrumenta najpozneje tri leta in pet mesecev po začetku veljavnosti prepovedi izvoza. Komisija lahko te informacije od držav članic zahteva že pred tem. To mora omogočiti hiter in učinkovit odziv na potencialno nepričakovan razvoj trga. Opozoriti je treba, da ni namen tega instrumenta določiti obveznosti rednega periodičnega poročanja za države članice.

Člen 7 določa, da bo Komisija ocenila uporabo Uredbe in njene učinke na trg ter pripravila poročilo najpozneje štiri leta po začetku veljavnosti prepovedi izvoza. Ocena bo temeljila na informacijah, ki jih bodo predložile države članice. Komisija bo uporabila tudi druge vire informacij, ki bodo morda na voljo.

Člen 8 določa, da mora Komisija poročati o mednarodnem razvoju na področju živega srebra, zlasti o večstranskih pogajanjih o vprašanjih ponudbe in povpraševanja po živem srebru, ki se bodo predvidoma začela v naslednjih letih. To bo omogočilo spremljanje skladnosti svetovnih ukrepov in ukrepov Skupnosti, da se čim bolj izkoristijo ugodnosti za okolje.

Člen 9 vključuje običajno besedilo o začetku veljavnosti instrumenta.

2006/0206 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o prepovedi izvoza in varnem skladiščenju kovinskega živega srebra

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 ter člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[11],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[12],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[13],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe[14],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Izpust živega srebra je priznan za nevarnost svetovne razsežnosti, ki utemeljuje ukrepanje na nacionalni, regionalni in svetovni ravni.

(2) V skladu s Sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o Strategiji Skupnosti za živo srebro[15] je treba zmanjšati tveganje izpostavljenosti živemu srebru za ljudi in okolje.

(3) Ukrepe, sprejete na ravni Skupnosti, je treba obravnavati kot del svetovnega prizadevanja za zmanjšanje tveganja zaradi izpostavljenosti živemu srebru, zlasti v okviru programa za živo srebro v skladu s Programom Združenih narodov za okolje.

(4) Izvoz kovinskega živega srebra iz Skupnosti je treba prepovedati, da se znatno zmanjša svetovna ponudba živega srebra.

(5) Zaradi prepovedi izvoza bo v Skupnosti nastal velik presežek živega srebra, ki ne sme ponovno vstopiti na trg. Zato je treba zagotoviti varno skladiščenje tega živega srebra v Skupnosti.

(6) Za zagotovitev možnosti varnega skladiščenja živega srebra, ki se ne uporablja več v kloralkalni industriji, je primerno določiti odstopanje od člena 5(3)(a) Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila o odlaganju odpadkov na odlagališčih[16] za nekatere vrste odlagališč ter opredeliti, da se merila iz oddelka 2.4 Priloge k Odločbi Sveta 2003/33/ES z dne 19. decembra 2002 o določitvi meril in postopkov za sprejemanje odpadkov na odlagališčih na podlagi člena 16 in Priloge II k Direktivi 1999/31/ES[17] ne uporabljajo za podzemno skladiščenje.

(7) Za zagotovitev skladiščenja, ki je varno za zdravje ljudi in okolje, morajo oceno varnosti, ki jo je treba izvesti za podzemno skladiščenje v skladu z Odločbo 2003/33/ES, dopolnjevati posebne zahteve, ocena varnosti pa se mora uporabljati tudi za skladiščenje, ki ne poteka pod zemljo.

(8) Primerno je organizirati izmenjavo informacij, da se oceni, ali je treba sprejeti dopolnilne ukrepe za izvoz in skladiščenje živega srebra brez poseganja v pravila o konkurenci iz Pogodbe, zlasti člena 81.

(9) Države članice morajo predložiti informacije o dovoljenjih, izdanih za naprave za skladiščenje, uporabi instrumenta in njegovih učinkih na trgu ter tako omogočiti pravočasno oceno instrumenta.

(10) Komisija mora upoštevati te informacije pri predložitvi poročila o oceni, zato da določi, ali je treba instrument spremeniti.

(11) Komisija mora prav tako spremljati mednarodni razvoj na področju povpraševanja in ponudbe živega srebra, zlasti mednarodna pogajanja, ter o tem poročati, da omogoči oceno skladnosti celotnega pristopa.

(12) Uredba vključuje trgovinski element in elemente, ki temeljijo na vidikih okoljske politike. Člen 1 je povezan s trgovino in zato temelji na členu 133 Pogodbe, drugi členi pa temeljijo na členu 175(1).

(13) Ker države članice cilja zmanjšanja izpostavljenosti živemu srebru s prepovedjo izvoza in obveznostjo skladiščenja zaradi vpliva na pretok blaga in delovanja skupnega trga ter čezmejne narave onesnaževanja z živim srebrom ne morejo doseči v zadostnem obsegu, se lahko ta cilj doseže le na ravni Skupnosti. Zato lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega okvira, potrebnega za dosego tega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvoz kovinskega živega srebra (Hg, CAS RN 7439-97-6) iz Skupnosti je prepovedan od 1. julija 2011.

Člen 2

Od datuma iz člena 1 se skladišči kovinsko srebro, ki se ne uporablja več v kloralkalni industriji, živo srebro, pridobljeno pri čiščenju zemeljskega plina, in živo srebro, pridobljeno kot stranski proizvod pri pridobivanju rud barvnih kovin in taljenju, pri takšni kakovosti in koncentraciji ter tako, da je varno za zdravje ljudi in okolje.

Člen 3

1. Z odstopanjem od člena 5(3)(a) Direktive 1999/31/ES se lahko kovinsko živo srebro, ki se šteje za odpadek, skladišči v ustreznem zaprtem sistemu v enem od naslednjih objektov:

(a) podzemnem rudniku soli, prilagojenem za odlaganje odpadkov;

(b) napravi, ki je izključno namenjena začasnemu skladiščenju živega srebra pred dokončno odstranitvijo in je za to opremljena.

V primeru iz točke b prvega pododstavka se merila iz oddelka 2.4 Priloge k Odločbi 2003/33/ES ne uporabljajo.

2. Z odstopanjem od člena 11(1)(a) Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta [18] pristojni organi ciljne države in države odpreme ne smejo ugovarjati pošiljkam kovinskega živega srebra, ki se šteje za odpadek, iz razlogov, da predvidena pošiljka ali odstranjevanje ni v skladu z ukrepi, sprejetimi za izvajanje načel bližine, prednosti predelave in samozadostnosti.

Člen 4

1. Ocena varnosti, ki jo je treba v skladu z Odločbo 2003/33/ES izvesti za skladiščenje v podzemnem rudniku soli, prilagojenem za skladiščenje odpadkov, vključuje zlasti dodatna tveganja zaradi narave in dolgoročnega obnašanja kovinskega živega srebra ter zadrževanja kovinskega živega srebra.

2. Ocena varnosti, ki zagotavlja enako raven varovanja okolja, kot je zagotovljena v skladu z Odločbo 2003/33/ES, se izvede in predloži pristojnemu organu v primeru začasnega skladiščenja v napravi, ki je izključno namenjena skladiščenju kovinskega živega srebra in je za to opremljena.

3. Dovoljenje iz členov 8 in 9 Direktive 1999/31/ES za podzemni rudnik soli ali napravo, ki je izključno namenjena začasnemu skladiščenju kovinskega živega srebra in je za to opremljena, vključuje zahteve za redne vizualne preglede posod in namestitev ustrezne opreme za odkrivanje hlapov, ki omogoča odkritje iztekanja.

Člen 5

Komisija organizira izmenjavo informacij med državami članicami in zadevnimi industrijami.

Pri izmenjavi informacij se zlasti preuči, ali je treba razširiti prepoved izvoza na spojine živega srebra in proizvode, ki vsebujejo živo srebro, in ali je treba razširiti obveznost skladiščenja na kovinsko živo srebro iz drugih virov ter določiti roke za skladiščenje v napravi, ki je izključno namenjena začasnemu skladiščenju kovinskega živega srebra in je za to opremljena.

Člen 6

1. Države članice predložijo Komisiji izvod vseh dovoljenj, izdanih za napravo, ki je namenjena skladiščenju živega srebra.

2. Države članice najpozneje do 30. novembra 2014 obvestijo Komisijo o uporabi in učinkih te uredbe na trgu na svojem ozemlju. Države članice predložijo te informacije na zahtevo Komisije pred datumom iz prvega pododstavka.

3. Informacije iz odstavka 2 vključujejo vsaj naslednje podatke:

(a) količine, cene, državo izvora in namembno državo ter predvideno uporabo kovinskega živega srebra, ki vstopi v Skupnost ali jo zapusti;

(b) količine, cene, državo izvora in namembno državo ter predvideno uporabo kovinskega živega srebra, s katerim se v Skupnosti čezmejno trguje.

Člen 7

1. Komisija oceni uporabo te uredbe in njene učinke na trgu v Skupnosti, pri čemer upošteva informacije iz člena 6.

2. Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 30. junija 2015.

Člen 8

Komisija najmanj eno leto pred datumom iz člena 1 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku večstranskih dejavnosti in pogajanj o živem srebru, pri čemer oceni zlasti skladnost časovne razporeditve in področja uporabe ukrepov iz te uredbe z mednarodnim razvojem.

Člen 9

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik[pic][pic][pic][pic][pic][pic]

[1] COM(2005) 20 konč.

[2] Sklep Upravnega sveta UNEP 22/4, 7.2.2003.

[3] Sklep Upravnega sveta UNEP 23/9, 25.2.2005.

[4] UL L 64, 4.3.2006, str. 52.

[5] COM(2006) 69 konč.

[6] UL L 63, 6.3.2003, str. 1.

[7] UL L 182, 16.7.1999, str. 1.

[8] UL L 257, 10.10.1996, str. 26.

[9] Vsi odzivi na posvetovanje so na voljo na spletnem naslovu http://www.ec.europa.eu/environment/chemicals/mercury/.

[10] http://www.europa.eu.int/comm/environment/chemicals/mercury/pdf/extended_impact_assessment.pdf.

[11] UL C , , str. .

[12] UL C […], […], str. […].

[13] UL C […], […], str. […].

[14] Mnenje Evropskega parlamenta z dne xxx in Sklep Sveta z dne xxx.

[15] COM(2005) 20 konč., 28.1.2005.

[16] UL L 182, 16.7.1999, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 1.10.2003, str. 1).

[17] UL L 11, 16.1.2003, str. 27.

[18] UL L 190, 12.7.2006, str. 1.