52006PC0057

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 7.2.2006

KOM(2006) 57 konč.

2004/0055 (COD)

Spremenjeni predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o postopku za evropski plačilni nalog

(predložena s strani Komisije v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE

Komisija je 19. marca 2004 sprejela predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi evropskega postopka za plačilni nalog[1]. Predlog je bil 19. marca 2004 posredovan Parlamentu in Svetu. Dne 9. februarja 2005 je Evropski ekonomsko-socialni odbor dal svoje Mnenje o predlogu[2]. Evropski parlament je predlog posredoval svojima Odboru za pravne zadeve (odgovoren za poročilo) in Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (odgovoren za mnenje). Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je sprejel mnenje 13. junija 2005. Odbor za pravne zadeve je sprejel poročilo 14. julija 2005. Svet je dosegel splošno soglasje o besedilu členov Uredbe na zasedanju 2. decembra 2005. Na plenarnem zasedanju 13. decembra 2005 je Evropski parlament sprejel mnenje o potrditvi predloga Komisije pod pogojem, da se vnesejo številne spremembe. Spremembe, sprejete v Evropskem parlamentu, ustrezajo besedilu, s katerim se je strinjal Svet 2. decembra 2005. V glavnem nadomeščajo člene prvotnega predloga Komisije.

2. CILJ SPREMENJENEGA PREDLOGA

Ta spremenjeni predlog spreminja prvotni predlog Uredbe o določitvi evropskega postopka za plačilni nalog kot odgovor na spremembe, izglasovane v Evropskem parlamentu.

3. MNENJE KOMISIJE O SPREMEMBAH, KI JIH JE SPREJEL PARLAMENT

3.1 Spremembe, ki jih je Komisija v celoti sprejela

Spremembe 26, 27, 28, 32, 34, 35, 36, 37, 38, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67 in 73 se lahko sprejmejo takšne, kot jih je predstavil Parlament, saj poenostavljajo predlagani postopek, dodajajo dimenzijo glede prostega pretoka evropskih plačilnih nalogov ali izboljšujejo bodisi jasnost instrumenta bodisi vprašanja podrobnosti ter dodajajo stvari, ki bodo morebiti koristne pri izvajanju predlagane Uredbe.

Vključitev odprave preverjanja izvršljivosti v Uredbo zahteva vključitev dodatnih uvodnih izjav, ki so v veliki meri povzete iz Uredbe št. (ES) 805/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.

3.2 Spremembe, ki jih je Komisija vsebinsko sprejela, vendar jih je treba na novo oblikovati

Spremembe 30, 31, 33, 47, 51, 52, 53, 68, 69, 70, 72, 74 in 75 se lahko načeloma sprejmejo, vendar jih je treba na novo oblikovati:

Sprememba 30 pojasnjuje, da se za izračunavanje časovnih omejitev uporablja Uredba Sveta št. (EGS/Euratom) 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov. Treba je malenkostno popraviti jezik, uporabljen v uvodni izjavi, da ne bi vplival na razlago Sodišča Evropskih skupnosti glede uporabe Uredbe 1182/71 za obstoječe instrumente na področju civilnega sodstva.

Sprememba 31 predlaga, da se toženo stranko v ustreznem standardnem obrazcu obvesti o izračunavanju rokov v skladu z Uredbo Sveta št. (EGS/Euratom) 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov. Čeprav je to vsebinsko sprejemljivo, zato še ni treba vključiti uvodne izjave; to spremembo je treba izvesti neposredno v ustreznem standardnem obrazcu.

Sprememba 33 zavezuje sodišča, da upoštevajo vsako obliko ugovora tožene stranke, če je ta jasno izražen. Z vidika varstva pravic obrambe je pomembno poudariti težo te obveznosti. Zato je treba v besedilu uvodne izjave uporabiti močnejše izraze.

V spremembi 47 bi moral biti naveden sklic na člen 4b namesto na člen 4b(3) besedila Parlamenta.

V spremembi 51 manjka beseda „poslanega“ za „sodišču izvora“ v odstavku 2(b).

Spremembi 52 in 53 sta potrebni zaradi vključitve odprave preverjanja izvršljivosti za evropski plačilni nalog. Gre za točno kopijo ustreznih minimalnih standardov o vročanju v Uredbi št. (ES) 805/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov. Vendar je potrebna tehnična sprememba, ki izhaja iz opredelitve „čezmejnih primerov“, predlagane v spremembi 39 (člen 1a(1) besedila Parlamenta). Po tej opredelitvi je možno, da ima tožena stranka stalno prebivališče v državi, ki ni država članica Evropske unije. V tem primeru se bodo za vročanje evropskega plačilnega naloga toženi stranki uporabila pravila o vročanju te države. Spremembi 52 in 53 morata odražati to možnost in bi se morali zato sklicevati na pravila vročanja „države“ namesto „države članice“.

V spremembi 68 bi se moral sklic v odstavku b nanašati na člene 12(d) do 12(f) besedila Parlamenta.

V spremembi 69 se mora sklic v odstavku 1(b) nanašati na člen 12c besedila Parlamenta.

Sprememba 70 bi se morala sklicevati na priloge (v množini), saj bo Uredba vsebovala več prilog.

Sprememba 72 določa podrobno klavzulo o pregledu delovanja Uredbe z vidika nacionalnih postopkov za plačilni nalog. Takšen pregled se bo izvedel pet let po datumu začetka veljavnosti Uredbe. Z vidika predlaganega razlikovanja iz spremembe 73 med datumom začetka veljavnosti in datumom začetka uporabe Uredbe je primerneje, da se v spremembi 72 sklicuje na datum začetka uporabe kot na datum začetka veljavnosti. To je tudi v skladu z razpravami v Svetu.

Spremembo 74 je treba temeljito preveriti s tehničnega stališča in preoblikovati na podlagi programske opreme, ki je potrebna za zagotovitev elektronske obdelave evropskega plačilnega naloga.

Sprememba 75 predlaga prilogo k obrazcu vloge. Ta priloga je tehnično del samega obrazca vloge in jo je zato treba vključiti v spremembo 74.

3.3 Spremembe, ki jih je Komisija deloma sprejela

Spremembe 29, 39 in 76 se lahko deloma sprejmejo:

Sprememba 29 pojasnjuje cilj posebnega pravnega sredstva, ki je na voljo toženi stranki po poteku roka za ugovor zoper evropski plačilni nalog. Ker je to pravno sredstvo pomembno zaradi varstva pravic obrambe tožene stranke, mora biti določnejše in pojasniti, da izraz „druge izredne okoliščine“ lahko vključuje primer, ko evropski plačilni nalog temelji na napačnih podatkih, ki jih tožeča stranka navede v obrazcu vloge. To je tudi v skladu z razpravami v Svetu.

Sprememba 39 opredeljuje koncept „čezmejnih primerov“ za namene te uredbe. Medtem ko Komisija lahko sprejme omejitev Uredbe na čezmejne primere in se v veliki meri strinja s predlagano opredelitvijo, ne more sprejeti sklica na „državo članico“ v zvezi s stalnim prebivališčem strank. Sklic na „državo članico“ v zvezi s strankami ima pomembne pravne in politične posledice. Ta sklic pomeni, da postopka za evropski plačilni nalog ne morejo uporabiti tožeče stranke, ki nimajo stalnega prebivališča v EU, ali ne more biti uporabljen proti toženim strankam, ki nimajo stalnega prebivališča v EU, v določenih primerih, v katerih so pristojna sodišča Evropske unije, zlasti po Uredbi Sveta št. (ES) 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. Prepoved uporabe postopka za tožeče stranke, ki nimajo stalnega prebivališča v EU, je zelo dvomljiva z vidika obstoječih mednarodnih obveznosti Evropske unije, zlasti obveznosti iz GATT 1994, Sporazuma GATS in Sporazuma TRIPS. Prav tako kombinirana uporaba prihodnjega instrumenta z Lugansko konvencijo iz leta 1988 o pristojnosti in izvrševanju sodb v civilnih in gospodarskih zadevah ustvarja nezaželene položaje glede tožečih strank, ki imajo stalno prebivališče v državi, ki ni članica EU, je pa pogodbenica te konvencije. Nazadnje je opredelitev vprašljiva tudi z vidika Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

Sprememba 76 predlaga črtanje prilog 2 in 3 prvotnega predloga Komisije. Medtem ko se Priloga 2 lahko črta, pa to ne velja za Prilogo 3. Prilogo 3 je treba tako kot ostale priloge, ki predstavljajo standardne obrazce, na novo oblikovati, da bi jih uskladili s spremenjenim predlogom, na podlagi programske opreme, potrebne za zagotovitev elektronske obdelave evropskega plačilnega naloga.

3.4 Zavrnjene spremembe

Sprememba 71 ne more biti sprejeta, ker predlagana prilagoditev tehnično ni pravilna. Sklic iz tega odstavka se mora nanašati na celotni zadevni člen, ne samo na odstavek, ki vsebuje sklic.

4. SKLEP

Ob upoštevanju člena 250(2) Pogodbe ES Komisija spreminja svoj predlog.

2004/0055 (COD)

Spremenjeni predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o postopku za evropski plačilni nalog (Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti člena 61(c) in druge alinee člena 67(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[3],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[4],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Skupnost si je zastavila cilj ohranjanja in razvijanja območja svobode, varnosti in pravice, na katerem je zajamčen prosti pretok oseb. Zato mora Skupnost med drugim sprejeti ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, ki so potrebni za pravilno delovanje notranjega trga.

(2) Evropski svet je na zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 pozval Svet in Komisijo, naj pripravita novo zakonodajo o vprašanjih, ki so potrebna za dobro pravosodno sodelovanje in izboljšan dostop do pravnega varstva, ter se v tem kontekstu posebej skliceval na plačilne naloge.

(3) Dne 30. novembra 2000 je Svet sprejel skupni program Komisije in Sveta o ukrepih za izvajanje načela vzajemnega priznavanja odločb v civilnih in gospodarskih zadevah[5]. Program predvideva možnost za to, da se v Skupnosti določi posebni, enotni ali usklajeni postopek za pridobitev sodne odločbe na posebnih področjih, vključno s področjem nespornih zahtevkov. S tem je nadaljeval Haaški program, ki ga je 5. novembra 2004 sprejel Evropski svet in ki poziva k aktivnemu nadaljevanju dela glede postopka za evropski plačilni nalog.

(4) Komisija je 20. decembra 2002 sprejela Zeleno knjigo o postopku za evropski plačilni nalog ter ukrepih za poenostavitev in pospešitev sodnih postopkov v sporih majhne vrednosti. Zelena knjiga je začela posvetovanje o možnih ciljih in značilnostih enotnega ali usklajenega evropskega postopka za izterjavo nespornih zahtevkov.

(5) Hitra in učinkovita izterjava neporavnanih dolgov, ki niso pravno sporni, je najvišjega pomena za gospodarske subjekte v Evropski uniji, saj so zamujena plačila glavni razlog za insolventnost, ki grozi obstoju gospodarstva, zlasti malim in srednjim podjetjem, in povzroča izgubo številnih delovnih mest.

(6) Medtem ko vse države članice poskušajo rešiti vprašanje množičnih izterjav nespornih zahtevkov, večina z določitvijo poenostavljenega postopka za plačilni nalog, se tako vsebina nacionalne zakonodaje kot tudi izvajanje domačih postopkov močno razlikujeta. Poleg tega trenutno obstoječi postopki pogosto niso dopustni ali praktični v čezmejnih primerih.

(7) Ovire za dostop do učinkovitega pravnega varstva v čezmejnih primerih, ki iz tega izhajajo, in izkrivljanje konkurence na notranjem trgu zaradi neravnovesja glede delovanja procesnih sredstev, ki so na voljo upnikom v različnih državah članicah, povzročajo potrebo po zakonodaji Skupnosti, ki zagotavlja enake pogoje za dolžnike in upnike v Evropski uniji.

(8) Namen te uredbe je poenostaviti in pospešiti sodne postopke ter zmanjšati njihove stroške za čezmejne primere o nespornih denarnih zahtevkih z oblikovanjem postopka za evropski plačilni nalog in omogočiti prost pretok evropskih plačilnih nalogov po vseh državah članicah z določitvijo minimalnih standardov, ob spoštovanju katerih postanejo vsi vmesni postopki v državah članicah izvršbe pred priznavanjem in izvrševanjem nepotrebni.

(9) Postopek, določen s to uredbo, služi kot dodatno in neobvezno sredstvo za tožečo stranko, ki lahko uporabi tudi postopek, predpisan z nacionalno zakonodajo. V skladu s tem ta uredba ne nadomešča obstoječih mehanizmov za izterjavo nespornih zahtevkov po nacionalnem pravu niti jih ne usklajuje.

(10) Postopek bi moral v največji možni meri temeljiti na uporabi standardnih obrazcev pri obveščanju med sodiščem in strankami za lažje upravljanje in omogočanje uporabe avtomatske obdelave podatkov.

(11) Ko se države članice odločajo, katera sodišča bodo pristojna za izdajo evropskega plačilnega naloga, ustrezno upoštevajo potrebo po zagotovitvi dostopa do sodišča.

(12) V vlogi za evropski plačilni nalog bi morala biti tožeča stranka obvezana, da predloži podatke, ki zadostujejo za jasno opredelitev zahteve in njene utemeljitve, tako da je tožena stranka dobro poučena o možnostih in lahko izbira med nasprotovanjem zahtevku ali tem, da pusti zahtevek neizpodbit.

(13) V tem kontekstu bi moralo biti za tožečo stranko obvezno, da opiše nekatere dokaze, ki bodo zagotovo dokazali pravilnost njenih trditev, ne da bi ji bilo treba dejansko predložiti listinske dokaze sodišču.

(14) Vložitev vloge za evropski plačilni nalog pomeni tudi plačilo sodnih taks.

(15) Sodišče prouči zahtevek, vključno z vprašanjem pristojnosti in opisom dokazov, na podlagi podatkov iz obrazca. To sodišču omogoča, da predhodno prouči glavna dejstva zahtevka in med drugim izloči zahtevke, ki so očitno neutemeljeni ali nesprejemljivi. Ni nujno, da ta pregled opravi sodnik.

(16) Evropski plačilni nalog bi moral toženo stranko obveščati o njenih možnostih, da bodisi plača svoj neporavnani dolg tožeči stranki ali vloži ugovor, če želi izpodbijati zahtevek, v roku 30 dni. Poleg vseh podatkov o zahtevku, kakor jih je predložila tožeča stranka, bi bilo treba toženo stranko poučiti o pravnem pomenu evropskega plačilnega naloga in zlasti o posledicah neizpodbijanja zahtevka.

(17) Pravno sredstvo proti zavrnitvi vloge za evropski plačilni nalog ni dovoljeno, to pa ne izključuje možnosti pravnega sredstva zoper odločbo pred sodiščem iste stopnje.

(18) Zaradi razlik v domačem pravu glede pravil civilnega postopka in zlasti pravil o vročanju listin je treba določiti posebno in podrobno opredelitev teh minimalnih standardov. Za vročanje evropskega plačilnega naloga se zlasti ne more uporabiti nobenega načina, ki temelji na pravni domnevi glede izpolnitve teh standardov.

(19) Za vse načine vročanja, naštete v členih 13 in 14, je značilna bodisi popolna gotovost (člen 13) ali zelo visoka stopnja verjetnosti (člen 14), da je naslovnik prejel vročeno listino.

(20) Osebno vročanje določenim osebam, ki niso tožena stranka, v skladu s členom 14(1)(a) in (b) izpolnjuje zahteve teh določb samo, če so te osebe dejansko sprejele/prejele evropski plačilni nalog.

(21) Člen 15 bi se moral uporabljati v primerih, ko se tožena stranka ne more sama zastopati pred sodiščem, kot pri pravnih osebah, in kjer je oseba, ki jo zastopa, določena s pravom ter v primerih, kjer je tožena stranka pooblastila drugo osebo, zlasti odvetnika, da jo zastopa v zadevnih posebnih sodnih postopkih.

(22) Sodišče mora zagotoviti popolno skladnost z minimalnimi procesnimi standardi in izdajo standardiziranega evropskega plačilnega naloga.

(23) Tožena stranka lahko vloži ugovor na standardnem obrazcu iz Priloge. Vendar sodišča upoštevajo vse druge pisne oblike ugovora, če je ta jasno izražen.

(24) Ugovor v roku bi moral zaključiti postopek za evropski plačilni nalog in privesti do samodejnega prehoda zadeve na redni civilni postopek, razen če je tožeča stranka izrecno zahtevala, da se postopek v tem primeru prekine. Koncepta rednega civilnega postopka v tej uredbi ni nujno treba razlagati v smislu nacionalne zakonodaje.

(25) V izrednih primerih bi morala tožena stranka imeti pravico vložiti pravno sredstvo zoper evropski plačilni nalog kljub preteku roka za vložitev ugovora. Takšno pravno sredstvo v izrednih primerih ne pomeni, da ima tožena stranka novo priložnost za nasprotovanje zahtevku. Med postopkom odločanja o pravnem sredstvu glavnih dejstev zahtevka ne bi smeli ocenjevati širše od razlogov, ki izhajajo iz izrednih okoliščin, na katere se sklicuje tožena stranka. Druge izredne okoliščine iz člena 20(2) bi lahko vključevale primer, ko evropski plačilni nalog temelji na napačnih podatkih, navedenih v obrazcu vloge.

(26) Medtem ko skupne sodne takse za evropski plačilni nalog in redni civilni postopek v primeru ugovora ne presegajo sodnih taks za redni civilni postopek brez vnaprejšnjega evropskega plačilnega naloga, ti stroški ne vključujejo na primer odvetniških stroškov ali stroškov zaradi vročitve listin s strani subjekta, ki ni sodišče.

(27) Evropski plačilni nalog, izdan v eni državi članici in ki je postal izvršljiv, je treba za namene izvršbe obravnavati, kot da je bil izdan v državi članici, v kateri se zahteva izvršba. Medsebojno zaupanje v delovanje sodnega sistema v državah članicah utemeljuje oceno sodišča ene države članice, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo evropskega plačilnega naloga in da je treba nalog izvršiti v vseh ostalih državah članicah brez sodnega nadzora pravilne uporabe minimalnih procesnih standardov v državah članicah, kjer je treba nalog izvršiti. Brez poseganja v določbe te uredbe, zlasti člene 22(1) in (2) ter 23, bo pravila o izvršbi evropskega plačilnega naloga še naprej urejalo nacionalno pravo.

(28) Spomniti je treba, da je treba za računanje rokov in iztekov rokov uporabiti Uredbo Sveta št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov[6].

(29) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe in jih torej zaradi obsega in učinkov Uredbe laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je navedeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v istem členu, ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.

(30) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah kot splošna načela prava Skupnosti. Posebej se trudi zagotoviti popolno spoštovanje pravice do nepristranskega sojenja, kot je priznana v členu 47 Listine.

(31) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uveljavljanje izvedbenih pooblastil, dodeljenih Komisiji[7].

(32) Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, predložili uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(33) Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato za Dansko ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Predmet

1. Namen te uredbe je:

– poenostaviti in pospešiti sodne postopke ter zmanjšati njihove stroške za čezmejne primere o nespornih denarnih zahtevkih z oblikovanjem postopka za evropski plačilni nalog; in

– omogočiti prost pretok evropskih plačilnih nalogov po vseh državah članicah z določitvijo minimalnih standardov, ob spoštovanju katerih postanejo vsi vmesni postopki v državah članicah izvršbe pred priznavanjem in izvrševanjem nepotrebni.

2. Ta uredba tožeči stranki ne preprečuje, da nadaljuje izterjavo v smislu člena 4 z uporabo drugega veljavnega postopka države članice ali v skladu z zakonodajo Skupnosti.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta uredba se v čezmejnih primerih uporablja za civilne in gospodarske zadeve, ne glede na vrsto sodišča. Ne velja pa predvsem za dohodkovne, carinske ali upravne zadeve ali odgovornost države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju državne oblasti ( „acta iure imperii“ ).

2. Ta uredba se ne uporablja za:

(a) premoženjske pravice iz zakonske zveze, oporoke in dedovanja;

(b) stečajne postopke, postopke v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih družb ali drugih pravnih oseb, postopke prisilne poravnave in podobne postopke;

(c) socialno varnost;

(d) zahtevke iz nepogodbenih obveznosti, razen če:

(i) so bili predmet sporazuma med strankami ali obstaja priznanje dolga; ali

(ii) se nanašajo na odplačane dolgove, ki izhajajo iz solastnine.

3. V tej uredbi izraz „država članica“ pomeni države članice razen Danske.

Člen 3Čezmejni primeri

1. Za namene te uredbe je čezmejni primer tisti, v katerem ima vsaj ena od strank stalno prebivališče v državi, ki ni država članica, v kateri je sodišče, ki je prejelo vlogo.

2. Stalno prebivališče se določi v skladu s členoma 59 in 60 Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah[8].

3. Ustrezni trenutek za odločitev, ali gre za čezmejni spor, nastopi takrat, ko se vloži vloga za evropski plačilni nalog v skladu s to uredbo.

Člen 4

Postopek za evropski plačilni nalog

Postopek za evropski plačilni nalog je določen za izterjavo denarnih zahtevkov v določenem znesku, ki zapadejo v času, ko se vlaga vloga za evropski plačilni nalog.

Člen 5

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

1. „država članica izvora“: država članica, v kateri se izda evropski plačilni nalog;

2. „država članica izvršbe“: država članica, v kateri se zahteva izvršba evropskega plačilnega naloga;

3. „sodišče“: organ v državi članici, pristojen za evropski plačilni nalog in z njim povezane zadeve;

4. „sodišče izvora“: sodišče, ki izda evropski plačilni nalog.

Člen 6Pristojnost

1. Za namene izvajanja te uredbe se pristojnost določi v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti, zlasti z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.

2. Če pa se zahtevek nanaša na pogodbo, ki jo je sklenila oseba, potrošnik, za čigar namene se lahko šteje, da so zunaj njegove dejavnosti ali poklica, in če je potrošnik tožena stranka, imajo pristojnost samo sodišča v državi članici, v kateri ima tožena stranka stalno prebivališče v smislu člena 59 Uredbe 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.

Člen 7Vloga za evropski plačilni nalog

1. Vloga za evropski plačilni nalog se predloži na standardnem obrazcu iz Priloge.

2. Vloga določa:

(a) imena in naslove strank in njihovih zastopnikov, kjer je to primerno, ter sodišča, pred katerim se vloga poda;

(b) znesek zahtevka, vključno z glavnico in, kjer je to primerno, obrestmi ter pogodbenimi kaznimi;

(c) če se zahtevajo obresti na zahtevek, obrestno mero in obdobje, za katero se zahtevajo obresti, razen če se po zakonodaji države članice izvora z zakonom določene obresti samodejno dodajo glavnici;

(d) tožbeni temelj, vključno z opisom danih okoliščin kot podlage zahtevka in, kjer je to ustrezno, zahtevanih obresti;

(e) opis dokaza, ki potrjuje zahtevek;

(f) razloge za pristojnost; in

(g) čezmejni značaj primera v skladu s členom 3.

3. Tožeča stranka v vlogi potrjuje, da so podatki resnični po njeni najboljši vednosti in da se zaveda, da se vsaka namerno lažna izjava ustrezno kaznuje po zakonih države članice izvora.

4. V prilogi k vlogi lahko tožeča stranka opozori sodišče na to, da nasprotuje prehodu na redni postopek v smislu člena 17 v primeru ugovora tožene stranke. To tožeči stranki ne preprečuje, da bi sodišče o tem obvestila naknadno, vendar vsekakor pred izdajo naloga.

5. Vloga se predloži v papirni obliki ali z drugimi sredstvi komunikacije, vključno z elektronskimi, ki jih sprejme država članica izvora in so dostopna sodišču izvora.

6. Vlogo mora podpisati tožeča stranka ali njen zastopnik, kjer je to primerno. Kadar se vloga predloži v elektronski obliki v skladu z odstavkom 5, mora biti podpisana v skladu s členom 2(2) Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis[9]. Država članica izvora prizna podpis in zanj ne smejo veljati dodatne zahteve.

Vendar pa elektronski podpis ni potreben, če in v obsegu, v katerem obstaja alternativni komunikacijski sistem na sodiščih države članice izvora, ki je dostopen določeni skupini vnaprej registriranih in preverjenih uporabnikov ter ki omogoča varno prepoznavanje teh uporabnikov. Države članice obvestijo Komisijo o takih komunikacijskih sistemih.

Člen 8Proučitev vloge

Sodišče, ki prejme vlogo za evropski plačilni nalog, čim prej in na podlagi obrazca vloge prouči, ali so izpolnjene zahteve, določene v členih 2, 3, 4, 6 in 7, in ali je zahtevek utemeljen in sprejemljiv. Proučitev se lahko izvede z avtomatiziranim postopkom.

Člen 9

Dopolnitve in popravki

1. Če zahteve, določene v členu 7, niso izpolnjene in če ni očitno, da je vloga neutemeljena ali nesprejemljiva, sodišče da tožeči stranki možnost, da dopolni ali popravi vlogo. Sodišče uporabi standardni obrazec iz Priloge.

2. Kadar sodišče zahteva, da tožeča stranka dopolni ali popravi vlogo, določi rok, ki se mu zdi primeren glede na okoliščine. Sodišče lahko po lastnem preudarku podaljša rok.

Člen 10 Sprememba vloge

1. Če samo del vloge izpolnjuje zahteve, določene v členu 8, sodišče o tem obvesti tožečo stranko na standardnem obrazcu iz Priloge. Tožeča stranka je pozvana, da sprejme ali zavrne predlog za evropski plačilni nalog o plačilu zneska, ki ga je določilo sodišče, in je obveščena o posledicah svoje odločitve. Tožeča stranka odgovori z vrnitvijo standardnega obrazca, ki ga je poslalo sodišče, v roku, ki ga je določilo sodišče v skladu s členom 9(2).

2. Če tožeča stranka sprejme predlog sodišča, to izda evropski plačilni nalog v skladu s členom 12 za del vloge, ki jo je tožeča stranka sprejela. Nacionalna zakonodaja ureja posledice glede preostanka prvotnega zahtevka.

3. Če tožeča stranka ne pošlje svojega odgovora v roku, ki ga je določilo sodišče, ali zavrne predlog sodišča, sodišče v skladu s členom 11 vlogo za evropski plačilni nalog v celoti zavrne.

Člen 11 Zavrnitev vloge

1. Sodišče vlogo v celoti zavrne, če:

(a) tožeča stranka ne pošlje svojega odgovora v roku, ki ga je določilo sodišče v skladu s členom 9(2); ali

(b) tožeča stranka ne pošlje svojega odgovora v roku, ki ga je določilo sodišče, ali zavrne predlog sodišča v skladu s členom 10; ali

(c) zahteve, določene v členih 2, 3, 4, 6 in 7, niso izpolnjene; ali

(d) zahtevek je očitno neutemeljen ali nesprejemljiv.

Tožeča stranka je obveščena o razlogih za zavrnitev s standardnim obrazcem iz Priloge.

2. Zoper zavrnitev vloge ni pritožbe.

3. Zavrnitev vloge ne preprečuje tožeči stranki, da nadaljuje izterjavo z novo vlogo za evropski plačilni nalog ali s katerim koli drugim postopkom, ki je na voljo v zakonodaji države članice.

Člen 12Izdaja evropskega plačilnega naloga

1. Če so izpolnjeni pogoji, določeni v členu 8, sodišče čim prej in običajno v 30 dneh od vložitve vloge izda evropski plačilni nalog na standardnem obrazcu iz Priloge.

Tridesetdnevno obdobje ne vključuje časa, ki ga tožeča stranka potrebuje, da dopolni, popravi ali spremeni vlogo.

2. Evropski plačilni nalog se izda skupaj s kopijo obrazca vloge in ne vključuje podatkov, ki jih tožeča stranka zagotovi v skladu s členom 7(4).

3. V evropskem plačilnem nalogu se toženi stranki predstavi možnost:

(a) plačila zneska, navedenega v nalogu, tožeči stranki; ali

(b) ugovarjanja nalogu z vložitvijo ugovora pri sodišču izvora, ki je bil poslan v roku, določenem v členu 16(2).

4. Z evropskim plačilnim nalogom se toženo stranko obvesti, da:

(a) je bil nalog izdan le na podlagi podatkov, ki jih je zagotovila tožeča stranka in jih sodišče ni preverilo;

(b) bo nalog postal izvršljiv, razen če ne bo vložen ugovor pri sodišču v skladu s členom 16;

(c) kadar je ugovor vložen, se postopki nadaljujejo pred pristojnimi sodišči države članice izvora v skladu s pravili rednih civilnih postopkov, razen če je tožeča stranka v vlogi izrecno zahtevala, da se v takem primeru postopek zaključi.

5. Sodišče zagotovi, da se nalog vroči toženi stranki v skladu z nacionalno zakonodajo na način, ki izpolnjuje minimalne standarde, določene v členih 13 in 15 spodaj.

Člen 13Vročitev s potrdilom o prejemu tožene stranke

Evropski plačilni nalog se lahko vroči toženi stranki v skladu z nacionalno zakonodajo naslovljene države na enega od naslednjih načinov:

(a) z osebno vročitvijo, ki jo potrjuje potrdilo o prejemu, vključno z datumom prejema, ki ga podpiše tožena stranka;

(b) z osebno vročitvijo, ki jo potrjuje dokument, podpisan s strani pristojne osebe, ki je opravila vročitev, z navedbo, da je tožena stranka prejela listino ali je brez pravne utemeljitve zavrnila njen sprejem, ter datumom vročitve;

(c) s poštno vročitvijo, ki jo potrjuje potrdilo o prejemu, vključno z datumom prejema, ki ga tožena stranka podpiše in vrne;

(d) z vročitvijo prek elektronskega sredstva prenosa, kot je telefaks ali e-pošta, ki jo potrjuje potrdilo o prejemu, vključno z datumom prejema, ki ga tožena stranka podpiše in vrne.

Člen 14Vročitev brez potrdila o prejemu tožene stranke

1. Evropski plačilni nalog se lahko vroči toženi stranki tudi v skladu z nacionalno zakonodajo naslovljene države na enega od naslednjih načinov:

(a) osebna vročitev na osebnem naslovu tožene stranke osebam, ki živijo v istem gospodinjstvu kot tožena stranka ali so tam zaposlene;

(b) v primeru samozaposlene tožene stranke ali pravne osebe osebna vročitev v poslovnih prostorih tožene stranke osebam, ki jih zaposluje tožena stranka;

(c) odložitev naloga v poštni nabiralnik tožene stranke;

(d) odložitev naloga na poštnem uradu ali pri pristojnem javnem organu in oddaja pisnega obvestila o tej odložitvi v poštni nabiralnik tožene stranke, če pisno obvestilo jasno označuje naravo listine kot sodne listine ali pravni učinek pisnega obvestila kot izvršitev vročitve in začetek teka rokov;

(e) s poštno vročitvijo brez dokazila na podlagi odstavka 3, ko ima tožena stranka svoj naslov v državi članici izvora;

(f) z elektronskimi sredstvi prenosa, ki jih potrdi samodejna potrditev oddaje, če je tožena stranka to metodo vročanja izrecno sprejela vnaprej.

2. V tej uredbi vročitev na podlagi odstavka 1 ni sprejemljiva, če naslov tožene stranke ni z gotovostjo znan.

3. Vročitev na podlagi odstavka 1(a) do (d) se potrdi s/z:

(a) dokumentom, podpisanim s strani pristojne osebe, ki je opravila vročitev, z navedbo:

(i) uporabljenega načina vročitve;

(ii) datuma vročitve;

(iii) imena te osebe in njenega razmerja do tožene stranke, kadar je bila listina vročena drugi osebi in ne toženi stranki;

ali

(b) potrdilom o prejemu s strani osebe, ki ji je bila listina vročena, za namen odstavkov 1(a) in (b).

Člen 15Vročitev zastopniku tožene stranke

Vročitev na podlagi členov 13 in 14 se lahko izvrši tudi zastopniku tožene stranke.

Člen 16Ugovor zoper evropski plačilni nalog

1. Tožena stranka lahko vloži ugovor zoper evropski plačilni nalog pri sodišču izvora na standardnem obrazcu iz Priloge, ki ga prejme skupaj z evropskim plačilnim nalogom.

2. Ugovor se pošlje v 30 dneh od vročitve naloga toženi stranki.

3. Tožena stranka v ugovoru navede, da izpodbija zahtevek brez navajanja razlogov.

4. Ugovor se predloži v papirni obliki ali z drugimi sredstvi komunikacije, vključno z elektronskimi, ki jih sprejme država članica izvora in so dostopna sodišču izvora.

5. Ugovor mora podpisati tožena stranka ali njen zastopnik, kjer je to primerno. Kadar se ugovor predloži v elektronski obliki v skladu z odstavkom 4 zgoraj, mora biti podpisan v skladu s členom 2(2) Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis. Država članica izvora prizna podpis in zanj ne smejo veljati dodatne zahteve.

Vendar pa elektronski podpis ni potreben, če in v obsegu, v katerem obstaja alternativni komunikacijski sistem na sodiščih države članice izvora, ki je dostopen določeni skupini vnaprej registriranih in preverjenih uporabnikov in ki omogoča varno prepoznavanje teh uporabnikov. Države članice obvestijo Komisijo o takih komunikacijskih sistemih.

Člen 17Učinki vložitve ugovora

1. Če je ugovor vložen v roku iz člena 16(2), se postopki nadaljujejo pred pristojnimi sodišči države članice izvora v skladu s pravili rednega civilnega postopka, razen če je tožeča stranka izrecno zahtevala, da se v takem primeru postopki zaključijo v skladu s členom 7(4).

Če se je tožeča stranka pritožila po postopku za evropski plačilni nalog, ne sme nobena nacionalna določba vplivati na njen položaj v nadaljnjih rednih postopkih.

2. Prehod na redni postopek v smislu odstavka 1 ureja pravo države članice izvora.

3. Tožečo stranko se obvesti, ali je tožena stranka vložila ugovor in o prehodu zadeve na redni postopek.

Člen 18Izvršljivost

1. Če v roku iz člena 16(2), ob upoštevanju primernega obdobja, potrebnega za prihod ugovora, ni vložen ugovor, sodišče izvora z uporabo standardnega obrazca v Prilogi nemudoma razglasi, da je evropski plačilni nalog izvršljiv. Sodišče izvora preveri datum vročitve.

2. Brez poseganja v odstavek 1 formalne zahteve izvršljivosti ureja pravo države članice izvora.

3. Sodišče izvršljivi evropski plačilni nalog pošlje tožeči stranki.

Člen 19

Odprava preverjanja izvršljivosti

Evropski plačilni nalog, ki je postal izvršljiv v državi članici izvora, se prizna in izvrši v drugih državah članicah brez potrebe po izjavi o izvršljivosti in brez vsakršne možnosti nasprotovanja njegovemu priznanju.

Člen 20 Pravno sredstvo v izjemnih primerih

1. Po preteku roka iz člena 16(2) lahko tožena stranka vloži pravno sredstvo zoper evropski plačilni nalog na pristojnem sodišču v državi članici izvora, če:

(a) (i) je bil plačilni nalog vročen na enega izmed načinov iz člena 14; in

(ii) vročanje brez njene krivde ni bilo opravljeno pravočasno, da bi ji omogočilo pripravo obrambe,

ali

(b) tožena stranka ni mogla ugovarjati zahtevku zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, ki so nastopile brez njene krivde,

pod pogojem, da v vseh primerih ravna nemudoma.

2. Po preteku roka iz člena 16(2) lahko tožena stranka vloži tudi pravno sredstvo zoper evropski plačilni nalog na pristojnem sodišču v državi članici izvora, če je bil evropski plačilni nalog očitno napačno odobren, glede na pravila, določena v tej uredbi, ali zaradi drugih izrednih okoliščin.

3. Če sodišče zavrne vlogo z obrazložitvijo, da ne velja nobeden od razlogov za vložitev pravnega sredstva iz odstavkov 1 in 2, evropski plačilni nalog ostane veljaven.

Če sodišče odloči, da je vložitev pravnega sredstva upravičena zaradi enega od razlogov iz odstavkov 1 in 2, je evropski plačilni nalog ničen in neveljaven.

Člen 21Izvršba

1. Brez poseganja v določbe te uredbe ureja postopke izvršbe zakonodaja države članice izvršbe.

Evropski plačilni nalog, ki je postal izvršljiv, se izvrši pod istimi pogoji kot izvršljiva sodna odločba, izdana v državi članici izvršbe.

2. Za izvršbo v drugi državi članici tožeča stranka pristojnim izvršilnim organom te države članice predloži:

(a) izvod evropskega plačilnega naloga, kot ga je za izvršljivega razglasilo sodišče izvora in ki izpolnjuje pogoje, potrebne za dokaz njegove pristnosti; in

(b) kjer je to potrebno, prevod evropskega plačilnega naloga v uradni jezik države članice izvršbe ali, če je v tej državi članici več uradnih jezikov, v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov sodnega postopka kraja, v katerem se zahteva izvršba, v skladu z zakonodajo te države članice, ali v drug jezik, ki ga je država članica izvršbe navedla kot sprejemljivega. Vsaka država članica lahko navede uradni jezik ali jezike institucij Evropske skupnosti razen lastnega, ki so sprejemljivi v evropskem plačilnem nalogu. Prevod overi oseba, ki je za to usposobljena v eni od držav članic.

3. Od tožeče stranke, ki v eni državi članici zaprosi za izvršbo evropskega plačilnega naloga, izdanega v drugi državi članici, se na podlagi tega, da je tuj državljan ali da nima stalnega bivališča ali bivališča v državi članici izvršbe, ne sme zahtevati nobene varščine, jamstva ali pologa, ne glede na to, kako se imenuje.

Člen 22Zavrnitev izvršbe

1. Pristojno sodišče v državi članici izvršbe na zahtevo tožene stranke zavrne izvršbo, če je evropski plačilni nalog nezdružljiv s prejšnjo sodno odločbo ali nalogom, predhodno izdanim v katerikoli državi članici ali tretji državi, če:

(a) je prejšnja sodna odločba temeljila na istem dejanskem stanju in je bila izdana med istimi strankami; in

(b) prejšnja sodna odločba izpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje v državi članici izvršbe; in

(c) nezdružljivost ni mogla biti upoštevana kot ugovor v sodnem postopku v državi članici izvora.

2. Izvršbo se na zahtevo zavrne tudi, če je tožena stranka tožeči stranki plačala znesek, določen v evropskem plačilnem nalogu, oziroma v obsegu, ki ga je že plačala.

3. Pod nobenim pogojem pa se evropski plačilni nalog v državi članici izvršbe ne sme preizkusiti glede vsebine.

Člen 23Prekinitev ali omejitev izvršbe

Kadar je tožena stranka vložila pravno sredstvo v skladu s členom 20, lahko pristojno sodišče v državi članici izvršbe na zahtevo tožene stranke:

(a) omeji postopek izvršbe na zaščitne ukrepe; ali

(b) pogojuje izvršbo s predložitvijo varščine, kot jo določi; ali

(c) pod izrednimi pogoji prekine postopek izvršbe.

Člen 24Pravno zastopanje

Zastopanje z odvetnikom ali drugim pravnim strokovnjakom ni obvezno:

(a) za tožečo stranko glede vloge za evropski plačilni nalog;

(b) za toženo stranko glede ugovora zoper evropski plačilni nalog.

Člen 25Sodne takse

1. Skupne sodne takse za postopek za evropski plačilni nalog in redni civilni postopek, ki sledi, če je vložen ugovor zoper evropski plačilni nalog v državi članici, ne presegajo sodnih taks rednega civilnega postopka brez vnaprejšnjega postopka za evropski plačilni nalog v tej državi članici.

2. V tej uredbi sodne takse pomenijo takse in pristojbine, ki se plačajo sodišču, znesek pa je določen v skladu z nacionalno zakonodajo.

Člen 26Povezanost z nacionalnim procesnim pravom

Vsa procesna vprašanja, ki jih ta uredba posebej ne obravnava, ureja nacionalno pravo.

Člen 27

Povezanost z Uredbo (ES) št. 1348/2000

Ta uredba ne vpliva na izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah.

Člen 28

Podatki o stroških vročitve in izvršbe

Države članice sodelujejo pri obveščanju splošne javnosti in strokovnih krogov s podatki o:

(a) stroških vročanja listin; in

(b) tem, kateri organi so pristojni za izvrševanje za namene izvajanja členov 21 do 23,

predvsem prek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene v skladu z Odločbo Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001.

Člen 29Podatki o pristojnosti, postopku odločanja o pravnem sredstvu, komunikacijskih sredstvih in jezikih

1. Države članice najpozneje do __ _______________ 200_ Komisijo obvestijo o:

(a) tem, katera sodišča so pristojna za izdajanje evropskega plačilnega naloga;

(b) postopku odločanja o pravnem sredstvu in pristojnih sodiščih za namene izvajanja člena 20;

(c) komunikacijskih sredstvih, sprejetih za namene postopka za evropski plačilni nalog in na voljo sodiščem; in

(d) sprejetih jezikih v skladu s členom 21(2)(b).

Države članice obveščajo Komisijo o vseh naknadnih spremembah teh podatkov.

2. Komisija poslane podatke v skladu z odstavkom 1 da na voljo javnosti, in sicer z objavo v Uradnem listu Evropske unije in s katerim koli drugim primernim sredstvom.

Člen 30Spremembe Prilog

Standardni obrazci iz Prilog se posodobijo ali tehnično prilagodijo, da bodo povsem skladni z določbami te uredbe, v skladu s postopkom iz člena 31.

Člen 31 Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, predviden v členu 75 Uredbe (ES) št. 44/2001.

2. Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 32

Pregled

Komisija najpozneje do __ _________ 200_ [10] Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži podrobno poročilo, ki vsebuje pregled delovanja postopka za evropski plačilni nalog. Poročilo vsebuje oceno preteklega delovanja postopka in razširjeno presojo vpliva za vsako državo članico.

V ta namen in za zagotovitev, da se upošteva najboljša praksa v Evropski uniji in da ta praksa odraža načela boljše zakonodaje, države članice Komisiji sporočijo podatke o čezmejnem delovanju evropskega plačilnega naloga. Ti podatki morajo zajemati sodne takse, hitrost postopka, učinkovitost, zahtevnost uporabe in notranje postopke za plačilni nalog držav članic.

Poročilu Komisije se po potrebi priložijo predlogi za prilagoditev.

Člen 33Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati __ _______________ 200_.

Uporablja se od __ _________ 200_, z izjemo členov 29, 30 in 31, ki se uporabljajo od __ ________ 200_.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

[1] COM(2004) 173 konč., 19.3.2004, in COM(2004)173 konč./3, 25.5.2004.

[2] CESE/2005/133,UL C 221, 8.9.2005, str. 77.

[3] COM(2004) 173 konč., 19.3.2004, in COM(2004)173 konč./3, 25.5.2004.

[4] CESE/2005/133,UL C 221, 8.9.2005, str. 77.

[5] UL C 12, 15.1.2001, str. 1.

[6] UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

[7] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[8] UL L 12, 16.1.2001, str. 1.

[9] UL L 13, 19.1.2000, str. 12.

[10] Pet let po datumu začetka uporabe Uredbe.