52006IP0488

P6_TA(2006)0488

Nova okvirna strategija za večjezičnost

Resolucija Evropskega parlamenta o novi okvirni strategiji za večjezičnost (2006/2083(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju člena 192(2) Pogodbe ES,

- ob upoštevanju členov 149, 151 in 308 Pogodbe ES,

- ob upoštevanju členov 21 in 22 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije,

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2003 o vlogi regionalnih in lokalnih oblasti v procesu evropske integracije [1] in tamkajšnje sklicevanje na jezikovno raznolikost v Evropi,

- ob upoštevanju Sklepa št. 1934/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o evropskem letu jezikov 2001 [2],

- ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 14. februarja 2002 o zavzemanju za jezikovno raznolikost in učenje jezikov v okviru izvajanja ciljev evropskega leta jezikov 2001 [3],

- ob upoštevanju Evropske listine Sveta Evrope za regionalne in manjšinske jezike, ki je začela veljati 1. marca 1998,

- ob upoštevanju Okvirne konvencije Sveta Evrope za zaščito narodnostnih manjšin, ki je začela veljati 1. februarja 1998,

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2003 s priporočili Komisiji o evropskih regionalnih in manj razširjenih jezikih — jeziki manjšin v EU — v okviru širitve in kulturne raznolikosti [4],

- ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0372/2006),

A. ker je spoštovanje jezikovne in kulturne raznolikosti temeljno načelo EU in je z naslednjimi besedami zapisano v členu 22 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije: "Unija spoštuje kulturno, versko in jezikovno raznolikost",

B. ker je večjezičnost posebnost EU, zaradi katere je Unija nazoren primer, in je tudi osnovna sestavina evropske kulture,

C. ker je bil v zgoraj omenjeni resoluciji z dne 14. januarja 2003 poziv, naj se v Pogodbo ES vstavi nov člen 151a, ki se glasi: "Skupnost znotraj svojega področja pristojnosti spoštuje in se zavzema za jezikovno raznolikost v Evropi, vključno z regionalnimi in manjšinskimi jeziki kot izrazi te raznolikosti, z vzpodbujanjem sodelovanja med državami članicami in uporabo drugih primernih instrumentov za doseganje tega cilja.",

D. ker je širjenje večjezičnosti v pluralistični Evropi bistveni dejavnik v kulturni, gospodarski in socialni integraciji in ker razvija sposobnosti državljanov in prispeva k njihovi mobilnosti;

E. ker se nekatere evropske jezike uporablja v mnogih državah nečlanicah in ker predstavljajo pomembno vez med ljudstvi in narodi različnih svetovnih regij,

F. ker imajo nekateri evropski jeziki posebno zmožnost vzpostaviti takojšnjo neposredno komunikacijo z drugimi deli sveta,

G. ker lahko jezikovna raznolikost postane sestavni del socialne kohezije in vir strpnosti, sprejemanja razlik, identificiranja in medsebojnega razumevanja med narodi,

H. ker bi si morali pri večjezičnosti prizadevati za spodbujanje spoštovanja do različnosti in strpnosti, da bi preprečili pojav aktivnih ali pasivnih sporov med različnimi jezikovnimi skupnostmi v državah članicah,

I. ker vsi jeziki kot prevladujoč način dostopa do kulture predstavljajo poseben način zaznavanja in opisovanja realnosti, zato jim je treba zagotoviti pogoje, potrebne za njihov razvoj,

J. ker je za spodbujanje učenja drugih jezikov in za dosego cilja "materni jezik + 2" pomembno, da se zavedamo načinov za učenje govorjenja in izražanja ter osvajanja osnov v zgodnjem otroštvu, kar krepi usposobljenost za materni jezik,

K. ker so regionalni in manjšinski jeziki velika kulturna zakladnica in glede na to, da so del skupne kulturne dediščine, bi morala biti podpora njihovemu ohranjanju vedno boljša,

L. ker sta Parlament in Odbor regij ob številnih priložnostih zastavila vprašanje pomena manj razširjenih jezikov ter o tem, da trenutno na ravni EU o evropskih regionalnih in manj razširjenih jezikih ni nobenih pravnih določb,

M. ker je treba posebno pozornost nameniti temu, da se osebam, ki so prikrajšane, živijo v težkih razmerah ali so invalidne, olajša dostop do obvladanja jezikov,

Posebne pripombe o okvirni strategiji

1. pozdravlja zavezanost Komisije in zlasti novo okvirno strategijo za pospeševanje znanja jezikov ter izkoriščanje njegovih kulturnih in družbeno-gospodarskih prednosti;

2. meni, da je za doseganje ciljev, zadanih z Lizbonsko strategijo, bistveno, da se s spodbujanjem učenja tujih jezikov izboljša kakovost, učinkovitost in dostop do sistemov izobraževanja in usposabljanja v Evropski uniji;

3. ugotavlja strateški pomen evropskih svetovnih jezikov kot spodbud za komunikacijo in sredstev za solidarnost, sodelovanje, gospodarsko investicijo in s tem kot eno od glavnih političnih smernic evropske politike na področju večjezičnosti;

4. pozdravlja dolgoročni cilj Komisije, da izboljša jezikovne spretnosti in znanje posameznikov, pri čemer se sklicuje na cilj, zastavljen leta 2002 na barcelonskem Evropskem svetu, da bi se morali državljani poleg svojega maternega učiti vsaj dva tuja jezika;

5. v ta namen želi spomniti države članice EU na dejstvo, da se je treba z ustreznimi ukrepi zavzemati za resnično politiko učenja tujih jezikov; hkrati ponovno poudarja, da je zgodnje učenje jezikov izredno pomembno in bi mora temeljiti na učinkovitih metodah glede na najboljše razpoložljive tehnike;

6. meni, da primanjkuje podrobnih in zanesljivih podatkov in ustreznih kazalcev trenutnih razmer na področju znanja tujih jezikov v državah članicah, zato pozdravlja predlog za evropski kazalnik znanja jezika; da bi pridobili realno podobo jezikovne usposobljenosti, bi ta kazalnik moral vključevati vse uradne jezike EU in bi se lahko, če je to postopkovno izvedljivo, razširil s petih najbolj razširjenih na ostale jezike EU;

7. meni, da se predlog za večjezičnost ne sme nanašati samo na uradne jezike/jezike držav članic;

8. pozdravlja zavezanost Komisije, da bo državljanom omogočila dostop do zakonodaje EU, postopkov in informacij v njihovem lastnem jeziku; vseeno bi to moralo vključevati čim več jezikov držav članic, ki jih državljani uporabljajo; tako bi trditev Komisije, da imajo državljani brez preprek pravico dostopa do EU v svojem jeziku postala realnost; to bi bil pomemben korak pri približevanju med EU in številnimi njenimi državljani, kar je glavni cilj načrta D za demokracijo, dialog in debato;

9. poziva Komisijo in druge evropske institucije, naj na svojih spletnih straneh na najboljši možni način uporabijo nova digitalna in tehnološka prevajalska orodja, da bi državljanom omogočili dostop do informacij o evropskih zadevah in njihovo prejemanje v njihovem lastnem jeziku;

10. meni, da je treba priseljencem zagotoviti čim večje možnosti za učenje jezika ali jezikov države gostiteljice, kot je opredeljeno z njeno zakonodajo, z namenom njihove socialne in kulturne integracije, v kolikor je to potrebno, z uporabo predvsem metod, ki so se pri učenju jezikov in integraciji priseljencev izkazale za učinkovite, ter jim omogočiti učenje njihovega maternega jezika kot načina ohranjanja vezi z državo izvora;

11. pozdravlja zamisel o vzpodbujanju držav članic, naj oblikujejo nacionalne načrte, saj se zaveda potrebe po jezikovnem načrtovanju na ravni držav članic; s tem aktom se bo okrepil položaj mnogih od manj razširjenih jezikov in se bo dvignila ozaveščenost o jezikovni raznolikosti; predlaga, naj načrti držav članic vključujejo manj razširjene jezike vsake države in naj preučijo možnosti učenja teh jezikov za motivirane odrasle ter naj te projekte vključijo kot primere dobre prakse;

12. podpira ukrepe za boljše usposabljanje učiteljev, tudi na nejezikovnih področjih in pri poklicnem usposabljanju, in dodaja, da je treba povečati število poučevanih jezikov v šolah in izven njih, da bi učiteljem pod istimi pogoji olajšali učenje in kasneje poučevanje več jezikov, pod pogojem, da je za to izražen interes; ob tej priložnosti želi spomniti, da je jezikovno usposabljanje bistveno za vzpodbujanje in pospeševanje ne samo mobilnosti študentov, ampak tudi tistih delavcev, ki želijo izvajati poklicno dejavnost v eni od držav članic;

13. opozarja, da je treba posebno pozornost nameniti temu, da se pri osebah, ki so prikrajšane, živijo v težkih razmerah ali so invalidne, spodbuja učenje jezikov;

14. meni, da bi moralo biti učenje jezikov bistveni sestavni del programa vseživljenjskega učenja;

15. pozdravlja večjo rabo učenja z metodo CLIL ("Content and Language Integrated Learning"), na podlagi katerega se učenci določen predmet učijo v tujem jeziku, in poziva države članice, naj vzpostavijo mreže najboljših praks, zlasti preko analize rezultatov poglobljenih jezikovnih tečajev (metoda "immersion") v večjezičnih državah;

16. je zadovoljen, da imajo visokošolske ustanove bolj aktivno vlogo pri širjenju večjezičnosti, ne samo med učenci in učnim osebjem, ampak tudi v širši skupnosti, zato meni, da bi bilo treba vzpodbujati povezovanje med univerzami in nacionalnimi, lokalnimi ter regionalnimi organi;

17. pozdravlja osredotočanje na dejavnosti s področja raziskav in tehnološkega razvoja v zvezi z jezikom povezanimi tehnologijami v 7. okvirnem raziskovalnem programu z namenom krepitve večjezičnosti s pomočjo novih informacijskih tehnologij;

18. podpira predlog za večjezičnost v informacijski družbi ter za ustvarjanje in širjenje večjezičnih vsebin in znanja; obstaja vedno večjo nabor tehnologij, ki bodo pripomogle k povečani rabi vseh jezikov, vključno z manj razširjenimi; tehnologija nudi največje možnosti za zagotavljanje jezikovnega prostora vsem evropskim jezikom;

19. podpira predlog za razvoj z jeziki povezanih poklicev in panog; vsi evropski jeziki bodo potrebovali nove tehnologije, kot sta obdelava govora, prepoznava glasu in podobno, tako kot tudi terminološko delo, razvoj poučevanja jezikov, razvoj na področju izdajanja spričeval in preizkusov znanja jezika; v nasprotnem primeru bodo manj razširjeni jeziki zaostali, njihov socialni prostor pa bodo zavzeli drugi bolj razširjeni jeziki;

20. pozdravlja predlog za večjo preglednost poučevanja jezikov, preizkusov znanja jezikov in izdajanja spričeval, in sicer z objavo inventarja trenutno razpoložljivih sistemov;

Predlagani ukrepi

21. poziva evropske institucije in organe, naj izboljšajo komuniciranje z državljani v njihovem maternem jeziku, ne glede na to, ali ima ta jezik uradni status na ravni države članice ali EU;

22. poziva evropske institucije in organe, naj tesno sodelujejo s Svetom Evrope pri spodbujanju in zaščiti jezikovne raznolikosti in učenja jezikov in gradijo na svojih izkušnjah s področja jezikovne politike (kot sta Evropski jezikovni portfolijo ali Evropska listina za regionalne in manjšinske jezike);

23. vzpodbuja Komisijo, naj nadaljuje izvajanje predlogov, vključenih v zgoraj navedeni resoluciji z dne 4. septembra 2003, v okviru njihove izvedljivosti in Parlament redno obvešča o doseženih rezultatih;

24. poziva evropskega varuha človekovih pravic, naj si še posebej prizadeva za spoštovanje jezikovnih pravic evropskih državljanov in zagotovi več možnosti za reševanje sporov v EU, povezanih z jeziki;

25. poziva Komisijo, naj olajša in širi dostop do informacij ter financiranja organizacij kandidatk, katerih cilj je širjenje večjezičnosti preko mrež in/ali projektov, ki jih bo od leta 2007 financirala Komisija;

*

* *

26. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu in vladam držav članic.

[1] UL C 38 E, 12.2.2004, str. 167.

[2] UL L 232, 14.9.2000, str. 1.

[3] UL C 50, 23.2.2002, str. 1.

[4] UL C 76 E, 25.3.2004, str. 374.

--------------------------------------------------