52006PC0170

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 25.4.2006

COM(2006) 170 konč.

2006/0059 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi Protokola o gorskem kmetijstvu k Alpski konvenciji v imenu Evropske skupnosti

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje

Konvencijo o varstvu Alp (Alpsko konvencijo) je Evropska skupnost podpisala 7. novembra 1991 v Salzburgu in jo ratificirala s Sklepom Sveta 96/191/ES z dne 26. februarja 1996[1]; Konvencija je končno začela veljati 4. aprila 1998. Ostale pogodbenice so Avstrija, Francija, Italija, Lihtenštajn, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica.

Razlogi za Sklep Sveta še vedno veljajo. Ti razlogi so:

1. sklenitev Konvencije je del vključenosti Skupnosti v mednarodne dejavnosti za varstvo okolja, ki so priporočene v (…) o petem akcijskem programu (1992) Evropskih skupnosti o okolju, in

2 . varstvo Alp je glavni izziv za vse države članice zaradi čezmejne narave gospodarskih, socialnih in ekoloških problemov alpskega prostora.

V skladu s členom 2(2) in (3) Alpske konvencije so konkretni ukrepi za doseganje teh ciljev določeni v različnih protokolih, kot je Protokol o gorskem kmetijstvu. Z ratifikacijo Alpske konvencije se ES zavezuje, da bo izpolnila obveznosti iz navedene konvencije.

Podpis in ratifikacija Protokola o gorskem kmetijstvu spadata v okvir kmetijske politike Evropske skupnosti; zlasti v člena 36 in 37 Pogodbe ES.

2. Skupnost in Protokol o gorskem kmetijstvu

Evropska Komisija je sodelovala v pogajanjih o Protokolu o gorskem kmetijstvu, na katere imata velik vpliv politika in zakonodaja Skupnosti. Protokol je ES že parafirala na Ministrski konferenci o Alpski konvenciji v Chambéryju 20. decembra 1994. Vključenost Komisije v regionalne konvencije, kakršna je Alpska konvencija, je bila v zadnjih desetih letih omejena; to pojasnjuje zakasnitev predloga za ratifikacijo Protokola.

V skladu z glavnim ciljem trajnostnega razvoja je namen Protokola o gorskem kmetijstvu, kot je določeno v členu 1, zagotavljanje in pospeševanje primernega in okolju prijaznega kmetijstva v alpski regiji, kar bo temeljno prispevalo k ohranjanju naseljenih območij in trajnih ekonomskih dejavnosti. To vključuje proizvajanje značilnih visokokavostnih proizvodov, varovanje naravnega okolja, zaščito pred naravnimi tveganji ter ohranjanje lepote in vrednosti krajine. Pogodbenice morajo kar najbolje izkoristiti večnamensko vlogo gorskega kmetijstva.

Ukrepi Protokola o gorskem kmetijstvu, kot so spodbujanje gorskega kmetijstva in izboljšanje življenjskih razmer, raba tal, naravi prijazno kmetijstvo, promocija in trženje ter gozdarski ukrepi, so v skladu s kmetijsko zakonodajo in politiko EU ter s trenutnimi razmerami.

Agenda 2000 je politiko razvoja podeželja uvrstila v drugi steber skupne kmetijske politike, v katerega se zato uvršča tudi Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS)[2]. Uredba uvaja posebne določbe za podporo območjem z omejenimi možnostmi in kmetijsko-okoljske ukrepe, ki so postali ključni del drugega stebra. Na eni strani gre za ukrepe, povezane s produktivnim upravljanjem zemljišč, kot so ukrepi na področju posebne biološke raznovrstnosti ali naravnega pomena ter genetske raznovrstnosti krajevnih avtohtonih pasem, ukrepi za preprečevanje erozije tal in požarov, sistemov kmetovanja, značilnih za tradicionalne krajine, na drugi strani pa za ukrepe, povezane z neproizvodnim upravljanjem zemljišč, kot sta ohranjanje podeželskega prostora in krajinskih posebnosti.

Razvoj podeželja od leta 2007, kot ga določata Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)[3] in Odločba Sveta o strateških smernicah za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007–20013), se osredotoča na tri ključna področja: kmetijsko-živilsko gospodarstvo, okolje ter kmetijsko gospodarstvo in prebivalstvo v širšem smislu. Nova generacija strategij in programov razvoja podeželja bo zasnovana okoli osi konkurenčnega kmetijstva, prehrane in gozdarstva, osi upravljanja zemljišč in okolja ter osi za povečanje kakovosti življenja in raznolikosti na podeželskih območjih ter bo predstavljala odgovor na gospodarske, socialne in okoljske izzive v gorskih regijah.

V okviru osi konkurenčnosti bo vrsta ukrepov namenjena človeškemu in fizičnemu kapitalu v sektorjih kmetijstva, prehrane in gozdarstva (s spodbujanjem prenosa znanja in inovacij) ter kakovostni proizvodnji. Os upravljanja zemljišč in okolja določa ukrepe za zaščito in povečevanje naravnih virov, za ohranjanje kmetijstva in gozdarstva z visoko naravno vrednostjo ter sistemov kmetovanja in kulturnega prostora na podeželskih območjih Evrope.

Zato mora v skladu s sklepi evropskih svetov iz Lizbone in Göteborga prihodnji razvoj skupne kmetijske politike „prispevati k doseganju trajnostnega razvoja s povečanjem poudarka na spodbujanju zdravih in visokokavostnih proizvodov, okolju prijaznih proizvajalnih postopkov, vključno z ekološko proizvodnjo, obnovljivimi surovinami in zaščito biološke raznovrstnosti.“

3. Sklepne ugotovitve

Za alpsko regijo so značilni bogastvo naravnih virov, vključno z vodnimi viri, kmetijski potencial, zgodovinski in kulturni pomen ter vrednost za kakovost življenja ali gospodarske in prostočasne dejavnosti tako za lokalno prebivalstvo kot širše. Vendar pa so pri kmetijskih dejavnostih v alpski regiji zaradi geomorfoloških in podnebnih razmer značilni tudi težki pogoji za življenje in proizvodnjo.

Alpska konvencija je skupaj s Protokolom o gorskem kmetijstvu sredstvo, ki Evropski skupnosti omogoča ohranjanje okolju prijaznega gorskega kmetijstva, prilagojenega temu zelo občutljivemu čezmejnemu področju, posredno pa tudi ohranitev enkratne naravne in kulturne dediščine ter proizvodnje kakovostne hrane. Določa enotni okvir za oblikovanje čezmejnega pristopa, ki vključuje skupne cilje in ukrepe za reševanje težav, ki so značilne za alpsko regijo. Evropska skupnost je zavezana ciljem Konvencije in Protokola, ki je že bil parafiran. Njegova ratifikacija bi potrdila zavezo ES, pomenila bi močno politično znamenje in okrepila ekološki razvoj v celotni regiji, ki je za Evropo velikega pomena. Zato bi morala Evropska skupnost skleniti Protokol o gorskem kmetijstvu. Svet je pozvan, da odobri Protokol s sprejetjem priloženega predloga Sklepa.

2006/0059 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi Protokola o gorskem kmetijstvu k Alpski konvenciji v imenu Evropske skupnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36 in 37 v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[4],

ob upoštevanju naslednjega:

1. Za alpsko regijo so značilni bogastvo naravnih virov, vključno z vodnimi viri, kmetijski potencial in kulturni pomen, vrednost za kakovost življenja ali gospodarske in prostočasne dejavnosti tako za lokalno prebivalstvo kot širše. Vendar pa so pri kmetijskih dejavnostih v alpski regiji zaradi geomorfoloških in podnebnih razmer značilni tudi težki pogoji za življenje in proizvodnjo.

2. Alpska konvencija je bila v imenu Evropske skupnosti podpisana 7. novembra 1991, ratificirana s Sklepom Sveta 96/191/ES z dne 26. februarja 1996[5] in je začela veljati 4. aprila 1998. V skladu s členom 2(2) in (3) Alpske konvencije so konkretni ukrepi za doseganje teh ciljev določeni v različnih protokolih, kot je Protokol o gorskem kmetijstvu.

3. Evropska Komisija je sodelovala v pogajanjih o Protokolu o gorskem kmetijstvu, na katere imata velik vpliv politika in zakonodaja Skupnosti. Protokol o gorskem kmetijstvu k Alpski konvenciji je Evropska skupnost parafirala v Chambéryju 20. decembra 1994.

4. V skladu z glavnim ciljem trajnostnega razvoja je namen Protokola o gorskem kmetijstvu, kot je določeno v členu 1, da v alpski regiji zagotavlja in pospešuje kmetijstvo, ki ustreza lokalnim pogojem in je primeren okolju, kar bo temeljno prispevalo k ohranjanju naseljenih območij in trajnih ekonomskih dejavnosti. To vključuje proizvajanje značilnih visokokavostnih proizvodov, varovanje naravnega okolja, zaščito pred naravnimi tveganji ter ohranjanje lepote in vrednostitradicionalnega podeželskega prostora. Pogodbenice morajo kar najbolje izkoristiti vlogo gorskega kmetijstva.

5. Cilji in ukrepi, ki jih določa Protokol o gorskem kmetijstvu, kot so spodbujanje gorskega kmetijstva in izboljšanje življenjskih razmer, raba tal, naravi prijazno kmetijstvo, promocija in trženje ter gozdarski ukrepi, so v skladu s kmetijsko zakonodajo in politiko EU, zlasti z Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)[6].

6. Protokol določa enotni okvir za oblikovanje čezmejnega pristopa, ki vključuje skupne cilje in ukrepe za reševanje težav, ki so značilne za alpsko regijo.

7. Alpska konvencija in Protokol o gorskem kmetijstvu sta zadevata za 13 milijonov prebivalcev in skoraj 6 000 skupnosti na območju 19 milijonov hektarov. Alpe so zelo pomembne tudi za prebivalce drugih regij.

8. Alpska konvencija in njeni izvedbeni protokoli, vključno s Protokolom o gorskem kmetijstvu, so prvi mednarodni sporazumi za gorsko regijo na svetu in predstavljajo model za druge regije.

9. Ratifikacija Protokola o gorskem kmetijstvu bi potrdila zavezo ES, pomenila bi močno politično znamenje in bi okrepila ekološki razvoj v celotni regiji, ki je za Evropo velikega pomena.

10. Zato je treba v imeni Skupnosti odobriti Protokol –

SKLENIL:

Člen 1

Protokol o gorskem kmetijstvu k Alpski konvenciji, parafiran v Chambéryju 20. decembra 1994, se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo Protokola je navedeno v Prilogi I k temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo ali osebe, ki bodo pooblaščene, da v imenu Evropske skupnosti deponirajo listino o odobritvi v skladu s členom 24 Protokola in priloženo izjavo.

Člen 3

Sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije .

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I

PROTOKOL O IZVAJANJU ALPSKE KONVENCIJE IZ LETA 1991 O HRIBOVSKEM KMETIJSTVU PROTOKOL "HRIBOVSKO KMETIJSTVO"

Preambula

Republika Avstrija,

Francoska republika,

Italijanska republika,

Kneževina Lihtenštajn,

Kneževina Monako,

Zvezna republika Nemcija,

Republika Slovenija,

Švicarska konfederacija

kot tudi

Evropska skupnost,

so se

v skladu s svojimi nalogami po Konvenciji o varstvu Alp (Alpska konvencija) z dne 7. novembra 1991 in da bi zagotovile celovito politiko varstva in trajnostnega razvoja alpskega prostora,

zaradi izpolnjevanja svojih obveznosti iz drugega in tretjega odstavka 2. clena Alpske konvencije,

zavedajoc se, da morajo v splošnem interesu in glede na težje gospodarske razmere ohranjati tradicionalno kulturno krajino in spodbujati kmetijstvo, ki je primerno kraju in sprejemljivo za okolje,

ob spoznanju, da bo alpski prostor s svojim bogastvom naravnih virov in voda, s svojimi možnostmi za kmetovanje, z zgodovinskim in kulturnim pomenom, z vrednoto, ki jo predstavlja kot evropski življenjski, gospodarski in rekreacijski prostor, ter s prometnimi smermi cez ta prostor tudi v prihodnosti življenjskega pomena zlasti za tamkajšnje prebivalstvo, pa tudi za prebivalstvo z drugih obmocij,

prepricane, da mora imeti tamkajšnje prebivalstvo možnost opredeliti svoje lastne zamisli o družbenem, kulturnem in gospodarskem razvoju in sodelovati pri njihovem uresnicevanju v okviru veljavne ureditve,

prepricane, da morajo biti interesi gospodarstva usklajeni z ekološkimi zahtevami, pri cemer je treba upoštevati posebnosti posameznih regij in osrednjo vlogo kmetijstva, zaradi pomena, ki ga je kmetijstvo od nekdaj imelo v alpskem prostoru in ga bo ta gospodarska panoga zlasti na hribovitih obmocjih nujno imela tudi v prihodnje kot temelj za ohranjanje primerne gostote poseljenosti, preskrbo prebivalstva s hrano, proizvodnjo znacilnih kakovostnih izdelkov, ohranjanje in vzdrževanje kulturne krajine, med drugim tudi zaradi njene turisticne rabe ter tudi zaradi varstva tal pred erozijo, plazovi in poplavami,

ob spoznanju, da nacin in intenzivnost kmetovanja odlocilno vplivata na naravo in krajino in da mora ekstenzivno obdelana kulturna krajina izpolnjevati bistveno funkcijo kot življenjski prostor za alpski rastlinski in živalski svet,

priznavajoc, da je kmetovanje zaradi geomorfoloških in podnebnih znacilnosti na hribovitih obmocjih povezano z najtežjimi življenjskimi in proizvodnimi razmerami,

prepricane, da se doloceni problemi lahko razrešijo le cezmejno in s skupnim ukrepanjem alpskih držav ter da je treba sprejeti tako na nacionalni kot na evropski ravni zlasti gospodarske in socialne prilagoditvene in spremljajoce ukrepe, tako da prihodnost kmetov in njihovih kmetij na hribovitih obmocjih ne bo odvisna samo od uporabe tržnih meril,

SPORAZUMELE, KOT SLEDI:

POGLAVJE I SPLOšNE DOLOCBE

Člen 1 Cilji

1. Ta protokol doloca ukrepe na mednarodni ravni, s katerimi bi ohranjali in spodbujali hribovsko kmetijstvo, primerno kraju in sprejemljivo za okolje, tako da bi trajno priznavali in zagotavljali njegov bistveni prispevek k ohranjanju poseljenosti in trajnostnih gospodarskih dejavnosti – zlasti s proizvodnjo znacilnih kakovostnih izdelkov – k varstvu naravnega življenjskega okolja, preprecevanju naravnih nesrec, ohranitvi lepot in rekreacijskih vrednot naravne in kulturne krajine kot tudi h kulturi v alpskem prostoru.

2. Pogodbenice si bodo prizadevale, da bodo pri izvajanju tega protokola iskale najboljše rešitve za mnogovrstne naloge hribovskega kmetijstva.

Člen 2 Upoštevanje ciljev v politiki na drugih podrocjih

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo cilje tega protokola upoštevale tudi v svoji politiki na drugih podrocjih.

Člen 3 Temeljne obveznosti v celotnem gospodarskem okviru

Pogodbenice soglašajo, da je treba kmetijsko politiko v skladu s celotno gospodarsko politiko na vseh ravneh prilagoditi zahtevam trajnostnega in uravnoteženega razvoja, da bi bilo v okviru obstojecih pogojev financne politike mogoce:

a) spodbujati, predvsem na hribovitih obmocjih, za okolje sprejemljivo kmetijstvo in njegove funkcije splošnega pomena v skladu s 7. clenom tega protokola,

b) z ukrepi socialne in strukturne politike v povezavi z ukrepi kmetijske in okoljske politike na hribovitih obmocjih zagotoviti primerne življenjske razmere in s tem ucinkovito preprecevati odseljevanje.

Člen 4 Vloga kmetov

Pogodbenice soglašajo, da je kmetijstvo, zlasti na hribovitih obmocjih, v stoletjih izoblikovalo krajino in ji dalo njeno zgodovinsko podobo ter kulturno vrednost. Zaradi mnogostranskih nalog kmetov je torej treba priznati njihovo odlocilno vlogo tudi v prihodnje pri ohranjanju naravne in kulturne krajine ter jih pritegniti k sprejemanju odlocitev in ukrepov za hribovita obmocja.

Člen 5 Sodelovanje teritorialnih skupnosti

1. V okviru veljavne ureditve vsaka pogodbenica doloci najboljšo raven usklajevanja in sodelovanja med institucijami in teritorialnimi skupnostmi, ki jih to neposredno zadeva, z namenom, da pospešuje skupno odgovornost, zlasti da izkoristi in razvija sinergijo pri izvajanju politike hribovskega kmetijstva ter iz tega izhajajocih ukrepov.

2. Teritorialne skupnosti, ki jih to neposredno zadeva, sodelujejo v razlicnih fazah priprave in uresnicevanja te politike in ukrepov ob upoštevanju svojih pristojnosti v okviru veljavne ureditve.

Člen 6 Mednarodno sodelovanje

Pogodbenice se dogovorijo:

a) da bodo skupno presojale razvoj kmetijske politike in se medsebojno posvetovale pred vsako s kmetijsko politiko povezano pomembno odlocitvijo za izvajanje tega protokola,

b) da bodo s cezmejnim sodelovanjem vseh pristojnih oblasti, posebej regionalnih uprav in lokalnih teritorialnih skupnosti, zagotavljale uresnicevanje ciljev in ukrepov, dolocenih v tem protokolu,

c) da bodo pospeševale izmenjavo znanja, izkušenj in skupnih pobud z mednarodnim sodelovanjem med raziskovalnimi in izobraževalnimi zavodi, kmetijskimi in okoljskimi organizacijami kot tudi obcili.

POGLAVJE II POSEBNI UKREPI

Člen 7 Pospeševanje hribovskega kmetijstva

1. Pogodbenice si prizadevajo za raznovrstnost ukrepov kmetijske politike na vseh ravneh glede na razlicne krajevne razmere in za pospeševanje hribovskega kmetijstva z upoštevanjem težjih naravnih razmer. Zlasti je treba podpirati kmetije, ki zagotavljajo minimalno kmetijsko dejavnost v ekstremnih legah.

2. Za prispevek hribovskega kmetijstva pri ohranjanju in urejanju naravne in kulturne krajine kot tudi varovanju pred naravnimi nesrecami, kar je v splošnem interesu in presega splošne okvire obveznosti, je potrebno ustrezno nadomestilo na podlagi sporazumov o konkretnih projektih in storitvah.

Člen 8 Urejanje prostora in kulturna krajina

1. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo na hribovitih obmocjih upoštevale posebne razmere pri urejanju prostora, namenski rabi tal, urejanju in izboljševanju zemljišc ob upoštevanju naravne in kulturne krajine.

2. Da bi hribovsko kmetijstvo lahko izpolnilo svoje raznovrstne naloge, mora imeti predvsem na razpolago potrebne površine za kmetijsko rabo, ki bo primerna kraju in sprejemljiva za okolje.

3. Pri tem je treba poskrbeti za ohranjanje oziroma obnavljanje tradicionalnih prvin kulturne krajine (gozdov, gozdnih robov, gozdicevja, grmicevja, mocvirnih, suhih in pustih travnikov, planinskih pašnikov) kot tudi gospodarjenje z njimi.

4. Posebni ukrepi so potrebni za ohranjanje tradicionalnih kmeckih poslopij in arhitekturnih elementov ter za nadaljnjo uporabo znacilnih nacinov gradnje in gradbenega materiala.

Člen 9 Sonaravne metode gospodarjenja in znacilni proizvodi

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo ob prizadevanju za skupna merila sprejele vse potrebne ukrepe, da bi tako olajšale uporabo in širjenje ekstenzivnih, sonaravnih in za obmocje znacilnih metod gospodarjenja na hribovitih obmocjih in da bodo varovale znacilne kmetijske proizvode, ki se odlikujejo po lokalno omejenem, edinstvenem in sonaravnem nacinu proizvodnje, ter taki proizvodnji dvigale vrednost.

Člen 10 Kraju primerna živinoreja in genetska raznolikost

1. Pogodbenice se strinjajo, da je kraju primerna živinoreja na razpoložljivih površinah bistveni sestavni del hribovskega kmetijstva kot vir dohodka in tudi kot element krajinske in kulturne identitete. Zato je treba ohraniti živinorejo z njeno raznovrstnostjo znacilnih pasem, vkljucno s tradicionalnimi domacimi živalmi ter z njihovimi znacilnimi proizvodi; ta živinoreja mora biti primerna kraju, razpoložljivim površinam in biti sprejemljiva za okolje.

2. V skladu s tem je treba ohraniti potrebno strukturo poljedelskih, pašnih in gozdnih površin, pri cemer je ob pogojih ekstenzivne živinoreje treba upoštevati za posamezne kraje primerno razmerje med površinami za pridelavo krme in staležem živine.

3. Poleg tega je treba zlasti pri raziskavah in strokovni pomoci sprejeti potrebne ukrepe za ohranjanje genetske raznolikosti živine in kulturnih rastlin.

Člen 11 Trženje

1. Pogodbenice si prizadevajo ustvariti ugodne razmere za trženje proizvodov hribovskega kmetijstva, tako da se poveca njihova prodaja na kraju samem in okrepi njihova konkurencnost na domacih in mednarodnih trgih.

2. Spodbujanje med drugim vkljucuje blagovne znamke s kontroliranim poreklom in z jamstvom kakovosti, ki enako šcitijo proizvajalce in potrošnike.

Člen 12 Omejitev proizvodnje

Pri omejevanju kmetijske proizvodnje si bodo pogodbenice prizadevale upoštevati posebne zahteve kmetovanja na hribovitih obmocjih, primernega kraju in sprejemljivega za okolje

Člen 13 Dopolnjevanje kmetijstva in gozdarstva

Pogodbenice soglašajo, da morata biti dopolnjevanje in delna soodvisnost kmetijstva in gozdarstva na hribovitih obmocjih zasnovana celostno. Zato se zavzemajo:

a) da se sonaravno gospodarjenje z gozdovi pospešuje kot dodatni vir dohodka na kmetijah ter kot dopolnilna dejavnost zaposlenih v kmetijstvu,

b) da se upoštevajo varovalne, uporabne, rekreacijske ter ekološke in biogenetske funkcije gozda v razmerju do kmetijskih zemljišc ob upoštevanju posebnosti kraja in skladnosti s krajino,

c) da se pašništvo in stalež divjadi uravnavata z ustreznimi predpisi tako, da ne nastaja nesprejemljiva škoda v gozdu in na kmetijskih zemljišcih.

Člen 14 Dodatni viri dohodka

Priznavajoc tradicionalni pomen družinskih kmetij v hribovskem kmetijstvu in da bi jim pomagali in jih ohranili kot nosilce osnovne, dopolnilne ali postranske gospodarske dejavnosti, se pogodbenice zavzemajo za ustvarjanje in razvoj dodatnih virov dohodka, predvsem na pobudo in v dobro tamkajšnjega prebivalstva, posebej na podrocjih, povezanih s kmetijstvom, kot so gozdarstvo, turizem in obrt, v skladu z varovanjem naravne in kulturne krajine.

Člen 15 Izboljšanje življenjskih in delovnih razmer

Pogodbenice spodbujajo krepitev in izboljšanje kakovosti storitev, ki so nujne za premostitev neugodnih razmer zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu na hribovitih obmocjih, da bi izboljšale njihove življenjske in delovne razmere in jih povezale z gospodarskim in družbenim razvojem na drugih podrocjih in predelih alpskega prostora. Pri tem ne smejo biti odlocilna zgolj gospodarska merila. To velja predvsem za prometne povezave, za gradnjo in obnovo stanovanjskih in gospodarskih objektov kakor tudi za nabavo in vzdrževanje tehnicnih naprav in opreme.

Člen 16 Dopolnilni ukrepi

Pogodbenice lahko za hribovsko kmetijstvo sprejmejo poleg ukrepov, predvidenih v tem protokolu, tudi dopolnilne ukrepe.

POGLAVJE III RAZISKAVE, IZOBRAžEVANJE IN OBVEšCANJE

Člen 17 Raziskave in opazovanje

1. Pogodbenice spodbujajo in s tesnim sodelovanjem usklajujejo raziskave in sistematicno opazovanje, da bi dosegle cilje tega protokola.

2. Posebej se zavzemajo za posebne agrarne raziskave hribovskega kmetijstva, ki bodo potekale tako, da bodo cim bolj ustrezale dejanskim lokalnim razmeram in bodo vkljucene v proces dolocanja in preverjanja ciljev in ukrepov kmetijske politike, pri cemer pa se bodo pridobljeni rezultati uporabljali pri izobraževanju in strokovni pomoci za kmetijstvo.

3. Pogodbenice poskrbijo, da se rezultati nacionalnih raziskav in sistematicnega opazovanja zbirajo v skupni sistem za stalno opazovanje in informiranje in so na voljo javnosti v okviru veljavne ureditve.

4. Pogodbenice zlasti sestavijo za posamezna hribovita obmocja in ob upoštevanju ciljev in ukrepov, dolocenih s tem protokolom, primerljiv posnetek stanja o gospodarskem in družbenem položaju hribovskega kmetijstva.

5. Posnetek stanja je treba redno dopolnjevati in mora vsebovati navedbe o posebej problematicnih temah in obmocjih, o ucinkovitosti sprejetih ukrepov ali o tistih, ki jih je treba sprejeti. Prednostno so obdelani podatki demografskega, socialnega in gospodarskega razvoja v povezavi z razlicnimi krajevnimi geografskimi, ekološkimi in infrastrukturnimi kazalci kot tudi opredelitev meril trajnostnega in uravnoteženega razvoja v smislu Alpske konvencije in tega protokola.

6. Poleg tega je treba prednostno obravnavati teme, ki so navedene v prilogi.

Člen 18 Izobraževanje in obvešcanje

1. Pogodbenice spodbujajo izobraževanje in izpopolnjevanje ter obvešcanje javnosti o ciljih, ukrepih in izvajanju tega protokola.

2. Pogodbenice spodbujajo predvsem:

a) nadaljnji razvoj izobraževanja in izpopolnjevanja ter strokovne pomoci na podrocju kmetijstva, poslovodstva in trženja vkljucno z varstvom narave in okolja. Ponudba izobraževanja se bo oblikovala tako, da bo omogocala usmerjanje in usposabljanje tudi za druge ali dopolnilne poklice, povezane s kmetijstvom,

b) obsežne in objektivne informacije, ki se ne omejujejo zgolj na neposredno prizadete osebe in organe, temvec bi z obcili dosegale tudi najširšo javnost znotraj in zunaj alpskega prostora, da bi tako omogocile poznavanje vloge hribovskega kmetijstva in vzbudile zanimanje za to.

3. Poleg tega je treba prednostno obravnavati teme, ki so navedene v prilogi.

POGLAVJE IV IZVAJANJE, NADZOR IN PRESOJANJE

Člen 19 Izvajanje

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo s primernimi ukrepi v okviru veljavne ureditve zagotovile izvajanje tega protokola.

Člen 20 Nadzor spoštovanja obveznosti

1. Pogodbenice redno porocajo Stalnemu odboru o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi tega protokola. V porocilih se navede tudi ucinkovitost sprejetih ukrepov. Alpska konferenca doloci casovno zaporedje porocanja.

2. Stalni odbor pregleda porocila zaradi preverjanja, ali so pogodbenice izpolnile obveznosti iz tega protokola. Od pogodbenic lahko zahteva tudi dodatne informacije ali pa si pridobi informacije iz drugih virov.

3. Stalni odbor sestavi za Alpsko konferenco porocilo o spoštovanju obveznosti pogodbenic po tem protokolu.

4. Alpska konferenca se seznani s tem porocilom. Ce ugotovi, da se obveznosti ne spoštujejo, lahko sprejme priporocila.

Člen 21 Presojanje ucinkovitosti dolocb

1. Pogodbenice redno preverjajo in presojajo ucinkovitost dolocb tega protokola. Ce je za uresnicevanje njegovih ciljev potrebno, predvidijo sprejem ustreznih sprememb tega protokola.

2. V okviru veljavne ureditve tudi teritorialne skupnosti sodelujejo pri tem presojanju. Posvetujejo se lahko tudi z nevladnimi organizacijami, ki so dejavne na tem podrocju.

POGLAVJE V KONCNE DOLOCBE

Člen 22 Odnos med Alpsko konvencijo in protokolom

1. Ta protokol je protokol Alpske konvencije v smislu 2. clena in drugih clenov konvencije, na katere se nanaša.

2. Pogodbenice tega protokola so lahko samo pogodbenice Alpske konvencije. Vsaka odpoved Alpske konvencije velja tudi kot odpoved tega protokola.

3. Kadar Alpska konferenca odloca o vprašanjih, ki se nanašajo na ta protokol, lahko o njih glasujejo samo pogodbenice tega protokola.

Člen 23 Podpis in ratifikacija

1. Ta protokol je na voljo za podpis vsem državam podpisnicam Alpske konvencije in Evropski skupnosti dne 20. decembra 1994 in pri Republiki Avstriji kot depozitarju od 15. januarja 1995.

2. Za pogodbenice, ki so izrazile soglasje, da jih ta protokol zavezuje, zacne protokol veljati tri mesece po datumu, ko so tri države deponirale svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

3. Za pogodbenice, ki kasneje izrazijo soglasje, da jih ta protokol zavezuje, zacne protokol veljati tri mesece po deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi. Po zacetku veljavnosti spremembe protokola postane vsaka nova pogodbenica tega protokola pogodbenica protokola v spremenjenem besedilu.

Člen 24 Notifikacije

Depozitar obvesti v zvezi s tem protokolom vsako državo, navedeno v preambuli, in Evropsko skupnost o:

a) vsakem podpisu,

b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi,

c) vsakem datumu zacetka veljavnosti,

d) vsaki izjavi katere od pogodbenic ali podpisnic,

e) vsakem obvestilu pogodbenice o odpovedi vkljucno z datumom, ko zacne veljati.

Da bi to potrdili, so podpisniki, pravilno pooblašceni v ta namen, podpisali ta protokol.

Sestavljeno v Chambéryju dne 20. decembra 1994 v slovenskem, francoskem, italijanskem in nemškem jeziku, pri cemer so vsa štiri besedila enako obvezujoca, v enem samem originalu, ki je deponiran v arhivu Republike Avstrije. Depozitar posreduje vsaki podpisnici overjeno kopijo.

PRILOGA

PREDNOSTNE RAZISKOVALNE IN IZOBRAžEVALNE TEME V SKLADU S 17. IN 18. CLENOM

Raziskave

Dolocitev in razvrstitev hribovitih obmocij glede na višinsko lego ter krajevne podnebne, geomorfološke, infrastrukturne in gospodarske razmere.

Preverjanje ucinkovitosti ukrepov za hribovsko kmetijstvo, sprejetih na razlicnih politicnih ravneh in ravneh odlocanja (skupna kmetijska politika EU, države, regije, teritorialne skupnosti), in njegove ekološke funkcije (družbena in okoljska sprejemljivost).

Presoja gospodarske in ekološke, družbene in kulturne vloge kmetijstva in gozdarstva ter njunih razvojnih možnosti ob upoštevanju posebnih krajevnih razmer razlicnih hribovitih obmocij.

Nacini proizvodnje in predelave, merila izboljšav in kakovosti kmetijskih proizvodov na hribovitih obmocjih.

Genetske raziskave in strokovna pomoc za diferencirano ohranjanje raznolikosti pasem živine in kulturnih rastlin, primerno kraju in sprejemljivo za okolje.

Izobraževanje

Znanstveno-tehnicna in socioekonomska pomoc in izobraževanje za kmetije in tudi za podjetja, ki predelujejo njihove proizvode.

Tehnicno in ekonomsko upravljanje podjetij, namenjeno zlasti popestritvi ponudbe in razlicnim alternativnim oblikam proizvodnje in dohodka v kmetijstvu in zunaj njega.

Financni in tehnicni pogoji in ucinki uporabe sonaravnih nacinov pridelovanja in proizvodnje, sprejemljivih za okolje.

Obcila, sporocanje ali razširjanje informacij za usmerjanje javnega mnenja, politike in gospodarstva v alpskem prostoru in zunaj njega.

PRILOGA IIIZJAVI V IMENU EVROPSKE SKUPNOSTI

Izjava Evropske Skupnosti

GLEDE čLENOV 8 IN 9 PROTOKOLA O GORSKEM KMETIJSTVU

EVROPSKA SKUPNOST PRIZNAVA NAčELO SOOBSTOJA, KI PREDSTAVLJA SPOSOBNOST KMETOV, DA IZBEREJO MED KONVENCIONALNO, EKOLOšKO IN GENSKO SPREMENJENO PROIZVODNJO POLJščIN V SKLADU Z ZAKONSKIMI OBVEZNOSTMI ZA OZNAčEVANJE GENSKO SPREMENJENIH ORGANIZMOV IN/ALI STANDARDOV čISTOSTI. USTREZNE čLENE PROTOKOLA O GORSKEM KMETIJSTVU JE TREBA RAZLAGATI V TEM SMISLU.

Izjava Evropske Skupnosti

GLEDE čLENOV 7, 9 DO 11, 13, 14 IN 16 PROTOKOLA O GORSKEM KMETIJSTVU

EVROPSKA SKUPNOST MENI, DA MORAJO BITI UKREPI JAVNE PODPORE NEKATERIH PODJETIJ V SKLADU S PRAVILI O KONKURENCI, KOT SO BILA UVEDENA NA PODLAGI čLENOV 36 IN 87 DO 89 POGODBE ES, IN NE SMEJO IZKRIVLJATI ALI OGROžATI KONKURENCE IN VPLIVATI NA TRGOVINO MED POGODBENICAMI.

[1] UL L 61, 12.3.1996, str. 31.

[2] UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

[3] UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

[4] UL C …, …, str. ….

[5] UL L 61, 12.3.1996, str. 31.

[6] UL L 277, 21.10.2005 str. 1.