52006PC0015

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 18.01.2006

COM(2006) 15 konč.

2006/0005 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ocenjevanju in obvladovanju poplav [SEC(2006) 66]

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

Razlogi za predlog in njegovi cilji V obdobju med letoma 1998 in 2004 je Evropo prizadelo več kot 100 hudih poplav, vključno s katastrofalnimi poplavami rek Donave in Labe leta 2002. V teh poplavah je umrlo približno 700 ljudi, približno pol milijona ljudi se je moralo seliti in povzročene je bilo najmanj 25 milijard EUR gospodarske izgube na področju zavarovanj. Poplave poleti 2005 v Avstriji, Bolgariji, Franciji, Nemčiji in Romuniji ter drugje so te številke še povečale. Sredstva, ki jih ogrožajo poplave, so lahko ogromna in vključujejo zasebne hiše, prometno in gospodarsko javno infrastrukturo, trgovska in industrijska podjetja ter kmetijska zemljišča. Tako živi na primer več kot 10 milijonov ljudi na območjih ob reki Ren, ki jih ogrožajo izredno hude poplave, možna škoda zaradi poplav znaša skupno 165 milijard EUR. Skupna vrednost ekonomskih sredstev znotraj 500 m širokega pasu evropske obale, vključno s plažami, kmetijskimi zemljišči in industrijskimi objekti, se trenutno ocenjuje na vrednost med 500 in 1 000 milijardami EUR[1]. Razen ekonomske in socialne škode imajo lahko poplave resne posledice za okolje, na primer, kadar so poplavljene čistilne naprave odpadne vode ali tovarne, kjer se shranjujejo velike količine strupenih kemikalij. Poplave lahko tudi uničijo močvirja in zmanjšajo biološko raznovrstnost. Dva trenda kažeta na povečano tveganje poplav in večjo ekonomsko škodo zaradi poplav v Evropi. Prvič, obseg in pogostost poplav se bosta v prihodnosti verjetno povečala zaradi podnebnih sprememb, neprimernega upravljanja povodij in gradnje na poplavno ogroženih območjih. Drugič, prišlo je do opaznega povečanja ranljivosti zaradi števila ljudi in ekonomskih sredstev, ki so na poplavno ogroženih območjih. Cilj te direktive je zmanjšati in obvladovati tveganja, povezana s poplavami, ki ogrožajo zdravje ljudi, okolje, infrastrukturo in lastnino. |

Splošno ozadje Poplave so naravni pojavi, ki jih ni mogoče preprečiti. Vendar človeška dejavnost prispeva k povečanju verjetnosti pojava poplav in njihovih škodljivih posledic. Ker je večina povodij v Evropi deljenih, bi usklajeno delovanje na ravni Skupnosti prispevalo znatno dodano vrednost in izboljšalo splošno raven varstva pred poplavami. Glede na možno tveganje za življenje ljudi, ekonomska sredstva in okolje bi lahko bila zavezanost Evrope trajnostnemu razvoju resno ogrožena, če se ne sprejmejo ustrezni ukrepi. Skupnost ima tradicijo okoljske zakonodaje o kakovosti voda; kljub temu se vprašanje poplav in vpliva podnebnih sprememb na tveganje poplav še ni obravnavalo. Okvirna direktiva o vodah 2000/60/ES[2] je uvedla načelo čezmejnega usklajevanja znotraj povodij, da bi dosegla visoko kakovost vseh voda, vendar ni določila nobenega cilja v zvezi z obvladovanjem tveganja poplav. Sporočilo Komisije o obvladovanju nevarnosti poplav[3] je zagotovilo analizo in predlagalo usklajene ukrepe EU. Ta predlog je en del teh ukrepov. |

Obstoječe določbe na področju predloga Na področju predloga ni nobenih določb. |

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Evropska raziskovalna politika od začetka osemdesetih z zaporednimi okvirnimi programi podpira raziskave različnih delov obvladovanja tveganja poplav. Šesti okvirni program podpira najobsežnejši projekt EU za raziskave poplav doslej „FLOODsite“[4], ki razvija celostno analizo tveganja poplav in metode obvladovanja. Predlagani sedmi okvirni program bo še naprej podpiral raziskave v zvezi z ocenjevanjem in obvladovanjem tveganja poplav. Evropska regionalna politika financira naložbe, ki vključujejo ukrepe, povezane s poplavami (strukturni skladi in kohezijski sklad). Solidarnostni sklad daje posebne finančne instrumente za nujne ukrepe v primeru večje naravne nesreče. Predlagane uredbe kohezijske politike za obdobje 2007–2013 bodo ukrepe v zvezi s poplavami upravičile kot del preprečevanja tveganja. Reformirana skupna kmetijska politika bo pozitivno prispevala k varstvu pred poplavami z mehanizmi za ločevanje in navzkrižno usklajevanje. Uredba o razvoju podeželja, sprejeta leta 2005[5], vključuje med dejavnosti, ki so upravičene do podpore, ukrepe v zvezi s poplavami (priprava in načrtovanje ter operativni ukrepi). |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN PRESOJA VPLIVA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošen profil udeležencev Po poplavah leta 2002 so Komisija, države članice, države kandidatke in druge zainteresirane strani pripravile tehnični dokument o najboljših praksah, ki je bil finaliziran leta 2003. Po Sporočilu iz julija 2004 o obvladovanju nevarnosti poplav in pozitivnih sklepih Sveta iz oktobra 2004, ki so zahtevali, da Komisija predloži ustrezen predlog, je Komisija sklicala strokovni svetovalni forum, ki združuje strokovnjake iz držav članic, evropskih krovnih organizacij, industrije, nevladnih organizacij in znanstvenih skupnosti, ki delujejo na področju večjih raziskovalnih projektov, ter druge zainteresirane strani. V letu 2005 so tri seje tega strokovnega svetovalnega foruma oblikovale osrednje jedro za posvetovanja, ki so jih dopolnila internetna posvetovanja. |

Povzetek odzivov in kako so bili ti upoštevani Posvetovalni postopek je razkril široko podporo za predlagani pristop za akcijski program glede na obseg, usklajevanje povodja in ključne elemente, ki jih je treba vključiti. K temu so pomembno prispevali opredelitev obsega (izognitev prizadevanjem na območjih, kjer je tveganje poplav majhno, s predhodno presojo tveganja), izognitev podvojevanju prizadevanj s priznavanjem obstoječih načrtov za obvladovanje tveganja poplav ter kartiranje poplavnih območij in načrtov za obvladovanje tveganja poplav. Nadaljnje podrobnosti o posvetovalnem postopku so vključene v priloženi presoji vpliva (SEC(2006)66 z dne 18.01.2006). Kopije dokumentov, pripravljenih in obravnavanih v posvetovalnem postopku, in rezultati internetnih posvetovanj so na voljo na strani: http://europa.eu.int/comm/environment/water/flood_risk/index.htm |

Zbiranje in uporaba strokovnega znanja ter izkušenj |

Zadevna znanstvena/strokovna področja Prek strokovnega svetovalnega foruma je potekalo posvetovanje s strokovnjaki iz držav članic, zainteresiranimi stranmi in člani konzorcijev, ki sodelujejo pri večjih raziskovalnih projektih, povezanih s poplavami. Sodelovali so strokovnjaki z vseh zadevnih strokovnih področij, od hidrologije in geologije do lokalnih in regionalnih organov ter zavarovalništva. |

Uporabljena metodologija Med letoma 2003 in 2005 je bilo več sej. |

Glavne organizacije/strokovnjaki, ki so sodelovali pri posvetovanjih Strokovnjaki iz vseh držav članic, držav kandidatk in iz držav Efte; mednarodne komisije za varstvo rek: zadevne evropske zainteresirane strani, organizacije in nevladne organizacije; celoten seznam je na voljo v presoji vpliva. |

Povzetek prejetih in uporabljenih nasvetov Vse strani, ki so se posvetovale, so priznale in sprejele možnost obstoja resnega tveganja z nepopravljivimi posledicami. Sklenjen je bil tudi sporazum v zvezi z dodano vrednostjo ukrepov na ravni Skupnosti. |

Sprejeto je, da je nemogoče v celoti preprečiti poplave, čeprav je mogoče zmanjšati tveganje za življenje ljudi, okolje in ekonomska sredstva. Doseženo je bilo splošno soglasje o potrebi po ukrepu na ravni Skupnosti, pri čemer je bila poudarjena potreba po prožnem pristopu, ki upošteva že opravljeno delo na nacionalni in lokalni ravni. Ob tem je posvetovalni postopek zagotovil znatno podporo postopnemu pristopu, ki se začne s predhodno presojo tveganja poplav in nadaljuje, kjer je to upravičeno, s kartiranjem poplavnih območij ter pripravo in izvajanjem načrtov za obvladovanje tveganja poplav. Skratka, posvetovalni postopek je prinesel nedvoumno sporočilo, da izziv obvladovanja tveganja poplav zahteva ukrepanje na evropski ravni, na ravni držav članic in na regionalni ravni ali na ravni povodij. |

Načini za javno dostopnost strokovnih nasvetov Dokumenti o najboljši praksi in rezultati internetnega posvetovanja so na voljo na spletni strani Komisije. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

Povzetek predlaganih ukrepov Cilj predlagane direktive je zmanjšati in obvladovati tveganja, ki jih pomenijo poplave za zdravje ljudi, okolje, infrastrukturo in lastnino. Zagotovila bo kartiranje poplavnih območij za vsa območja, kjer obstaja znatno tveganje poplav, usklajevanje znotraj povodij, ki segajo v več držav, in pripravila načrte za obvladovanje tveganja poplav s širokim postopkom sodelovanja. Glede na raznoliko geografsko, hidrološko in poselitveno strukturo v EU predlagana direktiva državam članicam zagotavlja znatno prožnost pri določanju ravni potrebnega varstva, ukrepov, ki jih je treba sprejeti za doseganje te ravni varstva, in časovnih razporedov za izvajanje načrtov za obvladovanje tveganja poplav. Predlagana direktiva in ukrepi, sprejeti za njeno izvajanje, so tesno povezani z izvajanjem Okvirne direktive o vodah. Komisija predlaga, da se skladno z vodnimi območji, pristojnimi organi in odbori, ki jih ustanavlja Okvirna direktiva o vodah, v celoti uskladi organizacijske in institucionalne vidike ter časovno razporeditev med direktivama. Časovni razporedi so v celoti usklajeni[6], kar bo zagotovilo tudi, da se postopek javnega posvetovanja tesno usklajuje. Ko bo predlagana direktiva o poplavah sprejeta, bo treba tesno usklajevati izvajanje obeh direktiv, ki bosta imeli dopolnilne cilje. Ob tem je tudi poročanje držav članic Komisiji v celoti usklajeno in države članice lahko načrte za obvladovanje tveganja poplav vključijo v načrte upravljanja povodij. To pomeni, da bodo nekateri vidiki, ki jih obravnava Okvirna direktiva o vodah, zlasti členi 4, 11 in 13, vplivali na vsebino kart poplavnih območij in načrtov za obvladovanje. |

Pravna podlaga Člen 175(1) Pogodbe ES je ustrezna pravna podlaga, v skladu s podobnimi instrumenti, ki obravnavajo preprečevanje tveganja in upravljanje povodij, predvsem z Direktivo Seveso (96/82/ES) in Okvirno direktivo o vodah (2000/60/ES). |

Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti velja, če predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti. |

Države članice ne morejo zadostno doseči ciljev predloga zaradi naslednjih razlogov: |

Reke in regionalna morja niso omejena znotraj obstoječih geopolitičnih meja, ampak se večina povodij in obalnih območij širi v različne države. V skladi s temi pogoji zgolj nacionalni pristop k obvladovanju tveganja poplav ni niti tehnično niti ekonomsko izvedljiv. |

Samostojno ukrepanje držav članic lahko vodi v različne in celo nasprotujoče si pristope, ki ne povzročijo le zamude pri reševanju težav v zvezi s tveganjem poplav, ampak tudi uporabo omejenih virov na neprimeren način. |

Predlog bo določil skupen okvir za obravnavo skupnih izzivov in bo določil skupne pristope k obvladovanju tveganja poplav. Usklajeno načrtovanje in ukrepanje znotraj povodij in porečij bo zagotovilo primerno obravnavo interesov vseh vpletenih partnerjev ter tudi najboljšo uporabo virov. Takšno sodelovanje med državami se je že začelo pod okriljem mednarodnih komisij za reke, kot so komisije za povodja Donave, Odre, Labe, Rena, reke Maas/Meuse in reke Šelde/Escaut. Podrobni cilji za varstvo pred poplavami, najprimernejši ukrepi za doseganje ciljev in skrajni roki se ne bodo določili na ravni EU. |

Predlog je zato v skladu z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti zaradi naslednjih razlogov: |

Na podlagi nedavnih izkušenj v zvezi s škodo zaradi poplav na zasebni lastnini, infrastrukturi, podjetjih in okolju možna prihodnja škoda, ki lahko nastane, če se ne sprejmejo nobeni ukrepi, izrazito odtehta stroške, npr. za kartiranje poplavnih območij, sisteme za napovedovanje poplav in sisteme za zgodnje opozarjanje, kot je prikazano v presoji vpliva. Hkrati je povodja, porečja in regije, kjer je tveganje poplav majhno, mogoče izločiti iz ukrepov te direktive; isto bo veljalo za povodja, porečja in regije, kjer so že bili sprejeti ukrepi v skladu z določbami o kartiranju poplavnih območij in/ali načrti za obvladovanje tveganja poplav. Odločitev v zvezi z obstojem „znatnega tveganja“ bo odvisna od lokalnih in regionalnih okoliščin in ne glede na načelo usklajevanja s povodji oz. porečji ne bo sprejeta na ravni Skupnosti. |

Izbira instrumentov |

Predlagani instrumenti: direktiva. |

Druga sredstva ne bi bila primerna zaradi naslednjih razlogov: Uredba bi z zakonodajo Skupnosti sprožila odločanje o stopnji varstva pred poplavami ter ukrepe in skrajne roke za vse regije Skupnosti, ta pristop pa je politično in tehnično neizvedljiv. Na podlagi tehničnih dokumentov in navodil o najboljših praksah, ki so že na voljo, priporočila ne bi zagotovila potrebnega usklajevanja med upravnimi in političnimi mejami. Direktiva bi zagotovila potreben ureditveni okvir v zvezi z načeli in strukturami ocenjevanja ter odločanja, pri tem pa se ključne elemente, kot so raven varstva, izbira ter povezovanje ukrepov in skrajnih rokov za doseganje cilja, pusti subsidiarnosti. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

Pri izvajanju in financiranju okoljske politike velja za pravilo pravica in obveza držav članic (člen (175(4) Pogodbe ES), Skupnost ima različne mehanizme za financiranje, ki se lahko uporabijo za spodbujanje varstva pred poplavami, npr. na podlagi politike na področju raziskav, kohezijske politike in kmetijske politike (za razvoj podeželja). Pobude in ukrepi v zvezi s poplavami izpolnjujejo pogoje zakonodaje, ki velja za ta področja, in pogoje zakonodaje, predlagane za obdobje 2007–2013. Vendar ta predlog ne bo imel nobenih finančnih posledic, ki segajo prek predlogov, ki jih je že sprejela Komisija. |

DODATNE INFORMACIJE |

Poenostavitev |

Ta predlog zagotavlja poenostavitev administrativnih postopkov za javne organe (organe Skupnosti ali nacionalne organe) in za zasebne stranke, zlasti v zvezi z usklajevanjem z Okvirno direktivo o vodah. |

Obvladovanje tveganja poplav in upravljanje kakovosti vode sta del celostnega upravljanja povodij. Vključujeta ista povodja in regije ter iste lokalne skupnosti in zainteresirane strani. Zato obstaja zelo močna vez med upravljanjem kakovosti vode, ki že poteka na podlagi Okvirne direktive o vodah, in ukrepi za obvladovanje tveganja poplav, predvidenih v tem predlogu. Komisija meni, da morata biti cikel izvajanja iz Okvirne direktive o vodah in cikel, predlagan v tem predlogu, usklajena in povezana v zvezi z vodnimi območji, pristojnimi organi, izvajanjem in časovnim razporedom pregledov, mehanizmi poročanja, odborom in sodelovanjem javnosti. |

Zasebne stranke bodo v celoti vpletene prek sodelovanja javnosti v postopku načrtovanja in bodo uživale ugodnost sinergije. |

Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti |

Predlog ne vključuje klavzule o pregledu. |

Korelacijska tabela Države članice morajo Komisiji predložiti besedilo nacionalnih določb, s katerimi se prenese Direktiva, ter primerjalno tabelo med omenjenimi določbami in to direktivo. |

Evropski gospodarski prostor Predlagani akt je pomemben za EGP in se mora zato razširiti na Evropski gospodarski prostor. |

Podrobna razlaga predloga Člen 1 (vsebina): cilj predlagane direktive je zmanjšati s poplavami povezana tveganja za zdravje ljudi, okolje in ekonomsko dejavnost. Uporablja se na celotnem ozemlju Skupnosti za obvladovanje tveganja poplav rek in poplav na obalnih območjih. Člen 2 (opredelitve): razen opredelitev iz Okvirne direktive o vodah se opredelita pojma „poplava“ in „tveganje poplav“. Člen 3 (usklajevanje znotraj vodnih območij) zamenjuje pristop, določen v členu 3 (Okvirna direktiva o vodah), predvsem v zvezi z uporabo upravne enote vodno območje in pristojnimi organi, imenovanimi na podlagi Okvirne direktive o vodah. Razen povodij in porečij, vključenih v ta vodna območja, so v zadevna vodna območja zajeti tudi vsi deli obale in so zato obravnavani. Poglavja II, III in IV določajo pregleden postopen pristop, ki je sestavljen iz: določitve območij z možnim znatnim tveganjem poplav (členi 4, 5 in 6 poglavja II); kartiranje območij z možnim znatnim tveganjem poplav (člena 7 in 8 poglavja III, Priloga); razvoj in izvajanje načrtov za obvladovanje tveganja poplav v ranljivih povodjih in obalnih območjih ter mehanizmov za usklajevanje načrtov za obvladovanje znotraj vodnih območij (členi 9, 10, 11 in 12 poglavja IV). Časovni razporedi iz poglavij III in VI so v celoti usklajeni s časovnimi razporedi za izvajanje Okvirne direktive o vodah, vključno s 6-letnim časovnim presledkom za preglede, zagotovljeno je tudi usklajevanje s postopki in cikli Okvirne direktive o vodah za opis značilnosti vodnih območij (s kartiranjem poplavnih območij) ter z načrti upravljanja povodij (z načrti za obvladovanje tveganja poplav). Ob tem se predlaga, da lahko države članice združijo načrt za obvladovanje tveganja poplav z načrti upravljanja povodij iz Okvirne direktive o vodah. Člen 14 (obveščanje in sodelovanje javnosti) postavlja zahtevo po sodelovanju javnosti pri razvoju načrtov za obvladovanje tveganja poplav in njihovem pregledu. Tudi ta postopek je usklajen z Okvirno direktivo o vodah. Člena 15 in 16 (tehnične prilagoditve in odbor) določata možne tehnične prilagoditve izbranih členov in priloge ter tehnične formate za prenos in obdelovanje podatkov, vključno s statističnimi in kartografskimi podatki. Odbor, ustanovljen z Okvirno direktivo o vodah, se uporablja tudi za to direktivo. Člen 17 (poročanje) postavlja potrebno določbo za poročanje. To in poročilo Komisije o izvajanju predlagane direktive (člen 18) sta tudi usklajena s časovnim razporedom iz Okvirne direktive o vodah. Členi 19, 20 in 21 zajemajo prenos, začetek veljavnosti in naslovnike. |

1. 2006/0005(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ocenjevanju in obvladovanju poplav (Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[7],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[8],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[9],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe[10],

ob upoštevanju naslednjega:

2. Poplave lahko povzročijo smrtne žrtve, selitev ljudi, resno ogrozijo ekonomski razvoj in oslabijo ekonomske dejavnosti Skupnosti.

3. Poplave so naravni pojav, ki ga ni mogoče preprečiti. Vendar človeške dejavnosti prispevajo k povečanju verjetnosti pojava in škodljivih posledic poplav.

4. Izvedljivo in zaželeno je, da se zmanjša tveganje škode za zdravje ljudi, okolje in infrastrukturo, ki je povezana s poplavami, ukrepe za zmanjšanje tveganja škode zaradi poplav pa je treba, da bi bili učinkoviti, usklajevati po celotnem povodju.

5. Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[11] zahteva razvoj celostnih načrtov upravljanja za vsako povodje, zato da se doseže dobro ekološko in kemijsko stanje, ter prispeva k blažitvi posledic poplav. Vendar zmanjšanje tveganja poplav ni eden glavnih ciljev te direktive, niti ne upošteva prihodnjih tveganj zaradi podnebnih sprememb.

6. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Obvladovanje tveganja v primeru poplav; ukrepi za preprečevanje, varstvo in zmanjšanje tveganja“[12] določa analizo in pristop k obvladovanju tveganja poplav na ravni Skupnosti, navaja, da bi uravnoteženi in usklajeni ukrepi na ravni Skupnosti prinesli znatno dodano vrednost in izboljšali splošno raven varstva pred poplavami.

7. Odločba Sveta 2001/792/ES z dne 23. oktobra 2001 o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite[13] sprosti podporo in pomoč iz držav članic v primeru velikih nesreč, vključno s poplavami. Civilna zaščita lahko zagotovi ustrezen odziv za prizadeto prebivalstvo ter izboljša pripravljenost in odpornost, vendar pa ne obravnava osnovnih vzrokov poplav.

8. Na podlagi Uredbe Sveta (ES) št.°2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije[14] je mogoče dodeliti hitro finančno pomoč v primeru večje nesreče za pomoč prizadetim ljudem, regijam in državam za obnovitev čim bolj normalnih življenjskih pogojev, vendar se lahko uporabi le za nujne ukrepe in ne za faze, ki se zgodijo pred nesrečo.

9. Na območju Skupnosti se pojavljajo različne vrste poplav, kot so poplave rek, nenadne poplave, poplave v mestih, poplave kanalizacije in obalne poplave. Škoda, ki jo povzročijo poplave, se lahko razlikuje tudi glede na države in regije Skupnosti. Zato morajo cilji v zvezi z obvladovanjem tveganja poplav temeljiti na lokalnih in regionalnih okoliščinah.

10. Na nekaterih območjih Skupnosti se tveganje poplav lahko obravnava kot majhno, na primer na redko naseljenih ali nenaseljenih območjih ali na območjih z omejenimi ekonomskimi sredstvi ali omejeno ekološko vrednostjo. Predhodno presojo tveganja poplav v vsakem povodju, porečju in zadevnem obalnem območju je treba izvesti na ravni vodnega območja za določitev tveganja poplav v vsakem primeru in določitev, ali so potrebni nadaljnji ukrepi.

11. Zato da so na voljo veljavna orodja za pridobivanje informacij ter dragocena podlaga za določanje prednostnih nalog in sprejemanje nadaljnjih tehničnih, finančnih in političnih odločitev, je treba zagotoviti sestavo kart poplav in okvirnih kart škode zaradi poplav, ki opisujejo območja z različnimi ravnmi tveganja poplav.

12. Za izogibanje in zmanjšanje negativnih posledic poplav na zadevnem območju je primerno zagotoviti načrte za obvladovanje tveganja poplav. Vzroki in posledice poplav se razlikujejo glede na države in regije Skupnosti. Načrti za obvladovanje tveganja poplav morajo zato upoštevati posebne geografske, hidrološke in druge zadevne okoliščine povodij, porečij ali dela obale ter zagotoviti rešitve, ki so prilagojene potrebam in prednostnim nalogam, ki veljajo za povodje, porečje ali obalno območje, medtem pa morajo zagotavljati usklajenost z vodnimi območji.

13. Cikel obvladovanja tveganja poplav, ki vključuje korake preprečevanje, varstvo, pripravljenost, ukrepi v primeru nesreče ter obnova in pregled, mora biti eden od osnovnih elementov načrtov za obvladovanje tveganja poplav s poudarkom na preprečevanju, varstvu in pripravljenosti.

14. Za preprečevanje podvojevanja dela, mora biti državam članicam omogočeno, da za izpolnjevanje zahtev te direktive uporabljajo obstoječe karte poplavnih območij in načrte za obvladovanje tveganja poplav.

15. Razvoj načrtov upravljanja povodij na podlagi Direktive 2000/60/ES in načrtov za obvladovanje tveganja poplav na podlagi te direktive sta elementa celostnega upravljanja povodij; oba procesa morata zato uporabljati obojestranski potencial za sinergije. Za zagotovitev učinkovitosti in pametne uporabe virov mora biti izvajanje te direktive tesno usklajeno z Direktivo 2000/60/ES.

16. V primeru večnamenske uporabe vodnih teles pri različnih oblikah trajnostnih človeških dejavnosti (npr. obvladovanje tveganja poplav, ekologija, rečna plovba ali hidroelektrarne) ter ob upoštevanju vplivov teh uporab na vodna telesa zagotavlja Direktiva 2000/60/EC jasen in pregleden postopek za obravnavanje takšnih uporab in vplivov, vključno z možnimi odstopanji od ciljev „dobro stanje“ ali „neposlabšanje“ iz člena 4(7).

17. Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[15].

18. Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so zlasti priznana v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije. Zlasti si prizadeva za spodbujanje vključevanja visoke ravni varstva okolja v politiko Skupnosti v skladu z načelom trajnostnega razvoja, kot je določeno v členu 37 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije.

19. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev ukrepov, ki jih je treba sprejeti, ter se ti zaradi obsega in posledic ukrepov lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot ga določa ta člen, ta sklep ne presega potrebnega za doseganje teh ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I Splošne določbe

Člen 1

Ta direktiva določa okvir za zmanjšanje tveganja, povezanega s poplavami v Skupnosti, za zdravje ljudi, okolje in ekonomsko dejavnost.

Člen 2

Za namene te direktive se razen opredelitev pojmov „reka“, „povodje“, „porečje“ in „vodno območje“, kot so določene v členu 2 Direktive 2000/60/ES, uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. „Poplava“ pomeni začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.

2. „Tveganje poplav“ pomeni verjetnost poplave določene stopnje skupaj z ocenjeno škodo za zdravje ljudi, okolje in ekonomsko dejavnost, ki je povezana s to stopnjo poplave.

Člen 3

Za namene te direktive države članice uporabljajo ureditve iz člena 3(1), (2), (3) in (6) Direktive 2000/60/ES.

Poglavje IIPredhodna presoja tveganja poplav

Člen 4

1. Države članice za vsako vodno območje ali del mednarodnega vodnega območja, ki leži na njihovem ozemlju, predhodno ocenijo tveganje poplav v skladu z odstavkom 2.

2. Predhodna presoja tveganja poplav vključuje vsaj:

(a) karta vodnega območja, vključno z mejami povodij, porečij in, kjer je primerno, zadevnih obalnih območij, ki kaže topografijo in uporabo zemljišča;

(b) opis preteklih poplav;

(c) opis procesov poplavljanja in njihove občutljivosti na spremembe, vključno z vlogo poplavnih območij kot naravnih sredstev za zadrževanje/naravnega varnostnega pasu za varstvo pred poplavami in tokom poplavnih voda zdaj in v prihodnosti;

(d) opis razvojnih načrtov, ki bi povzročili spremembo uporabe zemljišča ali razporeditve prebivalstva in porazdelitve ekonomskih dejavnosti, kar bi povzročilo povečanje tveganja poplav na območju samem ali v višje ali nižje ležečih regijah;

(e) presojo verjetnosti poplav v prihodnosti na podlagi hidroloških podatkov, vrst poplav ter predvidenih vplivov podnebnih sprememb in trendov uporabe zemljišč;

(f) napoved ocenjenih posledic poplav v prihodnosti za zdravje ljudi, okolje in ekonomsko dejavnost, ki upošteva dolgoročni razvoj, vključno s podnebnimi spremembami.

Člen 5

1. Na podlagi presoje iz člena 4 se vsako povodje, porečje ali del obale, ki spada v vodno območje, umesti v eno od naslednjih kategorij:

(a) povodja, porečja ali deli obale, za katere se ugotovi, da jih ne ogroža nobeno možno večje tveganje poplav ali obstaja razumna verjetnost, da se to ne pojavi, ali so morebitne posledice za zdravje ljudi, okolje ali ekonomsko dejavnost sprejemljivo majhne;

(b) povodja, porečja ali deli obale, za katere se sklene, da jih ogroža možno večje tveganje poplav ali obstaja razumna verjetnost, da se to pojavi.

2. Umeščanje mednarodnih povodij ali porečij ali delov obale, ki so del mednarodnega vodnega območja, v kategoriji iz odstavka 1 usklajujejo zadevne države članice.

Člen 6

1. Države članice zaključijo predhodno presojo tveganja poplav najpozneje tri leta od datuma začetka veljavnosti te direktive.

2. Države članice pregledajo in posodobijo presojo iz odstavka 1, če je to potrebno, najpozneje leta 2018 in potem vsakih šest let.

Poglavje III Karte poplavnih območij

Člen 7

1. Države članice na ravni vodnega območja pripravijo karte poplav in okvirne karte škode zaradi poplav, v nadaljnjem besedilu „karte poplavnih območij“, za povodja, porečja in dele obale, določene na podlagi člena 5(1)(b).

2. Karte poplav zajemajo geografska območja, ki so lahko poplavljena po naslednjih predvidenih potekih:

(a) velika verjetnost poplav (verjetno obdobje ponovitve enkrat na 10 let);

(b) srednja verjetnost poplav (verjetno obdobje ponovitve enkrat na 100 let);

(c) majhna verjetnost poplav (izredni dogodki).

Za vsak predviden potek iz prvega pododstavka so prikazani naslednji elementi:

(a) predvidene globine vode;

(b) hitrost toka, kjer je potrebno;

(c) območja, kjer sta možni erozija bregov in odlaganje naplavin.

3. Okvirne karte škode zaradi poplav kažejo možno škodo, povezano s poplavami iz predvidenih potekov iz odstavka 2 in izraženo glede na:

(a) število možnih prizadetih prebivalcev;

(b) možno ekonomsko škodo na območju;

(c) možno škodo za okolje.

Člen 8

1. Države članice zagotovijo, da bodo karte poplavnih območij dokončane najpozneje do 22. decembra 2013.

2. Karte se pregledajo in, če je potrebno, posodobijo najpozneje do 22. decembra 2019 in potem vsakih šest let.

Poglavje IVNačrti za obvladovanje tveganja poplav

Člen 9

1. Države članice pripravijo in izvajajo načrte za obvladovanje tveganja poplav na ravni vodnega območja za povodja, porečja in dele obale, določene na podlagi odstavka 1 točke (b) člena 5 v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena.

2. Države članice določijo ustrezne ravni varstva, ki so posebej določene za vsako povodje, porečje ali del obale, s poudarkom na zmanjševanju verjetnosti poplav in možnih posledic poplav za zdravje ljudi, okolje in ekonomsko dejavnost ter ob upoštevanju zadevnih vidikov: upravljanje voda, upravljanje tal, prostorsko načrtovanje, uporaba zemljišč in ohranjanje narave.

3. Načrti za obvladovanje tveganja poplav vključujejo ukrepe, katerih cilj je doseči ravni varstva, določene v skladu z odstavkom 2.

Načrt za obvladovanje tveganja poplav obravnava vse faze cikla obvladovanja tveganja poplav s poudarkom na preprečevanju, varstvu, pripravljenosti ter ob upoštevanju značilnosti posameznega povodja ali porečja.

4. Ukrepi za obvladovanje tveganja poplav, ki so sprejeti v eni državi članici, ne smejo povečati tveganja poplav v sosednjih državah.

Člen 10

1. Prvi načrt za obvladovanje tveganja poplav vključuje vsebine, določene v delu A Priloge. Nadaljnji pregled, v skladu s členom 11(2), vključuje vsebine, določene v delu B Priloge.

2. Države članice Komisiji predložijo vmesno poročilo, ki opisuje napredek pri izvajanju načrtovanih ukrepov, v treh letih od objave vsakega načrta za obvladovanje tveganja poplav ali njegove posodobitve.

Člen 11

1. Države članice zagotovijo, da bodo načrti za obvladovanje tveganja poplav dokončani in objavljeni najpozneje do 22. decembra 2015 ter izvajani od 23. decembra 2015.

2. Načrt/načrti za obvladovanje tveganja poplav se pregleda/pregledajo in posodobi/posodobijo najpozneje leta 2021 in potem vsakih šest let.

Člen 12

1. Države članice zagotovijo za vodna območja, ki so v celoti na njihovem ozemlju, izdelavo enega načrta za obvladovanje tveganja poplav.

2. Države članice v primeru mednarodnih vodnih območij, ki so v celoti na območju Skupnosti, zagotovijo usklajevanje, katerega cilj je izdelava enega mednarodnega načrta za obvladovanje tveganja poplav.

Kjer se tak načrt ne izdela, države članice izdelajo načrt za obvladovanje tveganja, ki zajema vsaj tiste dele mednarodnega vodnega območja, ki so na njihovem ozemlju.

3. V primeru mednarodnega vodnega območja, ki se širi prek meja Skupnosti in kjer ni izdelan noben mednarodni načrt za obvladovanje tveganja poplav, ki vključuje katero koli zadevno tretjo državo, države članice izdelajo načrte za obvladovanje tveganja poplav, ki zajemajo vsaj tiste dele mednarodnega vodnega območja, ki so na ozemlju zadevnih držav članic.

Poglavje VUsklajevanje z Direktivo 2000/60/ES, obveščanje in sodelovanje javnosti

Člen 13

1. Razvoj prvih kart poplavnih območij in njihovi nadaljnji pregledi iz člena 8 te direktive se bodo izvedli s tesnim usklajevanjem in, če je to potrebno, bodo vključeni v preglede iz člena 5(2) Direktive 2000/60/ES.

2. Razvoj prvih načrtov za obvladovanje tveganja poplav in njihovi nadaljnji pregledi iz člena 10 te direktive se bodo izvedli s tesnim usklajevanjem in, če je to potrebno, bodo vključeni v preglede načrtov upravljanja povodij iz člena 13(7) Direktive 2000/60/ES.

3. Države članice zagotovijo, da se dejavno sodelovanje vseh zainteresiranih strani iz člena 14 te direktive usklajuje z dejavnim sodelovanjem vseh zainteresiranih strani iz člena 14 Direktive 2000/60/ES.

Člen 14

1. Države članice dajo predhodno presojo tveganja poplav, karte poplavnih območij in načrte za obvladovanje tveganja poplav na voljo javnosti.

2. Države članice zagotovijo dejavno sodelovanje vseh zainteresiranih strani pri izdelavi, pregledovanju in posodabljanju načrtov za obvladovanje tveganja poplav iz poglavja IV.

Poglavje VIIzvedbeni ukrepi in spremembe

Člen 15

1. Komisija lahko, v skladu s postopkom iz člena 16(2), sprejme tehnične formate za prenos in obdelavo podatkov, vključno s statističnimi in kartografskimi podatki.

2. Komisija lahko, ob upoštevanju obdobij za pregledovanje in posodobitev ter v skladu s postopki iz člena 16(2), prilagodi člen 4(2), člen 7(2) in (3) ter Prilogo znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Člen 16

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 21 Direktive 2000/60/ES (v nadaljnjem besedilu „odbor“).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES se določi na tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Poglavje VIIPoročila in končne določbe

Člen 17

Države članice predložijo Komisiji predhodno presojo tveganja poplav, karte poplavnih območij in načrte za obvladovanje tveganja poplav v treh mesecih po njihovem dokončnem oblikovanju.

Člen 18

Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te direktive najpozneje do 22. decembra 2018 ter potem vsakih šest let.

Člen 19

1. Države članice sprejmejo zakone, predpise in upravne določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje [dve leti od datuma začetka veljavnosti]. Besedilo teh določb s primerjalno tabelo med določbami in to direktivo takoj pošljejo Komisiji.

Ko države članice sprejmejo te določbe, se morajo sklicevati na to direktivo ali mora biti takšno sklicevanje navedeno ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedilo glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki jih zajema ta direktiva.

Člen 20

Ta direktiva začne veljati [dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 21

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[…] […]

Priloga

Načrti za obvladovanje tveganja poplav

A. Vsebine prvih načrtov za obvladovanje tveganja poplav:

1. ugotovitve predhodne presoje tveganja poplav, kot zahteva poglavje II;

2. karte poplavnih območij, pripravljene v skladu s poglavjem III, in ugotovitve, ki izhajajo iz teh kart;

3. opis ustrezne ravni varstva, določene v skladu s členom 9(2);

4. opis ukrepov, ki so potrebni za doseganje ustreznih ravni varstva, vključno z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 9, in ukrepi v zvezi s poplavami, sprejetimi na podlagi drugih zakonov Skupnosti;

5. opis sprejetih ukrepov za obveščanje javnosti in javno posvetovanje;

6. opis postopka usklajevanja znotraj vsakega mednarodnega vodnega območja in postopka usklajevanja z Direktivo 2000/60/ES ter seznam pristojnih organov.

B. Vsebine nadaljnjih posodobitev načrtov za obvladovanje tveganja poplav:

1. vse spremembe ali posodobitve od objave prejšnje različice načrta za obvladovanje tveganja poplav, vključno s povzetkom pregledov iz poglavij II, III in IV;

2. ocena napredka pri doseganju določene ravni varstva;

3. opis in razlaga vseh ukrepov, predvidenih v predhodni različici načrta za obvladovanje tveganja poplav, ki se niso izvajali;

4. opis vseh dodatnih ukrepov od objave prejšnje različice načrta za obvladovanje tveganja poplav.

[1] EUrosion: http://www.eurosion.org.

[2] Direktiva 2000/60/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, UL L 327, 22.12.2000.

[3] COM(2004)472 konč., z dne 12.7.2004.

[4] http://www.floodsite.net.

[5] Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), UL L 277, 21.10.2005.

[6] Vsi skrajni roki v Okvirni direktivi o vodah veljajo za 22. december, ko začne veljati ta direktiva.

[7] UL C […], […], str. […].

[8] UL C […], […], str. […].

[9] UL C […], […], str. […].

[10] UL C […], […], str. […].

[11] UL L 327, z dne 22.12.2000, str. 1. Direktiva, spremenjena v skladu z Odločbo št. 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).

[12] COM(2004)472 konč., 12.7.2004.

[13] UL L 297, 15.11.2001, str. 7.

[14] UL L 311, 14.11.2002, str. 3.

[15] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.