52006DC0855

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 22.12.2006

COM(2006) 855 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o uporabi Uredbe Sveta (ES) št. 2702/1999 o ukrepih za informiranje in za promocijo kmetijskih proizvodov v tretjih državah ter Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2000 o akcijah informiranja in promocije za kmetijske proizvode na notranjem trgu {SEC(2006) 1785}

KAZALO

1. Uvod 3

2. Izvajanje promocijske politike v obdobju 2004–2006 3

2.1. Proračunska sredstva in izdatki 4

2.2. Programi, predloženi za sofinanciranje v obdobju 2004–2006 5

2.2.1. Sprejeti in zavrnjeni programi 5

2.2.2. Programi, namenjeni trgom tretjih držav 6

2.2.3. Programi, namenjeni notranjemu trgu 7

2.2.4. Večdržavni programi 8

2.3. Programi, ki jih neposredno upravlja GD za kmetijstvo 9

2.3.1. Ukrepi, ki jih na podlagi Uredbe (ES) št. 2702/1999 neposredno upravlja Komisija: 9

2.3.2. Promocijska kampanja za spodbujanje ekološkega kmetijstva 10

2.3.3. Ocenjevalne študije rezultatov promocijskih in informacijskih ukrepov 10

3. Promocijski ukrepi, izvedeni drugje 10

4. Položaj strokovnih organizacij 11

5. Sklepne ugotovitve in primerno nadaljnje ravnanje 11

5.1. Splošne sklepne ugotovitve 11

5.2. Primerno nadaljnje ravnanje 12

5.2.1. Združitev predpisov 12

5.2.2. Proračunsko načrtovanje organizacij predlagateljic 12

5.2.3. Izjava o izdatkih držav članic 12

5.2.4. Izbira izvajalskega organa 12

5.2.5. Priprava smernic 12

1. UVOD

Komisija je leta 2004 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o informacijskih in promocijskih ukrepih v zvezi s kmetijskimi proizvodi, tako v tretjih državah kot na notranjem trgu[1]. Predpisi določajo obveznost Komisije, da čez dve leti predloži še eno poročilo[2].

To poročilo izpolnjuje to obveznost. Zajema izvajanje dveh uredb v obdobju med predhodnim poročilom iz leta 2003 (predloženim leta 2004) in julijem 2006 (referenčno obdobje). Upošteva vse odločbe, ki jih je Komisija sprejela v tem obdobju, katerega je zlasti zaznamovala zadnja širitev Unije, ki se je s 15 povečala na 25 držav članic. V njem je predlagana analitična preučitev podatkov v zvezi s promocijo kmetijskih proizvodov v navedenem obdobju. V sklepnih ugotovitvah so navedeni predlogi, ki bi lahko prispevali k poenostavitvi in izboljšanju delovanja sedanje promocijske sheme.

2. IZVAJANJE PROMOCIJSKE POLITIKE V OBDOBJU 2004–2006

Pristop politike Skupnosti na področju promocije je horizontalen v tem smislu, da pokriva več proizvodnih sektorjev ter da v zvezi z njimi poudarja splošne značilnosti in skupne teme: kakovost, varnost, označevanje, posebne proizvodne metode, zagotavljanje pogojev za dobro počutje živali in tudi okolje na stopnji proizvodnje itd. Taka politika daje dodano vrednost nacionalnim in zasebnim pobudam, ker krepi ali spodbuja prizadevanja držav članic in zasebnih podjetij na področju promocije. Poleg tega naj bi vsem državam članicam omogočala, da skupaj s svojimi strokovnimi ali medstrokovnimi organizacijami izvajajo informacijske in promocijske ukrepe za svoje proizvode.

Potrebo po dejavni promocijski politiki priznavajo naši gospodarski partnerji (na primer Združene države, Japonska in Avstralija), ki so tudi sami izvajali učinkovite promocijske politike, katerim so namenili velika finančna sredstva, da bi ohranili ali povečali svoje deleže na svetovnem trgu. Primer tega so ukrepi, ki se izvajajo v okviru različnih ameriških programov za spodbujanje izvoza in prejemajo pomoč zvezne vlade, ki skupaj znaša okrog 145 milijonov dolarjev letno. To kaže, kako pomembno je, da ima tudi Evropska unija opazno in učinkovito vlogo pri spodbujanju izvoza.

2.1. Proračunska sredstva in izdatki

Tabela 1 – Proračunska sredstva EU za promocijske ukrepe

v milijonih EUR |

Proračunska postavka | Proračunska vrstica | 2007* | 2006 | 2005 | 2004 |

Promocijski ukrepi: | notranji trg | 05 08 04 | ) |

(NT) | >=2004 | ) |

(prej B1-3800 in B1-3801) | tretje države | 05 02 10 01 | ) |

(TD) | >=2006 | ) | 38 000 | 42 000 | 48 500 | 48 500 |

Promocijski ukrepi: | notranji trg | 05 08 05 | ) |

(NT) | >=2004 | ) |

(prej B1-3810 in B1-3811) | tretje države | 05 02 10 02 | ) |

(TD) | >=2006 | ) | 7 840 | 10 000 | 11 000 | 11 000 |

Skupaj promocija | 45 840 | 52 000 | 59 500 | 59 500 |

* Napovedi za konec proračunskega leta na podlagi izvršitve na dan 30.9.2006. |

V zgornji tabeli so navedena sredstva, ki jih je proračunski organ dodelil za informacijske in promocijske ukrepe za kmetijske proizvode. Lahko ugotovimo postopno zniževanje dodeljenih sredstev, ki so se s 60 milijonov EUR v letu 2004 znižala na 52 milijonov EUR v letu 2006, kar je približno 15-odstotno znižanje, z dodatnim znižanjem, napovedanim za leto 2007. Taka znižanja je mogoče razložiti z „diahronično“ nezmožnostjo sektorja, da bi uporabil sredstva, ki jih ima na voljo, posledica tega pa je občutno premajhna poraba, kot je razvidno iz tabele 2. Taka premajhna poraba je povzročila, da se je del proračunskih sredstev, prvotno dodeljenih za te ukrepe, prenesel na druge kmetijske izdatke.

Tabela 2 – Proračunski izdatki EU za promocijske ukrepe

v milijonih EUR |

Proračunska postavka (odobritve plačil) | Proračunska vrstica | 2007* | 2006 | 2005 | 2004 |

Promocijski ukrepi: | NT | 05 08 04 | ) | 26 000 | 26 145 | 22 118 |

plačila držav članic | >=2004 | ) |

(prej B1-3800 in B1-3801) | TD | 05 02 10 01 | ) | 6 000 | 4 085 | 5 119 |

>=2006 | ) | 32 000 | 30 230[3] | 27 237 |

Promocijski ukrepi: | NT | 05 08 05 | ) |

neposredna plačila Komisije | >=2004 | ) |

(prej B1-3810 in B1-3811) | TD | 05 02 10 02 | ) |

>=2006 | ) | 5 000 | 2 349 | 2 568 |

Skupaj promocija | 37 000 | 32 579 | 29 805 |

Stopnja izvršitve v % | 71,1% | 54,8% | 50,0% |

* Napovedi za konec proračunskega leta na podlagi izvršitve na dan 30.9.2006. |

Dejavniki, ki so povzročili to premajhno porabo, so predvsem:

1. odložitev projektov, ki so jih predložile nekatere države članice: na primer, kadar se podpis pogodbe med organizacijo predlagateljico in izvajalskim organom odloži, izdatki nastanejo v poznejših proračunskih letih;

2. zahtevki za povračilo izdatkov, zapozneli zaradi nepravočasne vloge držav članic;

3. določena premajhna izvršitev sprejetih programov;

4. kar zadeva ukrepe v okviru neposrednega upravljanja, pomanjkanje prostovoljnih prispevkov v Mednarodni svet za oljčno olje.

Nekaj predlogov za ublažitev pojava premajhne porabe je pojasnjenih v delu 5 „Sklepne ugotovitve in primerno nadaljnje ravnanje“.

2.2. Programi, predloženi za sofinanciranje v obdobju 2004–2006

V referenčnem obdobju je zanimanje držav članic za promocijske programe postalo splošno razširjeno. Programe so postopoma predložile skoraj vse države članice – nove države članice so pri tej shemi dejavno sodelovale vse od svojega pristopa.

Tabela 3 – Število držav predlagateljic v okviru posamezne odločbe

[pic]

MI : Marché Intérieur | Notranji trg |

PT : Pays Tiers | Tretje države |

Vendar je treba ugotoviti, da so nove države članice dajale prednost promociji svojih kmetijskih proizvodov na notranjem trgu Unije – novem velikem trgu, do katerega so imele od takrat dostop.

2.2.1. Sprejeti in zavrnjeni programi

Od leta 2004 je bilo za vse proizvode skupaj sprejetih 174 promocijskih programov, od teh 128 za notranji trg in 46 za tretje države (glej delovni dokument[4]). V absolutnem številu to pomeni rahlo povečanje v primerjavi z začetnim obdobjem, v katerem sta bila oba podatka 94 za notranji trg in 31 za tretje države (glej delovni dokument). Tak rezultat je še toliko pomembnejši, saj je bila uporaba meril za izbor v zadnjih letih vedno strožja. Poleg tega ti podatki dokazujejo, da se zanimanje držav članic za programe, namenjene notranjemu trgu, ni spremenilo.

Glavni razlogi za zavrnitev med referenčnim obdobjem so bili, da organizacije predlagateljice niso zagotovile dovolj podrobnega opisa programa in vanj vključenih ukrepov ter pomanjkanje ustreznih sredstev, promocija komercialne blagovne znamke ali pomanjkanje reprezentativnosti sektorja.

Tabela 4 – Sprejeti in zavrnjeni programi do julija 2006 |

Odločba | Prejeti predlogi | Sprejeti programi | Zavrnjeni programi |

Notranji trg | Število | Sofinanciranje | Število | Sofinanciranje |

C(2004) 2000 | 11.6.2004 | 30 | 26 | 10 721 161 EUR | 4 | 832 985 EUR |

C(2004) 5360 | 28.12.2004 | 34 | 20 | 24 068 756 EUR | 14 | 11 075 424 EUR |

C(2005) 1767 | 15.6.2005 | 32 | 26 | 26 130 535 EUR | 6 | 7 357 163 EUR |

C(2006) 6 | 12.1.2006 | 40 | 25 | 25 459 807 EUR | 15 | 16 227 822 EUR |

C(2006) 3079 | 7.7.2006 | 79 | 31 | 27 660 899 EUR | 48 | 49 942 266 EUR |

Skupaj | 215 | 128 | 114 041 158 EUR | 87 | 85 435 660 EUR |

Tretje države |

C(2004) 817 | 22.3.2004 | 6 | 5 | 3 016 781 EUR | 1 | 632 502 EUR |

C(2004) 3536 | 27.9.2004 | 10 | 8 | 5 027 325 EUR | 2 | 1 868 550 EUR |

C(2005) 615 | 14.3.2005 | 18 | 10 | 10 182 124 EUR | 8 | 7 976 353 EUR |

C(2005) 4082 | 21.10.2005 | 25 | 15 | 13 239 540 EUR | 10 | 12 462 386 EUR |

C(2006) 796 | 17.3.2006 | 12 | 8 | 8 186 583 EUR | 4 | 4 203 229 EUR |

Skupaj | 71 | 46 | 39 652 353 EUR | 25 | 27 143 020 EUR |

Za pravilno razlago te tabele pa tudi statističnih podatkov iz tega poročila je treba upoštevati, da je Komisija do leta 2005 vsako leto sprejela dve odločbi v zvezi z notranjim trgom in dve odločbi v zvezi s trgi tretjih držav. Po letu 2006 so se predpisi spremenili, zaradi česar se je število odločb na leto s 4 zmanjšalo na 2.

2.2.2. Programi, namenjeni trgom tretjih držav

Ti programi so v referenčnem obdobju predstavljali samo približno 25 % predlaganih programov. Tudi na področju sofinanciranja so ti programi prejeli približno četrtino sredstev Skupnosti, dodeljenih za sprejete promocijske programe.

Med ciljnimi državami je na prvem mestu Severna Amerika, ki ji sledita Rusija in Japonska.

Pri proizvodih za promocijo na tretjih trgih so jasno na prvem mestu proizvodi z znaki kakovosti (ZOP, ZGO, ZTP), ki jim sledijo vina in žgane pijače, sveže in predelano sadje in zelenjava ter kakovostno meso. Pri tem veliko pove spodnji graf:

Tabela 5 – Prispevek ES po proizvodih – tretje države

[pic]

Fresh fruit and vegetables | Sveže sadje in zelenjava |

Milk and milk products | Mleko in mlečni proizvodi |

Multi products | Več proizvodov |

Olive oil and table olives | Oljčno olje in namizne oljke |

Organic farming and Products | Ekološko kmetijstvo in proizvodi |

Ornamental horticulture | Okrasno vrtnarstvo |

PDO, PGI and TSG | ZOP, ZGO in ZTP |

Processed Cereals & Rice | Predelana žita in riž |

Processed fruit and vegetables | Predelano sadje in zelenjava |

Quality Meat | Kakovostno meso |

Spirit drinks | Žgane pijače |

Wines | Vina |

In Million Euro | v milijonih EUR |

Product Sector Label | Oznaka proizvodnega sektorja |

2.2.3. Programi, namenjeni notranjemu trgu

Število predloženih programov se je s 64 v letu 2004 povečalo na 72 v letu 2005 in 79 v letu 2006, kar pomeni 23,4-odstotno povečanje. Število sprejetih programov se je s 46 v letu 2004 povečalo na 51 v letu 2005 in nato zmanjšalo na 31 v letu 2006. Zasluge za tako zmanjšanje ima tudi strožja uporaba meril pri proučevanju teh programov.

Kot je mogoče ugotoviti iz spodnje tabele (glej tudi delovni dokument), so bili v obdobju, ki ga zajema to poročilo, promocijskih programov deležni vsi upravičeni proizvodi razen lanenega blaga. Največji prejemniki proračunskih sredstev so bili sektorji mlečnih proizvodov, svežega in predelanega sadja in zelenjave ter okrasnih rastlin in grmovnic, pa tudi ekološkega kmetijstva in kakovostnega mesa.

Ciljne države v okviru programov, namenjenih notranjemu trgu, so navedene v tabeli v Prilogi. Medtem ko je od začetka promocijske sheme v polovici primerov ciljna država tudi država predlagateljica programa (glej delovni dokument), je zanimiva ugotovitev, da se ta trend v obdobju 2004–2006 močno znižuje.

Tabela 6 – Prispevek ES po proizvodih – notranji trg

[pic]

All agricultural products | Vsi kmetijski proizvodi |

Fresh fruit and vegetables | Sveže sadje in zelenjava |

Honey and beekeeping products | Med in čebelarski proizvodi |

Labelling of eggs | Označevanje jajc |

Milk and milk products | Mleko in mlečni proizvodi |

Multi products | Več proizvodov |

Olive oil and table olives | Oljčno olje in namizne oljke |

Organic farming and Products | Ekološko kmetijstvo in proizvodi |

Ornamental horticulture | Okrasno vrtnarstvo |

Outermost regions | Najbolj oddaljene regije |

PDO, PGI and TSG | ZOP, ZGO in ZTP |

Processed fruit and vegetables | Predelano sadje in zelenjava |

Quality meat | Kakovostno meso |

Seed oils | Semenska olja |

Wines | Vina |

In Million Euro | v milijonih EUR |

Product Sector Label | Oznaka proizvodnega sektorja |

2.2.4. Večdržavni programi

Zanimiva je tudi ugotovitev, da imajo večdržavni programi precej nizek delež v vseh predlaganih programih, tako na notranjem trgu kot tudi v tretjih državah:

Tabela 7 – Delež programov, ki zajema več držav članic, v vseh predlaganih programih |

Odločba | Predlagani programi | Predlagani večdržavni programi |

Notranji trg |

C(2004) 2000 | 11. 6. 2004 | 30 | 0 |

C(2004) 5360 | 28. 12. 2004 | 34 | 2 |

C(2005) 1767 | 15. 6. 2005 | 32 | 2 |

C(2006) 6 | 12. 1. 2006 | 40 | 2 |

C(2006) 3079 | 7. 7. 2006 | 79 | 6 |

Skupaj | 215 | 12 |

Tretje države |

C(2004) 817 | 22. 3. 2004 | 6 | 1 |

C(2004) 3536 | 27. 9. 2004 | 10 | 1 |

C(2005) 615 | 14. 3. 2005 | 18 | 5 |

C(2005) 4082 | 21. 10. 2005 | 25 | 1 |

C(2006) 796 | 17. 3. 2006 | 12 | 1 |

Skupaj | 71 | 9 |

2.3. Programi, ki jih neposredno upravlja GD za kmetijstvo

Kot je bilo že navedeno, se nekateri ukrepi lahko do 100 % financirajo iz proračuna EU. Gre za ukrepe, ki jih uvede in upravlja neposredno Komisija, izvajajo pa jih izvajalci, izbrani na podlagi javnih razpisov.

2.3.1. Ukrepi, ki jih na podlagi Uredbe (ES) št. 2702/1999 neposredno upravlja Komisija:

1. organizacija informacijskih kampanj v Združenih državah in Kanadi ter na Kitajskem in Japonskem o shemah Skupnosti v zvezi z zaščitenimi označbami porekla (ZOP), zaščitenimi geografskimi označbami (ZGO), zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi (ZTP) in ekološkim kmetijstvom,

letna proračunska sredstva: 2 milijona EUR (1 milijon EUR za Severno Ameriko in 1 milijon EUR za Azijo);

2. obiski na visoki ravni:

Leta 2004 poslovni obisk na Kitajskem, ki ga je vodil Franz Fischler, tedanji evropski komisar za kmetijstvo in ribištvo,

dodeljena proračunska sredstva: 0,8 milijona EUR;

Marca 2007 organizacija poslovnega obiska na visoki ravni v Indiji, ki se ga bo skupaj z delegacijo direktorjev podjetij udeležila komisarka Marianne Fischer Boel. Namen tega šestdnevnega obiska je vzpostaviti povezave med EU in Indijo. Potekal bo v New Delhiju in Bombayu, obsegal pa bo tudi stojnico Evropske unije na kmetijsko-živilskem sejmu Aahaar v New Delhiju.

dodeljena proračunska sredstva: 1 milijon EUR.

2.3.2. Promocijska kampanja za spodbujanje ekološkega kmetijstva

Komisija je na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2000 uvedla promocijsko kampanjo, da bi nadaljevala evropski načrt za prehrano in ekološko kmetijstvo ter svoj ukrep 1. Ta program traja tri leta, zanj pa so za celotno obdobje namenjena proračunska sredstva v višini 3 milijonov EUR. Kampanja bo potekala hkrati z nacionalnimi programi, ki jih v tem sektorju, ki je v polnem razmahu, sofinancira Evropska unija, cilj kampanje pa je podpreti te pobude.

V okviru tega je bila na podlagi javnega razpisa sklenjena pogodba s specializirano družbo, da bi razvili spletno stran in „zbirko orodij“ z različnimi pripomočki, ki jih bo mogoče uporabiti za promocijo ekološkega kmetijstva in obveščanje o proizvodih, ki iz njega izhajajo. V okviru te kampanje se po potrebi lahko izvedejo še drugi informacijski, komunikacijski in promocijski ukrepi, ne smemo pa pozabiti na njegovo lastno promocijo pri ciljni publiki.

Pri tej kampanji Komisiji svetuje skupina strokovnjakov, v kateri so različne ugledne osebnosti iz sektorja, ki jih je Komisija imenovala na predlog držav članic.

2.3.3. Ocenjevalne študije rezultatov promocijskih in informacijskih ukrepov

Z ocenjevanjem lahko proučimo učinkovitost programov, z drugimi besedami, nadzorujemo upoštevanje ciljev in se prepričamo, da so bila sredstva (finančna, zakonodajna, upravna itd.) v resnici namenjena za dosego dobljenih rezultatov. Pri tem se proučijo tudi njihova usklajenost, ustreznost in koristnost ter kakovost ukrepov, ki jih določajo.

Na podlagi členov 8 uredb Sveta (ES) št. 2702/1999 in (ES) št. 2826/2000 lahko službe Komisije izvajajo ocenjevalne študije sofinanciranih programov.

Z javnim razpisom je bila leta 2004 naročena in leta 2005 dokončana ocenjevalna študija komunikacijskih programov, sofinanciranih na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1358/2001, ki določa posebne ukrepe na področju komunikacije v sektorju govejega in telečjega mesa. S študijo je bilo mogoče dokazati, da so bili sofinancirani programi v skladu s predvidenimi cilji in smernicami. Vendar pa, kar zadeva vsebino, zaradi pomanjkanja skupne strategije sofinanciranih programov vedno ni bilo mogoče zagotoviti jasnih informacij, ki bi zaščitile potrošnike. Zaradi pomanjkanja pobud za preučitev vpliva ukrepov, vključenih v programe med njihovim uresničevanjem, je bilo tudi izredno težko dojeti učinkovitost teh programov, in sicer več let po njihovi uresničitvi.

Za proučitev izvajanja programov je Komisija za prihodnja leta na podlagi odprtih javnih razpisov podpisala dve okvirni pogodbi za izvedbo ocenjevalnih študij, tako na notranjem trgu kot v tretjih državah, od katerih vsaka traja od štiri do šest mesecev.

Proračunska sredstva za obe okvirni pogodbi skupaj znašajo 3 750 000 EUR.

3. PROMOCIJSKI UKREPI, IZVEDENI DRUGJE

Treba je opozoriti, da poleg ukrepov, ki se sofinancirajo na podlagi zgoraj navedenih določb predpisov in so predmet tega poročila, obstaja določeno število promocijskih in/ali informacijskih ukrepov za kmetijske proizvode v okviru drugih delov skupne kmetijske politike:

- sektorski promocijski ukrepi za sadje in zelenjavo;

- sektorski promocijski ukrepi, predvideni v okviru skupne ureditve trga za vino, trenutno v reviziji;

- ukrepi v okviru politike v zvezi z državnimi pomočmi;

- ukrepi v okviru politike razvoja podeželja, kjer se je nabor spremljevalnih ukrepov, ki jih določa Uredba (ES) št. 1257/1999[5], razširil z Uredbo Sveta (ES) št. 1783/2003[6].

4. POLOžAJ STROKOVNIH ORGANIZACIJ

Strokovne organizacije proizvajalcev so bile na sestanku posvetovalne skupine 12. septembra 2006 obveščene o stanju priprave tega poročila. Ob tej priložnosti so službam Komisije sporočile nekaj pripomb o delovanju sheme:

1. želijo poenostavitev predpisov, zlasti kar zadeva večdržavne programe;

2. zahtevajo boljšo opredelitev možnosti za uporabo označb v okviru generične promocije;

3. vztrajajo pri tem, da morajo imeti pri oblikovanju svojih programov na voljo smernice.

5. SKLEPNE UGOTOVITVE IN PRIMERNO NADALJNJE RAVNANJE

5.1. Splošne sklepne ugotovitve

Ob upoštevanju sprememb predpisov, ki so se zgodile konec leta 2004 in 2005, je še prezgodaj dokončno presojati rezultate promocijskih ukrepov, izvedenih od konca obdobja, zajetega v predhodnem poročilu. Vendar pa so temeljna načela promocijske sheme po tem prvem poročilu dokazala svojo vrednost in potrdila svojo učinkovitost:

- sistem „posrednega“ upravljanja Komisije, sistem, v katerem strokovne organizacije in države članice prevzamejo pobudo in nosijo odgovornost za upravljanje;

- usklajeno tristransko sofinanciranje (Evropska unija, države članice in strokovne organizacije) za vse upravičene sektorje, vendar z možnostjo sofinanciranja v enakem deležu v nekaterih točno določenih primerih;

- vztrajanje pri generičnem značaju promocije v Skupnosti, s poudarkom na sektorjih in temah namesto na tem ali onem proizvodu;

- ureditveni okvir, ki omogoča redno načrtovanje ukrepov, namesto posredovanja kot v odziv na krizne razmere.

V želji, da bi še dodatno izboljšali promocijsko shemo, bi se lahko proučila naslednja vprašanja:

- strokovne organizacije in države članice so pokazale veliko zanimanje za uvedbo programov na notranjem trgu. Vendar pa je treba opozoriti, da imajo nekateri njihovi predlogi predvsem nacionalni interes in so brez vsakršne evropske dodane vrednosti. Bolj je treba vztrajati pri pripravi programov z interesom na ravni Skupnosti in na nujnem spodbujanju boljšega posvetovanja in vzajemne pomoči med nacionalnimi upravami;

- kar zadeva tretje države, se strokovne organizacije zdijo manj motivirane;

- vse večje zanimanje strokovnjakov iz kmetijskih sektorjev, prenovljenih v okviru skupne kmetijske politike ali v prenovi, za promocijske ukrepe.

5.2. Primerno nadaljnje ravnanje

Komisija meni, da je treba še naprej uporabljati sedanjo shemo podpore za promocijske ukrepe, opredeljeno v uredbah Sveta (ES) št. 2702/1999 in št. 2826/2000, ter ohraniti glavne usmeritve iz tega instrumenta. Da bi izboljšali njegovo delovanje v nekaterih točno določenih točkah, se lahko predlagajo naslednje spremembe.

5.2.1. Združitev predpisov

Koristno bi bilo poenostaviti predpise:

- po eni strani predelati obe osnovni uredbi Sveta v zvezi z notranjim trgom in tretjimi državami v eno samo;

- po drugi strani pa predelati obe izvedbeni uredbi Komisije v zvezi z notranjim trgom in tretjimi državami v eno samo.

5.2.2. Proračunsko načrtovanje organizacij predlagateljic

Da bi izboljšali upoštevanje proračunskih obveznosti v danem letu, bi bilo treba namesto „dvanajstmesečnih obdobij“ predlagati letno načrtovanje izdatkov, predvidenih v okviru posebnih letnih proračunskih obdobij.

5.2.3. Izjava o izdatkih držav članic

Za redno spremljanje porabe proračunskih sredstev je treba opravljene izdatke v okviru programov plačevati in prijavljati v rokih, ki omogočajo upoštevanje obveznosti, sprejetih v danem proračunskem letu.

5.2.4. Izbira izvajalskega organa

Možnost, da se izbere izvajalski organ, potem ko pošlje organizacija predlagateljica program državi članici, se lahko ohrani, treba pa je dodati pojasnila, na podlagi katerih se lahko ta možnost razumno uporablja.

5.2.5. Priprava smernic

Pripravile se bodo jasne in trajnostne smernice, ki jih bo treba upoštevati pri oblikovanju predlogov promocijskih programov za sofinanciranje, da bo čim manj netočnosti in drugih pomanjkljivosti pri oblikovanju programov. Te smernice, ki so trenutno v pripravi, bodo brez dvoma prispevale k najboljši možni promociji kmetijskih proizvodov v prihodnje.

[1] Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi Uredbe Sveta (ES) št. 2702/1999 o ukrepih za informiranje in za promocijo kmetijskih proizvodov v tretjih državah ter Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2000 o akcijah informiranja in promocije za kmetijske proizvode na notranjem trgu, COM(2004) 233.

[2] Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 2702/1999 (tretje države) in člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2006 (notranji trg), kakor sta bili spremenjeni z Uredbo (ES) št. 2060/2004.

[3] Ta znesek vključuje 773 milijonov EUR, ki se nanašajo na pretekle promocijske ukrepe.

[4] Sklicevanja na priloge usmerjajo na delovni dokument služb Komisije, predložen hkrati s tem poročilom.

[5] Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L 160, 26.6.1999, str. 80).

[6] Uredba Sveta (ES) št. 1783/2003 z dne 29. septembra 2003 o spremembi Uredbe (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (UL L 270, 21.10.2003, str. 70).