Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52006IP0096

    Resolucija Evropskega parlamenta o strateškem dokumentu Komisije o širitvi za leto 2005 (2005/2206(INI))

    UL C 291E, 30.11.2006, p. 402–409 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

    52006IP0096

    Resolucija Evropskega parlamenta o strateškem dokumentu Komisije o širitvi za leto 2005 (2005/2206(INI))

    Uradni list 291 E , 30/11/2006 str. 0402 - 0409


    P6_TA(2006)0096

    Strateški dokument o širitvi za leto 2005

    Resolucija Evropskega parlamenta o strateškem dokumentu Komisije o širitvi za leto 2005 (2005/2206(INI))

    Evropski parlament,

    - ob upoštevanju strateškega dokumenta Komisije o širitvi za leto 2005 (KOM(2005)0561),

    - ob upoštevanju predloga Komisije za Sklep Sveta o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz Partnerstva za pristop s Hrvaško (KOM(2005)0556),

    - ob upoštevanju predloga Komisije za Sklep Sveta o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz Partnerstva za pristop s Turčijo (KOM(2005)0559),

    - ob upoštevanju mnenja Komisije o prošnji Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za članstvo v Evropski uniji (KOM(2005)0562) in z njim povezanega predloga za Sklep Sveta o načelih, prednostnih nalogah in pogojih Evropskega partnerstva z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (KOM(2005)0557),

    - ob upoštevanju poročila Komisije Svetu o napredku, ki ga je Bosna in Hercegovina dosegla pri izvajanju prednostnih nalog, opredeljenih v Študiji izvedljivosti o pripravljenosti Bosne in Hercegovine za pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu z Evropsko unijo (KOM(2005)0529),

    - ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Albanije (SEK(2005)1421), Kosova (SEK(2005)1423), Bosne in Hercegovine (SEK(2005)1422), Srbije in Črne gore (SEK(2005)1428), Turčije (SEK(2005)1426) in Hrvaške (SEK(2005)1424),

    - ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. januarja 2006 z naslovom "Zahodni Balkan na poti k EU: utrjevanje stabilnosti in povečevanje blaginje" (KOM(2006)0027),

    - ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2005 o začetku pogajanj s Turčijo [1],

    - ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. septembra 2004 [2] in 29. septembra 2005 [3] o položaju etničnih in narodnostnih manjšin v srbski regiji Vojvodini in poročila svoje misije za ugotavljanje dejstev, ki se je v regiji mudila januarja in februarja 2005,

    - ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

    - ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0025/2006).

    1. pozdravlja dejstvo, da strateški dokument Komisije zagovarja navzven usmerjeno Unijo, ki še vedno predstavlja zanesljivega partnerja sosednjim državam, zavezanega spodbujanju stabilne demokracije in uspešnega gospodarstva;

    2. poziva države članice in Komisijo, da v tesnem sodelovanju pripravijo komunikacijsko strategijo in s tem pomirijo upravičene skrbi evropske javnosti glede evropske širitve in integracije;

    3. z zadovoljstvom ugotavlja, da je spodbuda širitvene strategije Evropske unije jasno prispevala k začetku izvajanja reform v Turčiji, na Hrvaškem in v vseh državah zahodnega Balkana;

    4. odobrava in podpira poudarek Komisije na pravičnem in strogem pogojevanju, pri čemer bo Komisija pripravila jasne in objektivne zahteve za vsako fazo v pristopnem procesu in bo dovolila nadaljevanje pogajanj le, če bo v celoti zadovoljna z izpolnitvijo vseh bistvenih pogojev; zato ponovno poudarja, da bo napredek vsake države kandidatke odvisen od lastnih zaslug te države;

    5. opozarja, da sposobnost absorpcije Unije ostaja eden od izvirnih pogojev, določenih v okviru Evropskega sveta v Kopenhagnu leta 1993, za pristop novih držav; meni, da je opredelitev narave Evropske unije, vključno z njenimi geografskimi mejami, ključnega pomena za razumevanje pojma absorpcijske sposobnosti; zahteva, da Komisija do 31. decembra 2006 predloži poročilo, v katerem določi načela, ki podpirajo to opredelitev; poziva Komisijo, naj ta element vključi kot dejavnik v časovni razpored celotnih pogajanj; naroči, naj se njegovemu Odboru za zunanje zadeve, skupaj z Odborom za ustavne zadeve, dodeli pristojnost za pripravo samoiniciativnega poročila o tej zadevi;

    6. meni, da zastoj pri ratifikaciji Pogodbe o Ustavi za Evropo Uniji preprečuje povečanje svoje absorpcijske sposobnosti;

    7. opozarja Svet, naj pred sprejetjem dokončne odločitve o katerikoli novi državi članici Evropske unije zagotovi razpoložljivost ustreznih proračunskih virov, s čimer se omogoči primerno financiranje politik Evropske unije;

    8. znova poziva k povečanju sredstev za 2,5 milijarde evrov in k prerazporeditvi 1,2 milijarde evrov pod razdelkom 4 (EU kot globalni partner) glede na predlog Komisije predvsem za predpristopni (IPA) ter sosedski in partnerski (ENPI) instrument;

    9. opozarja, da dolgoročna evropska perspektiva ostaja cilj, ki ga je treba zasledovati na osnovi že navedenih meril in pogojev, vključno z absorpcijsko sposobnostjo Unije, pa tudi na osnovi obvez, ki jih je Unija sprejela in morajo biti vse del morebitnega urnika pogajanj;

    10. zato poziva Komisijo in Svet, naj v primeru, ko bi ta perspektiva zahtevala širši nabor izvedbenih možnosti, pripravita predloge za tesne večstranske odnose z EU za vse evropske države, ki trenutno nimajo perspektive članstva; poudarja, da je odločitev o pristopu k temu večstranskemu okviru kot vmesnemu koraku na poti do polnega članstva v rokah vseh držav, ki imajo priznano možnost za članstvo;

    11. meni, da bi takšna možnost ponudila tudi evropsko perspektivo, ki je potrebna za pospeševanje številnih nujnih notranjih reform v zadevnih državah;

    12. ponovno potrjuje, da procesa integracije v EU ne morejo voditi zgolj tehnokratski kriteriji, temveč zahteva iskreno zavzemanje za temeljna načela svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države; spoštovanje teh vrednot bo upošteval kot odločilni dejavnik pri ocenjevanju pripravljenosti za pridružitev Evropski uniji;

    13. poziva države članice Evropske unije, naj spoštujejo svoje zaveze glede morebitnega pristopa zadevnih držav; poudarja, da je učinkovita raba političnega pogojevanja odvisna tudi od zaupanja Evropski uniji, da odločno spoštuje svoje odločitve glede evropske perspektive za te države;

    14. opozarja države kandidatke in morebitne države kandidatke, da je vendarle bistveno strogo izvajanje in uveljavljanje zakonodaje, ki je bila sprejeta z namenom uskladitve z zakonodajo ES; v tem kontekstu je prepričan, da sta ključna predpogoja za to resnično neodvisna in dobro delujoča javna uprava in pravosodni sistem, ki ju podpirajo nujni logistični in finančni viri; te države zato poziva, da ob pomoči Komisije sprejmejo konkretne ukrepe v tej smeri;

    15. meni, da morajo države kandidatke dokazati svojo sposobnost varovanja zunanje meje Unije, ko se enkrat pridružijo Schengenskemu sporazumu;

    16. ponovno poudarja potrebo po spodbujanju regionalnega sodelovanja na ključnih področjih za zahodni Balkan, kot so etnična in verska sprava, čezmejno sodelovanje in prosto gibanje oseb, boj proti organiziranemu kriminalu, omogočanje vračanja beguncev, vzpostavljanje območja proste trgovine, ki bo sposobno pritegniti tuje naložbe, skupno upravljanje z okoljskimi viri in razvoj integriranih čezmejnih omrežij; verjame, da bi si morala Komisija aktivno prizadevati za ta cilj z dejanskimi spodbudami, ki jih ima na voljo skozi različne pogajalske forume in preko različnih programov pomoči; opozarja na prispevek, ki ga je v tem pogledu imel Pakt stabilnosti, in podpira njegova prizadevanja za spodbujanje večje udeleženosti držav zahodnega Balkana v regionalnem integracijskem procesu;

    17. meni, da bi morali regionalni razvojni in investicijski programi, skupne izobraževalne in zaposlovalne pobude ter skupni prometni in turistični projekti pripeljati do vzpostavitve skupnih mehanizmov, kot je carinska unija zahodnega Balkana, preden zadevne države postanejo članice EU;

    18. nujno poziva države zahodnega Balkana, naj zagotovijo spoštovanje pravic manjšin in spoštovanje njihove pravice do vrnitve v kraje, od koder izvirajo;

    19. pozdravlja deklaracijo Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije in Črne gore o vračanju beguncev in odškodnini za premoženje, podpisano dne 31. januarja 2005 v Sarajevu, kot pomemben korak k rešitvi zapuščine približno treh milijonov beguncev in notranje razseljenih oseb; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj ne zmanjšujejo svojih prispevkov za obnovo stanovanjskih zgradb in za projekte gospodarske trajnosti ter naj, kjer je to mogoče, pogojujejo donacije, posojila in investicije v zaposlitvene možnosti za povratnike;

    20. ugotavlja, da je brezposelnost na zahodnem Balkanu kljub gospodarski rasti še vedno nesprejemljivo visoka; zato poziva Komisijo, da vključi oblikovanje delovnih mest kot eno izmed prednostnih nalog v svojo skupno politiko, ki zadeva regijo;

    Turčija

    21. verjame, da bi lahko demokratična in laična Turčija prevzela dejavno vlogo pri spodbujanju razumevanja med civilizacijami;

    22. opozarja, da se je tempo sprememb v letu 2005 upočasnil in da izvajanje reform ostaja neenakomerno, medtem ko je v teku proces politične tranzicije v Turčiji; izraža upanje, da bo začetek pogajanj deloval kot vzvod za nadaljnje nujne reforme, za katere si mora Turčija prizadevati, da bi popolnoma izpolnila vsa politična in gospodarska merila; pričakuje, da Komisija vodi strog in temeljit nadzor dogajanja na terenu v zvezi s tem, kako učinkovito Turčija izvaja pravne določbe, zlasti tiste, ki se nanašajo na človekove pravice in temeljne svoboščine, pravno državo in demokracijo;

    23. poziva Turčijo k odstranitvi vseh obstoječih zakonskih in praktičnih ovir, da bi lahko vsi turški državljani polno uživali temeljne pravice in svoboščine, zlasti svobodo izražanja, versko svobodo, kulturne pravice, pravice manjšin na splošno ter zlasti pravice ekumenskega patriarha in pravice grške manjšine v Istanbulu ter na otokih Imbros in Tenedos;

    24. pričakuje, da bo Turčija zagotovila popolno neodvisnost in ustrezno delovanje sodstva, da bo nemudoma izkoreninila mučenje in slabo ravnanje ter si prizadevala za učinkovito spodbujanje pravic žensk in za sodni pregon nasilja proti ženskam; poziva Turčijo, naj zagotovi zatočišča za ženske, ki jim grozi nasilje;

    25. pozdravlja pozitivne pripombe predsednika vlade Erdogana o tem, da je treba kurdsko vprašanje razrešiti z demokratičnimi sredstvi; obžaluje poslabšanje trenutnih varnostnih razmer na jugovzhodu, zlasti porast nasilja po ponovnem začetku terorističnih napadov; opominja vse udeležene strani, da nadaljevanje z izzivanjem ali stopnjevanje nasilja ne bo zgolj resno vplivalo na ljudi v tej regiji, temveč bo predstavljalo tudi oviro v pogajalskem procesu;

    26. pozdravlja odločitev turških pravosodnih organov, da ne nadaljujejo s pregonom Orhana Pamuka, vendar opozarja na nadaljnji pregon drugih zaradi nenasilnega izražanja mnenja; zato poziva turške oblasti, da ponovno preučijo zakonske določbe, ki jih včasih uporablja pravosodje, tudi na podlagi nedavno sprejetega kazenskega zakonika, za pregon in v nekaterih primerih obsodbo posameznikov, navkljub dejstvu, da so ti svoje mnenje izražali na nenasilen način;

    27. obžaluje enostransko izjavo Turčije ob podpisu Dodatnega protokola k Pridružitvenemu sporazumu med ES in Turčijo (Sporazum iz Ankare); opozarja Turčijo, da je priznanje s strani vseh držav članic nujen sestavni del pristopnega procesa;

    28. poziva turške oblasti, naj v celoti izvajajo določila Sporazuma iz Ankare in prednostne naloge v okviru Partnerstva za pristop ter nemudoma odpravijo vse omejitve prostega pretoka blaga, ki se med drugim nanašajo na plovila, ki plujejo pod zastavo Republike Ciper, na ladje, ki v turška pristanišča prihajajo iz pristanišč Republike Ciper, ali na ciprska letala; turško vlado poziva, naj se jasno opredeli, da izjava ni del procesa ratifikacije v Veliki narodni skupščini Turčije, in s tem Evropskemu parlamentu omogoči ratifikacijo zgoraj navedenega Dodatnega protokola;

    29. pozdravlja dogovor, ki je bil dosežen na Svetu za splošne zadeve 27. februarja 2006 o sprejetju Uredbe o vzpostavitvi instrumenta finančne podpore za spodbujanje gospodarskega razvoja turške ciprske skupnosti; poziva Svet, naj si na podlagi sklepov Sveta z dne 26. aprila 2004, ob upoštevanju posvetovanj iz časa luksemburškega predsedovanja in na podlagi Protokola št. 10 k Aktu o pristopu Republike Ciper ponovno prizadeva za dosego sporazuma o ureditvi za olajšanje trgovine v zvezi s severnim delom Cipra;

    30. ponovno opozarja na svoje stališče, da morajo biti v prvi fazi pogajanj izpolnjene tiste prednostne naloge v okviru Partnerstva za pristop, ki se nanašajo na politična merila; z zadovoljstvom ugotavlja, da ima to stališče sedaj tudi podporo Komisije, ki ugotavlja, da je treba ta merila izpolnjevati v letu ali dveh; poziva Turčijo, naj čim prej predloži načrt s časovnim razporedom in posebnimi ukrepi za spoštovanje teh rokov; poziva Komisijo in Svet, naj pravočasno izpolnjevanje teh prednostnih nalog postavita kot pogoj za napredovanje v pogajanjih;

    31. pričakuje, da se bo Turčija vzdržala ovirati izvajanje sporazuma med EU in Natom "Berlin plus";

    Hrvaška

    32. pozdravlja odločitev EU, da začne pristopna pogajanja s Hrvaško v oktobru 2005, po oceni glavne tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY), da Hrvaška sedaj popolnoma sodeluje, in pozdravlja velik napredek, ki je bil dosežen doslej; poziva njene oblasti, da še naprej uresničujejo svoj program reform, da vzdržujejo polno sodelovanje z ICTY in da okrepijo celotne upravne in pravosodne zmogljivosti države;

    33. pozdravlja prijetje generala Gotovine, ki so ga izvedle španske oblasti; upa, da bo to predstavljalo dodaten pritisk na Srbijo in Republiko srbsko za njuno polno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo ter da bo sojenje generalu Gotovini prispevalo k odprti razpravi o vojnih dogodkih v nekdanji Jugoslaviji, v katerih je bil sam udeležen;

    34. z zadovoljstvom ugotavlja, da Hrvaška izpolnjuje nujna politična merila, vendar poudarja, da jo čakajo še številni pomembni izzivi na področju reforme pravosodja, zlasti glede na veliko število sodnih zaostankov in pristranske razsodbe pri pregonu vojnih zločinov, ki jih zaznamujejo etnični predsodki in so usmerjene proti obtožencem srbske narodnosti; hkrati poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za zmanjševanje korupcije in da so navkljub veljavnemu ustavnemu zakonu o narodnostnih manjšinah potrebni takojšnji ukrepi za nadaljnje izboljšanje položaja Romov;

    35. priznava, da je bil dosežen napredek na področju regionalnega sodelovanja tako glede odnosov Hrvaške s svojimi sosedami kot glede regionalnih pobud; meni, da je še vedno potrebno vlagati več truda v reševanje odprtih dvostranskih vprašanj, zlasti tistih, ki so povezana z vprašanji meje in lastnine; poziva Slovenijo in Hrvaško, da v vzdušju dobrih sosedskih odnosov in vzajemnega spoštovanja rešita svoje dvostranske težave; obžaluje, da kljub odločitvi hrvaške vlade, da pošlje parlamentu v ratifikacijo osnutek sporazuma o državni meji med Republiko Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, ta sporazum ni mogel biti ratificiran zaradi nasprotovanja Republike Srbske nekaterim njegovim vidikom; vzpodbuja vladi obeh držav, da se po diplomatski poti še naprej trudita doseči končno rešitev mejnega vprašanja;

    36. poudarja, da je treba storiti več za ustvarjanje pogojev, ki bodo v okviru zgoraj navedene sarajevske deklaracije o vrnitvi beguncev spodbujali trajno vračanje beguncev; s tem v zvezi pozdravlja skupno pobudo misije OVSE na Hrvaškem, hrvaške vlade, UNHCR in delegacije Evropske komisije na Hrvaškem, da začnejo s kampanjo za ozaveščanje javnosti o vračanju beguncev; verjame, da so pobude, ki imajo za cilj dejavno spodbujanje sprave med različnimi etničnimi skupinami, bistvenega pomena za prihodnjo stabilnost države in regije kot celote;

    37. pozdravlja dejstvo, da je Hrvaško mogoče obravnavati kot delujoče tržno gospodarstvo in da se bo sposobna soočiti s konkurenco, če bo še naprej izvajala svoje reforme; opozarja Hrvaško, naj posebno pozornost nameni preostalim slabostim, kot je pretirano vmešavanje države v gospodarstvo ter zapletena pravila in pomanjkljivosti v javni upravi, ki zavirajo razvoj v zasebnem sektorju in na področju tujih neposrednih investicij; hrvaške oblasti poziva, naj vsem državljanom EU, brez kakršne koli diskriminacije, omogoči dostop do trga stanovanjskih objektov;

    38. pozdravlja podpis Memoranduma o soglasju o ustanovitvi nacionalnega sklada, ki daje pravni temelj za uvedbo decentraliziranega sistema izvrševanja predpristopne pomoči EU;

    Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

    39. pozdravlja sklep Sveta, da Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji podeli status države kandidatke; meni, da je to zasluženo priznanje državi za njena prizadevanja za celovito izvajanje Ohridskega sporazuma in za ustvarjanje stabilne, demokratične, večnarodnostne države in družbe, za reformiranje svojih pravosodnih in policijskih struktur ter vzpostavljanje učinkovitega tržnega gospodarstva;

    40. meni, da je potrebno posvetiti posebno pozornost razvoju nadaljnjih strategij za okrepitev Ohridskega sporazuma in posledično za prihodnjo stabilnost države;

    41. z zadovoljstvom opaža napredek, ki ga je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija dosegla pri usklajevanju s standardi in zakonodajo EU; izraža zaskrbljenost zaradi zaostankov na področjih, kot so prost pretok blaga, zakonodaja o intelektualni lastnini, politika konkurence in finančni nadzor; se pridružuje Komisiji pri pozivih oblastem Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, naj okrepijo prizadevanja za izvajanje zakonodaje na številnih ključnih področjih, vključno s pravosodjem in notranjimi zadevami, in naj pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami uresničijo priporočila OVSE/ODHIR; ob tem izpostavlja potrebo, da se zagotovi, da so volilna komisija in njeni organi popolnoma neodvisni od kakršnega koli političnega posredovanja ob hkratni skrbi za interese in stališča vseh političnih strank;

    42. je prepričan, da bi moral biti tempo sprejemanja pravnega reda Skupnosti usklajen z razvojem zahtevanih sposobnosti za njegovo izvajanje in uveljavljanje, sicer utegne biti ogrožena verodostojnost zakonodaje EU v očeh javnosti; v tem kontekstu pozdravlja rastoče sodelovanje med Republiko Hrvaško in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo z namenom izmenjave izkušenj in znanja;

    43. poziva Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, naj skupaj z Grčijo na tvoren in prožen način v kratkem poišče za obe strani sprejemljiv odgovor na nerešeno vprašanje o imenu države; meni, da vprašanje imena republike ne predstavlja ovire za njeno nadaljnjo integracijo v evropsko okolje;

    Ostale države zahodnega Balkana

    44. je seznanjen s sklepi predsedstva Evropskega sveta v Solunu dne 19. in 20. junija 2003 in jih popolnoma podpira, kjer so predsedniki držav in vlad ponovno poudarili svojo odločenost, da polno in učinkovito podpirajo evropsko perspektivo držav zahodnega Balkana, ki bodo postale sestavni del EU, ko bodo izpolnjevale postavljena merila;

    45. verjame, da je strategija evropskega povezovanja, skupaj z njenimi obeti članstva v EU, osnovna spodbuda za uresničevanje reform, ki so nujne za dosego trajnega miru in stabilnost na zahodnem Balkanu, evropski regiji, ki bo kmalu popolnoma obkrožena z državami članicami EU;

    46. meni, da je treba pristop zahodnega Balkana v prihodnosti razumeti kot naslednjo stopnjo ponovnega združevanja Evrope po hladni vojni;

    47. ugotavlja, da predpristopni načrt za zahodni Balkan zahteva natančen in konkreten pristop kot tudi pristop, ki ga v večji meri vodi politika in temelji na vzpodbudah, je narejen po meri zadevnih držav, ki imajo šibke osrednje državne institucije, in bi bil sposoben vzdrževati zagon za reformo preko predvideno daljšega obdobja;

    48. spodbuja Komisijo, naj nadaljuje s preusmeritvijo pomoči Skupnosti v tej regiji in naj osredotoči podporo EU v razvoj učinkovite državne uprave in sodstva, vzpostavitev modernih izobraževalnih sistemov, ki ne bodo delovali segregacijsko, in navsezadnje v spodbujanje ukrepov družbenega in ekonomskega vključevanja za povratnike; meni, da bi bilo treba to pomoč uporabljati tudi za iskanje v prihodnost osredotočene vizumske politike do teh držav, ki je usmerjena v boj proti organiziranemu kriminalu, vendar ne zavira čezmejnih izmenjav med poslovnimi skupnostmi, socialnimi partnerji, akademskim osebjem in študenti;

    49. ugotavlja, da je Albanija blizu sklenitve pogajanj za stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, kar priča o prizadevanjih te države za izpolnjevanje evropskih standardov, vendar poziva politične oblasti, naj izvršujejo sprejete zakone in od njih pričakuje, da bodo pred koncem teh pogajanj dosegle oprijemljive rezultate v boju proti korupciji in pri spodbujanju svobodnih neodvisnih medijev; vlado in parlament nujno poziva, naj pred naslednjimi volitvami spremenita volilni zakon, da se v parlamentu zagotovi pošteno zastopstvo političnih sil, ki jih podpirajo albanski državljani, in prepreči uveljavljen običaj taktičnega glasovanja;

    50. poziva Komisijo, naj pomaga Albaniji pri odpravljanju krvnega maščevanja, ki se še pojavlja in ki med drugim ovira otroke pri obiskovanju šole in druge pri izvrševanju svoje volilne pravice;

    51. pozdravlja odločitev Svata za splošne zadeve in zunanje odnose za začetek pogajanj za stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z Bosno in Hercegovino, vendar poziva oblasti Bosne in Hercegovine, s podporo Komisije in novega visokega predstavnika, naj ponovno preučijo ustavno ureditev, določeno z Daytonskim sporazumom, ter še naprej konsolidirajo institucije na ravni države in obenem zagotavljajo, da prenosu pristojnosti na področjih sodstva, obrambe in policije sledijo sorazmerne finančne prerazporeditve; poudarja, da morajo tovrstne ustavne reforme poskušati uskladiti demokracijo in učinkovitost z zastopanostjo in večnarodnostjo; z obžalovanjem opaža zastoj, do katerega je prišlo v medstrankarskih pogajanjih o ustavni reformi države, in poziva novega visokega predstavnika, da nudi vso svojo pomoč za ponovni zagon tega procesa; opozarja oblasti Bosne in Hercegovine, da polno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo ostaja temeljna zahteva za pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu z EU;

    52. želi spomniti na nedavne izjave nekdanjega visokega predstavnika, da Bosna in Hercegovina končno pušča Dayton za sabo in se vztrajno pomika v smeri Evrope; pozdravlja pokazano pripravljenost novega visokega predstavnika g. Christiana Schwarza Schillinga, da državi pomaga pri doseganju občutnega političnega, družbenega in gospodarskega napredka; verjame, da bi bilo treba v tej ključni fazi tesno usklajevati programe Skupnosti za pomoč in misije skupne zunanje in varnostne politike; zato poziva ustrezne akterje EU, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi se zagotovi, da Evropska unija zastopa enotno stališče;

    53. meni, da je treba v okviru pogajanj o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma dati prednost ukrepom, ki nadalje zmanjšujejo potrebo po mednarodnemu vplivu na vodenje Bosne in Hercegovine; poziva Svet in Komisijo, naj previdno začneta s pripravami za razpustitev Urada visokega predstavnika;

    54. spoštuje željo črnogorskih oblasti, da se o vprašanju statusa Črne gore v državni skupnosti odloča na referendumu, kar je v skladu z ustavnimi določili Srbije in Črne gore ter z evropskimi standardi; je prepričan, da bosta vlada in opozicija ob posredništvu Evropske unije uspešni pri doseganju skupne opredelitve pogojev in postopkov za izvedbo referenduma, tako da bodo njegovi izidi imeli nacionalno in mednarodno legitimnost; ne glede na končni izid poziva oblasti obeh republik, naj tesno in tvorno sodelujejo v kontekstu pogajanj za stabilizacijsko-pridružitveni sporazum in sprejmejo ukrepe, potrebne za polno gospodarsko integracijo svojih trgov;

    55. priznava pomemben napredek, ki so ga beograjske oblasti dosegle v sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY); podpira in ponavlja poziv generalne tožilke Carle Del Ponte, da se nekdanji vojaški poveljnik Republike srbske Ratko Mladić in nekdanji voditelj Republike srbske Radovan Karadžić takoj izročita ICTY; opozarja, da je polno in dejavno sodelovanje z ICTY ključni predpogoj za nadaljevanje pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu; zato poziva srbske oblasti, da ne zamudijo priložnosti, ki sem jim ponuja, in odločno sledijo svoji politiki nadaljnje evropske integracije; opozarja jih, da je nujno potrebno zagotoviti polno podporo vladni politiki do tega sodišča na vseh ravneh uprave, policije, pravosodja in vojske;

    56. se zaveda strateškega pomena, ki ga ima ohranjanje trenutnega večnarodnostnega značaja Vojvodine;

    57. pozdravlja dejstvo, da so prva pogajanja potekala v vzdušju vzajemnega spoštovanja; vendar izraža zaskrbljenost spričo dejstva, navedenega v poročilu posebnega odposlanca generalnega sekretarja ZN, da odnosi med narodnostmi in pravice manjšin, predvsem v zvezi s srbsko in romsko manjšino, ostajajo "slabi"; začasne institucije samouprave poziva, da v okviru pogajanj o decentralizaciji podajo predloge za rešitev tega vprašanja;

    58. pridružuje se Komisiji pri poudarjanju napredka, ki ga je doseglo Kosovo, vendar tudi pri poudarjanju številnih pomanjkljivosti pri izvrševanju standardov OZN;

    59. opozarja, da zaključek pogajanj o statusu predpostavlja polno spoštovanje standardov OZN, in soglaša s Svetom, da je odgovor na vprašanje statusa lahko le večnarodnostno Kosovo, kjer vsi državljani svobodno živijo, delajo in potujejo, Kosovo, ki mu OZN in EU zagotavljata ozemeljsko celovitost poudarja, da mora biti končni dogovor sprejemljiv za prebivalce Kosova; meni, da bi bilo treba to vprašanje obravnavati v luči vključevanja Kosova v EU ter bi moralo prispevati h krepitvi miru, varnosti in stabilnosti v regiji;

    60. nadalje verjame, da bi odločitev o končnem statusu moral spremljati načrt za njeno izvršitev, s katerim se natančno določijo pogoji, ki so potrebni, da v regiji ne bi prišlo do destabilizacije;

    61. poziva Evropsko unijo in Komisijo, da v tesnem sodelovanju z OZN in vsemi člani kontaktne skupine (Francija, Nemčija, Rusija, Združeno kraljestvo, ZDA) odigrata vodilno vlogo pri pogajanjih o prihodnjem statusu Kosova; verjame, da so ta pogajanja izziv za celotno regijo in da morajo vse zadevne države ta proces podpirati in potrditi njegov končni rezultat;

    *

    * *

    62. naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic, parlamentom in vladam Turčije, Hrvaške, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Albanije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, začasnim institucijam samouprave Kosova in Misiji Združenih narodov na Kosovu.

    [1] Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0350.

    [2] UL C 140 E, 9.6.2005, str. 163.

    [3] Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0369.

    --------------------------------------------------

    Top