52006PC0579

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 9.10.2006

COM(2006) 579 konč.

2006/0184 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o zagotavljanju makrofinančne pomoči Moldaviji

(predložila Komisija) {SEC(2006) 1258}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OKVIR PREDLOGA |

110 | Razlogi za predlog in njegovi cilji Skupnost predlaga, da bo dala na voljo Moldaviji makrofinančno pomoč v obliki donacij v največjem skupnem znesku 45 milijonov EUR, ki bodo podprle plačilne bilance Moldavije in povečanje rezerv. Predlagana pomoč bo pomagala Moldaviji olajšati finančne omejitve pri izvajanju njenega gospodarskega programa. Omogočala in spodbujala bo prizadevanja organov za izvajanje reform v okviru Akcijskega načrta evropske politike sosedstva med EU in Moldavijo ter Strateškega dokumenta za spodbujanje gospodarske rasti in zmanjševanje revščine. Predlagana makrofinančna pomoč bo izredna in časovno omejena, dopolnjevala bo podporo institucij Bretton Woods, dvostranskih donatorjev in Pariškega kluba ter bo pogojno odvisna zlasti od napredka pri izvajanju programa pomoči za spodbujanje gospodarske rasti in zmanjševanje revščine (PRGF), ki se izvaja pod okriljem Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Pomoč bo zagotovljena v obdobju, ko odnosi med EU in Moldavijo vstopajo v fazo tesnejše integracije v okviru evropske politike sosedstva. |

120 | Splošno ozadje Na začetni stopnji prehoda v tržno gospodarstvo je Moldavija uspešno izvedla reforme prve generacije. Nato so se konec devetdesetih in na začetku tega desetletja reforme upočasnile in povečalo se je upravno vmešavanje vlade v gospodarstvo. V teh pogojih so institucije Bretton Woods Institutions prekinile odobrena posojila. Dveh posojil makrofinančne pomoči EU Moldaviji – posojila 15 milijonov EUR, določenega v letu 2000, in donacije v enakem znesku, določene v letu 2002[1]– zato ni bilo mogoče izvesti. BDP Moldavije se je v tem obdobju dvignil na povprečno letno stopnjo rasti 7 %. Rast je povzročilo domače povpraševanje, povečano zaradi cvetočih nakazil, ki so sčasoma narasla na več kot 30 % BDP. V primerjavi z letom 2000 se je do leta 2005 BDP na prebivalca v Moldaviji več kot podvojil (izražen v USD). Vendar je z 812 USD še vedno daleč najnižji v Evropi. Moldavija je edina država v Evropi, ki jo Svetovna banka uvršča med države z nizkim dohodkom. Okoli leta 2004 in 2005 so se strukturne reforme ponovno pojavile v moldavijski politiki, predvsem z vladnim sprejetjem Strateškega dokumenta za spodbujanje gospodarske rasti in zmanjševanje revščine (EGPRSP). Vladna zavezanost za reforme se je okrepila zaradi njenih evropskih prizadevanj, potrjenih s sprejetjem Akcijskega načrta evropske politike sosedstva (EPS) med EU in Moldavijo. Večino leta 2005 je vlada vodila gospodarsko politiko, s katero naj bi dokazala ponovno stabilizacijo in zavezanost reformam. Glede na dosežene rezultate so organi in MDS proti koncu leta 2005 ponovno začeli razpravljati o novem programu, ki bi se lahko izvajal s podporo Sklada. Februarja 2006 je bil sklenjen dogovor o parametrih takšnega programa in maja 2006 je odbor MDS odobril triletni finančni dogovor v okviru programa pomoči za spodbujanje gospodarske rasti in zmanjševanje revščine (PRGF). Po sprejemu dogovora je sledil sporazum s Pariškim klubom moldavijskih uradnih posojilodajalcev o prestrukturiranju nakopičenih neporavnanih dolgov in trenutnih plačil, ki zapadejo v času programa, v skladu z dogovorom, doseženim v Houstonu. Eden ključnih ciljev dogovora je bila pomoč vlade pri normalizaciji odnosov med Moldavijo in uradnimi posojilodajalci. Program PRGF je namenjen ohranitvi makroekonomske stabilnosti in s tem spodbujanju gospodarske rasti in zmanjševanju revščine, zlasti v okviru nadaljnjih močnih prilivov nakazil in občutno višjih cen uvožene energije. V skladu s tem programom so se organi obvezali, da bodo omejili proračunski primanjkljaj na 0,5 % BDP, Nacionalna banka pa ima cilj, da poveča devizne rezerve na trimesečne uvoze do konca leta 2008. Prednostni ukrepi strukturne politike vključujejo zlasti dejavnosti na področju liberalizacije zunanje trgovine, upravljanja podjetij, reforme bančnega sektorja in davčne uprave. Do sprejetja programa se je domnevalo, da bodo nameravane politike privedle do 6 % rasti BDP leta 2006 in 5 % v letih 2007–2008, postopnega znižanja inflacije do okoli 7 % do konca leta 2008 in primanjkljajev v tekočem računu v višini 5 % BDP. Vendar se program izvaja v izredno zahtevnem zunanjem okolju. Že leta 2005 so se zlasti zaradi močnega povišanja cen nafte trgovinski primanjkljaji in primanjkljaji v tekočem računu v Moldaviji izrazito povečali. Od začetka leta 2006 se Moldavija sooča z dodatnim šokom plačilnih bilanc – odločitev ruskega naftnega monopolista Gazprom, da dvigne cene nafte za Moldavijo januarja 2006 z 80 USD za tisoč kubičnih metrov na 110 USD in julija na 160 USD ter prepoved Moldaviji za izvoz vina in alkohola v Rusijo – ki občutno zmanjšuje možnosti za dosego ciljev programa PRGF. Oslabljeni moldavski zunanji računi bodo prav tako otežili vladne srednjeročne cilje glede gospodarske rasti in zmanjševanja revščine, kar so tudi cilji vladnega Strateškega dokumenta za spodbujanje gospodarske rasti in zmanjševanje revščine ter Akcijskega načrta evropske politike sosedstva med EU in Moldavijo. Gospodarski razvoj Moldavije bo zahteval najprej določeno prilagoditev programa PRGF in nato dodatno izredno financiranje, poleg že obstoječega. V preteklosti je EU Moldaviji že večkrat zagotovila makrofinančno pomoč (MFP) za odzive na šoke plačilnih bilanc. Komisija meni, da se v trenutni situaciji upravičeno uporabi isti instrument. Makrofinančna pomoč EU bi Moldaviji pripomogla k izpolnitvi zunanjih finančnih zahtev v letu 2007 in 2008. To bi bilo nadalje zagotovljeno tudi s poglobljenim sodelovanjem med EU in Moldavijo v okviru evropske politike sosedstva. Moldavija je v tem smislu od začetka programa ESP leta 2004 ena od partnerskih držav EU. Moldavija je skupaj z Ukrajino edina vzhodnoevropska sosedska država, ki trenutno izvaja Akcijski načrt EPS. EPS si prizadeva za razvoj vedno tesnejšega odnosa med EU in partnerskimi državami, ki bo presegel meja preteklega sodelovanja, za poglobljeno politično sodelovanje, vključno s področjem zunanje in varnostne politike, v primeru Moldavije za rešitev transdnestrskega konflikta ter za spodbujanje gospodarske rasti in zmanjševanje revščine. |

130 | Obstoječe določbe na področju, na katerega se predlog nanaša Jih ni. |

140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Z vključitvijo Moldavije v evropsko politiko sosedstva vstopajo odnosi med EU in Moldavijo v fazo tesnejše integracije. Pomoč Skupnosti prek instrumenta makrofinančne pomoči bi prispevala h krepitvi dvostranskih odnosov z Moldavijo. Evropski sosedski in partnerski instrument (ESPI) bo Moldaviji na voljo predvidoma od leta 2007 naprej, s čimer bo omogočena tudi pomoč v obliki proračunske podpore. Pričakuje je, da se bodo začeli pripravljati programi za sektorsko in/ali splošno proračunsko podporo Moldaviji takoj, ko bo ESPI operativen. Vendar v bližnji prihodnosti izplačil v okviru proračunske pomoči ESPI ni pričakovati. Poleg tega instrument proračunske podpore v okviru ESPI, namenjen srednje- in dolgoročni podpori strukturnih politik, ni dobro prilagojen trenutnim težavam v Moldaviji, ki so večinoma posledica šoka kratkoročnih plačilnih bilanc. Pričakuje se, da bo financiranje iz instrumenta makrofinančne pomoči na voljo dosti prej preden začne delovati možna proračunska podpora v okviru ESPI. MFP bo kot kratkoročni instrument zadostil zlasti trenutno perečim zunanjim potrebam Moldavije po financiranju, ki izvirajo iz znatnega poslabšanja zunanjega gospodarskega okolja v državi. Makrofinančna pomoč bo tudi podpirala prizadevanja za strukturne reforme v prehodnem obdobju, ki so predvidene v Akcijskem načrtu ter Strateškem dokumentu za spodbujanje gospodarske rasti in zmanjševanje revščine. |

POSVETOVANJE ZAINTERESIRANIH STRANK IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje zainteresiranih strank |

219 | Moldavijski finančni minister Mihail Pop je maja 2006 od ES zahteval finančno pomoč. Službe Komisije so bile med pripravo sedanjega predloga Komisije za obravnavo pogojev zagotavljanja pomoči v stiku z Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko ter dvostranskimi donatorji. Komisija se je pred predložitvijo svojega predloga posvetovala z Ekonomsko-finančnim odborom. Po sprejetju Sklepa Sveta bodo službe Komisije v dogovoru z moldavijskimi organi pripravile Memorandum o soglasju in sporazum o donaciji, da bodo podrobno opredelile pogoje izvajanja pomoči. |

Zbiranje in uporaba strokovnega znanja |

229 | Zunanja strokovna podpora ni bila potrebna. |

230 | Ocena učinka Ker je makrofinančna pomoč politično utemeljen instrument, je zelo primeren za podporo prizadevanjem moldavijskih organov za izboljšanje kratkoročne do srednjeročne proračunske vzdržnosti. Makrofinančna pomoč bo imela neposreden učinek na moldavijske plačilne bilance in rezerve ter bo tako olajšala finančne omejitve pri izvajanju vladnega gospodarskega programa. Pomoč ES bo organom pomagala pri izvajanju kratkoročnih in srednjeročnih politik, določenih v Akcijskem načrtu evropske politike sosedstva med EU in Moldavijo ter Strateškega dokumenta za spodbujanje gospodarske rasti in zmanjševanje revščine. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov Skupnost da na voljo Moldaviji makrofinančno pomoč v obliki donacij, v največjem skupnem znesku 45 milijonov EUR. Pomoč bo dana na voljo v treh obrokih v obdobju dveh let. Obdobje za izvajanje programa se lahko podaljša do enega leta. S pomočjo upravlja Komisija, ki se bo z organi dogovorila o posebni gospodarski politiki in finančnih pogojih, na podlagi katerih se opravlja obročno izplačevanje donacij. Posebne določbe o preprečevanju goljufij in drugih nepravilnosti se bodo ustrezno upoštevale v skladu s finančno uredbo. |

310 | Pravna podlaga Člen 308 Pogodbe. |

329 | Načelo subsidiarnosti Predlog je v izključni pristojnosti Skupnosti. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja. |

Načelo sorazmernosti Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjega(-ih) razloga(-ov). |

331 | Znesek pomoči na splošno ustreza eni tretjini preostalih finančnih potreb Moldavije za leti 2007–2008, ki jih zajema pomoč. Skupnost meni, da je to ustrezen obseg porazdelitve bremena, ob upoštevanju pomoči, ki jo Moldaviji zagotavljajo dvostranski donatorji in mednarodna skupnost donatorjev na splošno. Pomoč bo popolnoma skladna z makroekonomskimi cilji, že določenimi v moldavijskih dokumentih o gospodarski politiki, kot je Memorandum o ekonomskih in finančnih politikah v okviru sporazuma med PRGF in Mednarodnim denarnim skladom, podpisan maja 2006. Bo tudi v skladu z dolgoročnimi cilji politike, predvidenimi v Strateškem dokumentu za spodbujanje gospodarske rasti in zmanjševanje revščine, podpisanem maja 2004 in Akcijskem načrtu evropske politike sosedstva med EU in Moldavijo, podpisanem februarja 2005. Na področju posebnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za obročno izplačevanje donacij, se namerava Komisija osredotočiti na omejeno število področij, ki med drugim vključujejo zlasti upravljanje javnih financ. Komisija se lahko tudi osredotoči na specifične sektorske politike posebnega pomena, ki jih določa Akcijski načrt EPS EU–Moldavija. |

Izbira instrumentov |

341 | Predlagani instrumenti: drugo. |

342 | Druga sredstva ne bi bila primerna zaradi naslednjega(-ih) razloga(-ov). V odsotnosti okvirne uredbe za instrument makrofinančne pomoči so začasni sklepi Sveta v skladu s členom 308 Pogodbe edini pravni instrument, ki je na voljo za tovrstno pomoč. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

401 | Takšna pomoč bi se financirala z odobritvami za prevzem obveznosti v letu 2007 v okviru proračunske vrstice 01 03 02 (Makrofinančna pomoč), pod pogojem, da jo odobri proračun ES, s plačili, ki se bodo vršila leta 2007 in 2008. |

DODATNE INFORMACIJE |

Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti |

533 | Predlog vsebuje klavzulo o časovni omejitvi veljavnosti. |

1. 2006/0184 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o zagotavljanju makrofinančne pomoči Moldaviji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[2],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[3],

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom –

ob upoštevanju naslednjega:

2. Moldavijske oblasti si prizadevajo za gospodarsko stabilizacijo in strukturne reforme, ki jih podpira Mednarodni denarni sklad (MDS) na podlagi triletnega dogovora v okviru programa pomoči za zmanjševanje revščine in spodbujanje gospodarske rasti (PRGF), ki je bil potrjen 5. maja 2006. Zato so se 12. maja 2006 posojilodajalci Pariškega kluba dogovorili o prestrukturiranju uradnega dolga Moldavije v skladu z dogovorom, doseženim v Houstonu.

3. Moldavijski organi so maja 2004 podpisali Strateški dokument za spodbujanje gospodarske rasti in zmanjševanje revščine, ki določa srednjeročne prednostne naloge vladnega delovanja.

4. Moldavija na eni strani in Evropska skupnost ter njene države članice na drugi strani so podpisale Sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki je začel veljati 1. julija 1998.

5. Odnosi med Moldavijo in Evropsko unijo se razvijajo v okviru evropske politike sosedstva, ki bi privedla do tesnejše gospodarske integracije. EU in Moldavija sta se dogovorili o Akcijskem načrtu evropske politike sosedstva, ki opredeljuje kratkoročne in srednjeročne prednostne naloge v odnosih med EU in Moldavijo ter sorodnimi politikami.

6. Moldavija ima velike potrebe po financiranju ki izvirajo iz znatnega poslabšanja moldavijskega zunanjega okolja.

7. Moldavijske oblasti so mednarodne finančne institucije, Skupnost in druge bilateralne donatorje zaprosile za finančno pomoč na podlagi ugodnih posojil. Kljub financiranju MDS in Svetovne banke ostane znatna finančna vrzel, ki jo je treba zapolniti, da se olajšajo državne plačilne bilance, okrepijo državne rezerve in podprejo cilji politike, ki spremljajo prizadevanja organov za reforme.

8. Država je upravičena do posebno ugodnih posojil in donacij Svetovne banke in MDS.

9. V teh okoliščinah je primerno, da Skupnost Moldaviji kot državi upravičenki, v tem kritičnem položaju pomaga z makrofinančno pomočjo, ki mora biti na voljo v obliki donacije.

10. Za zagotovitev učinkovite zaščite finančnih interesov Skupnosti, povezanih z zadevno makrofinančno pomočjo, mora Moldavija določiti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s to pomočjo, ter za boj proti tem pojavom, Komisija pa mora zagotoviti nadzorne mehanizme in revizije Računskega sodišča.

11. Sprostitev zadevne pomoči ne vpliva na pristojnosti proračunskega organa.

12. Makrofinančno pomoč mora upravljati Komisija v posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom.

13. Pogodba za sprejem tega sklepa ne predvideva drugih pooblastil kot tistih, ki so določena v členu 308 –

SKLENIL:

Člen 1

14. Skupnost da na voljo Moldaviji makrofinančno pomoč v obliki donacij v največjem skupnem znesku 45 milijonov EUR, ki bodo podprle plačilne bilance Moldavije in s tem olajšale izvajanje vladnega gospodarskega programa.

15. S to finančno pomočjo Skupnosti upravlja Komisija v posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom na način, ki je skladen s sporazumi ali dogovori, doseženimi med Mednarodnim denarnim skladom in Moldavijo.

16. Finančna pomoč Skupnosti se da na voljo v obdobju dveh let, z začetkom na prvi dan po začetku veljavnosti tega sklepa. Vendar pa se Komisija lahko odloči, če okoliščine tako narekujejo in po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom, da to obdobje podaljša za največ eno leto.

Člen 2

17. Komisija je pooblaščena, da se po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom z moldavijskimi oblastmi dogovori o gospodarski politiki in finančnih pogojih, na podlagi kateri se zagotavlja pomoč in ki se opredelijo v Memorandumu o soglasju in sporazumu o donaciji. Ti pogoji bodo skladni s sporazumi ali dogovori, navedenimi v členu 1(2).

18. Med izvajanjem pomoči Skupnosti Komisija spremlja ustreznost moldavijskih finančnih tokov, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole, ki zadevajo makrofinančno pomoč Skupnosti.

19. Komisija v sodelovanju z Ekonomsko-finančnim odborom in Mednarodnim denarnim skladom redno preverja, ali so gospodarske politike v Moldaviji v skladu s cilji pomoči in ali se v zadovoljivi meri izpolnjujejo dogovorjeni politični in finančni pogoji.

Člen 3

20. Komisija da Moldaviji pomoč na voljo v treh obrokih.

21. Prvi obrok se sprosti na podlagi zadovoljivega izvajanja gospodarskega programa, ki se s podporo MDS izvaja v okviru programa pomoči za zmanjševanje revščine in spodbujanje gospodarske rasti ter Akcijskega načrta evropske politike sosedstva med EU in Moldavijo.

22. Drugi obrok in morebitni preostali obroki se sprostijo na podlagi zadovoljivega izvajanja gospodarskega programa, ki se izvaja s podporo MDS, v okviru programa pomoči za zmanjševanje revščine in spodbujanje gospodarske rasti ter Akcijskega načrta evropske politike sosedstva med EU in Moldavijo in na podlagi morebitnih drugih ukrepov, dogovorjenih s Komisijo, kakor je določeno v členu 2(1), vendar najprej eno četrtletje po sprostitvi predhodnega obroka.

23. Sredstva se izplačajo Narodni banki Moldavije. Končni prejemnik sredstev bo Ministrstvo za finance Moldavije.

Člen 4

Zagotavljanje pomoči poteka v skladu z določbami finančne uredbe, ki urejajo splošni proračun Evropskih skupnosti, in zadevnimi izvedbenimi pravili. Zlasti Memorandum o soglasju in sporazum o donaciji, ki ga potrdijo moldavijski organi, določita Moldaviji ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih morebitnih nepravilnosti v zvezi s to pomočjo. Določila bosta tudi nadzorne mehanizme Komisije, v katere spada tudi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), vključno s pravico do pregledov in inšpekcij na kraju samem, po potrebi pa bo določil tudi revizije, ki jih Računsko sodišče podobno opravi na kraju samem.

Člen 5

Vsako leto do 31. avgusta Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki vsebuje vrednotenje izvajanja tega sklepa v predhodnem letu.

Člen 6

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije .

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

Področje: Naslov 01 – Gospodarske in finančne zadeve Dejavnost: 03 – Mednarodne gospodarske in finančne zadeve |

NASLOV UKREPA: ZAGOTAVLJANJE MAKROFINANčNE POMOčI MOLDAVIJI |

1. PRORAČUNSKA(-E) VRSTICA(-E) + NASLOV(-I)

Člen 01 03 02 – Makroekonomska pomoč

2. SKUPNI ZNESKI

2.1. Skupna dodeljena sredstva za ukrep (del B): 45 milijonov EUR za obveznosti

Razpoložljivi proračun za leto 2007 (predhodni predlog proračuna): 79 591 milijonov EUR v prevzemu obveznosti in 100 814 milijonov EUR v in odobritvah plačil za proračunsko vrstico 01 03 02, pod pogojem, da se odobrijo v proračunu za leto 2007.

2.2. Obdobje uporabe:

Leto začetka: 2007, leto zaključka: 2008

2.3. Celotna ocena odhodkov, ki zadeva več let:

(a) Okvirni časovni pregled odobritev za prevzem obveznosti/odobritev plačil (finančna intervencija) (glej točko 6.1.1)

milijonov EUR (na tri decimalna mesta)

2007 | 2008 | 2009 | Skupaj |

Obveznosti | 45, 000 | 45, 000 |

Plačila | 30, 000 | 15, 000 | 45, 000 |

(b) Tehnična in upravna pomoč ter izdatki za podporo (glej točko 6.1.2)

Obveznosti | 0, 030 | 0, 030 | 0, 060 |

Plačila | 0, 030 | 0, 030 | 0, 060 |

Vmesni seštevek a+b |

Obveznosti | 45, 030 | 0, 030 | 45, 060 |

Plačila | 30, 030 | 15, 030 | 45, 060 |

(c) Skupni finančni vpliv človeških virov in drugih upravnih izdatkov (glej točki 7.2 in 7.3)

Obveznosti/plačila | 0, 165 | 0, 165 | 0, 330 |

SKUPAJ a+b+c |

Obveznosti | 45, 195 | 0, 195 | 45, 390 |

Plačila | 30, 195 | 15, 195 | 45, 390 |

2.4. Skladnost s finančnim programiranjem in finančno perspektivo

Predlog je skladen z obstoječim finančnim programiranjem.

2.5. Finančni vpliv na prihodke

Predlog nima finančnih posledic na prihodke.

3. ZNAČILNOSTI PRORAČUNA

Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

Neobvezni | Diferencirani | NIČ | NIČ | NIČ | Številka 4 |

4. PRAVNA PODLAGA

Člen 308 Pogodbe.

5. OPIS IN RAZLOGI

5.1. Potreba po intervenciji Skupnosti [4]

5.1.1. Cilji

Predlagana pomoč bo dodeljena v obliki donacije Skupnosti v višini do 45 milijonov EUR za Moldavijo (financira se iz splošnega proračuna), ki bo kratkoročno olajšala plačilne bilance v Moldaviji, povečala rezerve v okviru znatnega poslabšanja v trgovini in saldih tekočih računov Pomoč ES bo organom pomagala pri izvajanju kratkoročnih in srednjeročnih politik v okviru Akcijskega načrta evropske politike sosedstva med EU in Moldavijo ter Strateškega dokumenta za spodbujanje gospodarske rasti in zmanjševanje revščine.

Ta pomoč dopolnjuje sredstva, ki so jih Moldaviji namenili MDS, Svetovna banka in dvostranski donatorji ter EU za podporo programa organov glede gospodarske stabilizacije in strukturne reforme v okviru proračunske podpore programa za varnost preskrbe s hrano in oprostitvi dolga, ki ga zagotavljajo uradni upniki.

5.1.2. Ukrepi, sprejeti v zvezi s predhodnim vrednotenjem

Službe Komisije (Enota D3 Generalnega direktorata za gospodarske in finančne zadeve) so julija in avgusta 2006 izvedle predhodno vrednotenje.

5.1.3. Ukrepi, sprejeti po naknadnem vrednotenju

Naknadno vrednotenje makrofinančne pomoči Skupnosti Moldaviji še ni bilo opravljeno.

5.2. Predvideni ukrep in proračunske intervencije

Ta pomoč bo dodeljena v obliki donacije in naj bi bila sproščena v treh ali, če je primerno, v štirih obrokih. Prvi obrok bo sproščen na podlagi Memoranduma o soglasju, o katerem se morajo sporazumeti moldavijski organi in Skupnost. Kasnejši obroki se bodo sprostili, ko bodo pogoji gospodarske politike izpolnjeni v zadovoljivi meri, in najprej po enem četrtletju po sprostitvi prejšnjega obroka.

Količinska izvedbena merila povezana s to pomočjo bi bila določena v makroekonomskem okviru trenutnega sporazuma PRGF, sklenjenega med Moldavijo in MDS. Zato bodo službe Komisije skladno s tem pred plačilom vsakega obroka te pomoči v sodelovanju z nacionalnimi organi in osebjem Mednarodnega denarnega sklada preverile, če se upoštevajo količinska izvedbena merila ali so sklenjeni novi dogovori.

Poleg tega se Komisija z organi dogovori o številnih posebnih političnih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni, preden Komisija sprosti drugi in morebitni tretji nadaljnji obrok. Ti ukrepi politike so v skladu s sporazumi ali dogovori, ki jih je Moldavija sklenila z Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko. Na tej stopnji se predvideva, da bi se ti pogoji še posebej osredotočili na reformo upravljanja javnih financ ter upravo. Komisija se lahko tudi osredotoči na specifične sektorske politike posebnega pomena, ki jih določuje Akcijski načrt EPS EU–Moldavija.

5.3. Načini izvajanja

Komisija bo pomoč zagotovila z uporabo centraliziranega neposrednega upravljanja, ki ga bo izvajalo redno zaposleno osebje Komisije.

6. FINANČNI VPLIV

6.1. Finančni vpliv na del B, – (v celotnem programskem obdobju)

Plačila pomoči iz proračunske vrstice 01 03 02 so odvisna od tega, ali bo Moldavija izpolnjevala pogoje, zahtevane za izvrševanje pomoči iz odstavka 5.2.

6.1.1. Finančna intervencija

Obveznosti (v milijonih EUR na tri decimalna mesta)

Razčlenitev | 2007 | 2008 | 2009 | Skupaj |

Obroki donacij Moldaviji | 45, 000 | - | 45, 000 |

SKUPAJ | 45, 000 | 45, 000 |

6.1.2. Tehnična in upravna pomoč, odhodki za podporo in odhodki za IT (odobritve za prevzem obveznosti)

2007 | 2008 | 2009 | Skupaj |

1) Tehnična in upravna pomoč |

a) Uradi tehnične pomoči |

b) Druga tehnična in upravna pomoč: – notranja: – zunanja: od tega za vzpostavitev in vzdrževanje informatiziranega sistema upravljanja |

Vmesni seštevek 1 |

2) Odhodki za podporo |

a) Študije (operativne ocene) | 0, 030 | 0, 030 | 0, 060 |

b) Sestanki strokovnjakov |

c) Obveščanje in publikacije |

Vmesni seštevek 2 |

SKUPAJ | 0, 030 | 0, 030 | 0, 060 |

6.2. Izračun stroškov po ukrepih, predvidenih v delu B (v celotnem programskem obdobju)[5]

Obveznosti (v milijonih EUR na tri decimalna mesta)

Razčlenitev | Vrstarealizacije(projekti, dokumentacija) | Število realizacij (skupaj za leta 1…n) | Povprečni stroški na enoto | Skupni stroški (skupaj za leta 1…n) |

1 | 2 | 3 | 4=(2X3) |

Ukrep 1 –Posamezni ukrep 1 –Posamezni ukrep 2 Ukrep 2 – Posamezni ukrep 1 –Posamezni ukrep 2 – Posamezni ukrep 3 itn. |

STROŠKI SKUPAJ |

7. VPLIV NA ODHODKE ZA ZAPOSLENE IN UPRAVNE ODHODKE

7.1. Vpliv na človeške vire

Naloge v zvezi z upravljanjem pomoči bodo po potrebi izvedene s prerazporeditvijo osebja, tako da zaradi njih ne bo nikakršnega povečanja števila zaposlenih na Komisiji.

Vrsta delovnega mesta | Osebje, dodeljeno upravljanju ukrepa, ob uporabi obstoječih in/ali dodatnih sredstev | Skupaj | Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa |

Število stalnih delovnih mest | Število začasnih delovnih mest |

Stalno ali začasno zaposleno osebje | A B C | 1/3 | 1/3 | Npr. priprava memorandumov o soglasju/sporazumov o donaciji, sodelovanje z oblastmi in mednarodnimi finančnimi institucijami, sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki v zvezi z izvedbo operativnih ocen, izvajanje preglednih misij, priprava poročil Komisije, priprava postopkov Komisije na področju upravljanja pomoči |

Drugi človeški viri |

Skupaj | 1/3 | 1/3 |

7.2. Skupni finančni vpliv človeških virov

Vrsta človeških virov | Znesek (EUR) | Način izračuna * |

Uradniki Začasno osebje | 30 500 | 1/3 x povprečni letni odhodki za uradnike na stopnjah A*5 – A*12 |

Drugi človeški viri (navesti proračunsko vrstico) |

Skupaj | 30 500 |

Zneski so skupni odhodki za dvanajst mesecev.

7.3. Drugi upravni odhodki, ki izhajajo iz ukrepa

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | Znesek (EUR) | Metoda izračuna |

Skupna porazdelitev (naziv A7) A0701 – Misije A07030 – Sestanki A07031 – Obvezni odbori 1 A07032 – Neobvezni odbori 1 A07040 – Konference A0705 – Študije in posvetovanja Drugi odhodki (navesti) – Naknadno vrednotenje – | 10 000 125 000 | Dve misiji na leto za dve osebi Ocena skupnih odhodkov v višini 250 000 EUR za pogodbe o opravljanju storitev |

Informacijski sistemi (A-5001/A-4300) |

Drugi izdatki - Del A (navesti) |

Skupaj | 135 000 |

Zneski so skupni odhodki za dvanajst mesecev.

1 Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.

I. Letni znesek (7.2 + 7.3) II. Trajanje ukrepa III. Skupni strošek ukrepa (I x II) | 165 500 EUR 2 leti 331 000 EUR |

8. SPREMLJANJE IZVAJANJA IN OCENA

Pomoč je makroekonomskega značaja, njeno spremljanje in vrednotenje se bo izvedlo v skladu s standardnimi postopki Komisije.

8.1. Režimi spremljanja

Službe Komisije bodo ukrep spremljale na podlagi kazalnikov makroekonomske in strukturne politike, o katerih se dogovorijo organi v Memorandumu o soglasju. Organi bodo o navedenih kazalnikih morali redno poročati službam Komisije. Delegacija Evropske komisije v Chisinauu bo zagotovila redno poročanje o zadevah, ki so povezane s spremljanjem pomoči. Službe Komisije bodo ostale v tesnih stikih z Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko, da bodo lahko izkoristile strokovno znanje in izkušnje ter njune dejavnosti v Moldaviji.

8.2. Režim in časovni načrt za načrtovano oceno

V predlogu Sklepa Sveta je predvideno letno poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki vsebuje oceno izvajanja zadevnega ukrepa pomoči. Poleg tega se eno do dve leti po izteku obdobja zagotavljanja pomoči načrtuje tudi izvedba neodvisnega naknadnega vrednotenja pomoči s strani Komisije ali njenih ustrezno pooblaščenih predstavnikov.

9. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Službe Komisije so vzpostavile tekoči program operativnih ocen finančnih tokov in upravnih postopkov v vseh tretjih državah, ki prejemajo makrofinančno pomoč Skupnosti, katerega namen je izpolniti zahteve finančne uredbe, ki ureja splošni proračun Evropskih skupnosti.

V okviru večdonatorskega usklajevanja na področju upravljanja javnih finance je Komisija sofinancirala fiduciarno oceno tveganja v Moldaviji. Končno poročilo bo kmalu na voljo.

V Moldaviji bodo službe Komisije ocenile zanesljivost finančnih tokov in upravnih postopkov, ki zadevajo to vrsto pomoči in bodo določile ali je okvir za smotrno finančno vodenje makrofinančne pomoči dovolj učinkovit. Ugotovitve fiduciarne ocene tveganja in vsi razpoložljivi sklepi zadevnih poročil Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke bodo upoštevani v oceni. V tem smislu se lahko Službe Komisije odločijo, da bodo s podporo ustrezno imenovanih zunanjih strokovnjakov v prvi polovici leta 2006 izvedle operativno oceno finančnih tokov in upravnih postopkov organov upravičenca. Rezultati fiduciarne ocene tveganja in po možnosti operativne ocene se bodo uporabili za določitev ustreznih pogojev na področju upravljanja javnih financ.

Predlagana pravna podlaga za makrofinančno pomoč Moldaviji vsebuje določbo o ukrepih za preprečevanje goljufij. Ti ukrepi bodo podrobneje opredeljeni v Memorandumu o soglasju in v sporazumu o donaciji. Predvideva se, da bo za dodelitev pomoči potrebno izpolniti številne politične pogoje, predvsem na področju upravljanja javnih financ, da bi se okrepila učinkovitost, preglednost in odgovornost.

Zagotavljanje makrofinančne pomoči bodo spremljali postopki pregledovanja, nadzora in revizije, ki spadajo v pristojnost Komisije, med drugim tudi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskega računskega sodišča.

[1] Sklep Sveta 2000/452/ES z dne 10. julija 2000 (UL L 181, 20.7.2000, str.77) in 2002/1106/ES z dne 19. decembra 2002 (UL L 351, 28.12.2002, str.76).

[2] UL C , , str. .

[3] UL C , , str. .

[4] Za podrobnejše informacije glej ločeno pojasnjevalno opombo.

[5] Za podrobnejše informacije glej ločeno pojasnjevalno opombo.