52006DC0747

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 30.11.2006

COM(2006) 747 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o izvajanju Uredbe (ES) št. 304/2003 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o izvajanju Uredbe (ES) št. 304/2003 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij

UVOD

To poročilo je bilo pripravljeno v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 304/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij[1], v nadaljevanju Uredba. Poročilo zajema obdobje od leta 2003 do leta 2005. V njem so opisane glavne določbe Uredbe, glavne naloge, ki jih opravljajo države članice, Komisija in industrija, in pregled dosedanjega izvajanja postopkov, vključno z ukrepi za izboljšanje učinkovitosti Uredbe. V poročilu so navedeni tudi problemi pri izvajanju, ki so se pojavili, in možne spremembe Uredbe, ki bi lahko dodatno izboljšale njeno delovanje.

Poročilo je povzetek informacij, ki so bile na voljo od držav članic in Komisije na dan 8. septembra. Celotno poročilo je na voljo na internetu[2].

OZADJE

Uredba ES 304/2003

Uredba je začela veljati 7. marca 2003. Njen glavni namen je izvajati Rotterdamsko konvencijo o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za nekatere nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini, vendar Uredba vsebuje tudi številne določbe, ki občutno presegajo zahteve Konvencije. Poleg tega pravila veljajo za izvoze v vse države, ne le pogodbenice Konvencije.

Imenovani nacionalni organi ter splošni upravni in zakonodajni okvir

Vsaka država članica ima svoj imenovani nacionalni organ ali organe, vendar Komisija deluje kot skupni imenovani nacionalni organ za Skupnost in izvaja različne upravne naloge, kakor so navedene v oddelku 2.3. Komisija tudi usklajuje dejavnosti Skupnosti v zvezi z vsemi tehničnimi vprašanji, povezanimi s Konvencijo, na srečanjih konferenc pogodbenic in na srečanjih Odbora za pregled kemikalij.

V širšem smislu je Komisija odgovorna za zagotavljanje učinkovitega izvajanja Uredbe. To vključuje ravnanje z obvestili o izvozu in obvestili o uvozu, pravočasno izmenjavo informacij z imenovanimi nacionalnimi organi ter vzdrževanje in razvoj Evropske baze podatkov o izvozu in uvozu (EDEXIM), s katero upravlja Evropski urad za kemikalije v Ispri.

Temu delu so posvečena 3,5 - 4 delovna leta na leto.

Organizirajo se redna srečanja z imenovanimi nacionalnimi organi EU, na katerih se razpravlja o izvajanju Uredbe, in posebna priložnostna srečanja strokovnjakov ter druga neformalna srečanja, na katerih se razpravlja o posebnih vprašanjih.

Zdi se, da imajo vse države članice potrebno zakonodajo in upravne sisteme za izvajanje in izvrševanje Uredbe. Določile so imenovane nacionalne organe, odgovorne za upravne naloge, ki so potrebne za izvrševanje in vključene vanj, vključno, v večini primerov, s sankcijami za kršitev pravil. Nekatere države članice imajo različne imenovane nacionalne organe za kemikalije in za pesticide.

Število kadrovskih virov v vsakem imenovanem nacionalnem organu, vključenih v izvajanje, niha med 0,15 in 1,25 delovnimi leti. Večina se jih ukvarja z obvestili o izvozu, temu pa sledijo zahtevki za izrecno soglasje.

Poleg tega jim pri izvajanju Uredbe pomagajo dodatni viri iz drugih organov oblasti, kot so na primer carinski uradi.

Glavne operativne določbe in postopki Uredbe 304/2003

Obvestilo o izvozu (člen 7)

Postopek obveščanja o izvozu EU trenutno velja za približno 130 kemikalij in skupin kemikalij, ki so navedene v delu 1 Priloge I k Uredbi (kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije 777/2006). Seznam sestavljajo:

- kemikalije, ki jih je zakonodaja Skupnosti prepovedala ali strogo omejila;

- kemikalije, za katere velja postopek PIC („kemikalije PIC“), razen tistih, za katere je izvoz prepovedan.

Vsak izvoznik mora pred prvim izvozom kemikalije, ki je na seznamu, predložiti obvestilo o izvozu vsaj 30 dni pred izvozom in vsaj 15 dni pred prvim izvozom v vsakem naslednjem koledarskem letu. Obvestilo o izvozu se zahteva, ne glede na to, kakšna je predvidena uporaba kemikalije in ali je njena uporaba v EU prepovedana ali strogo omejena.

Obvestilo se predloži imenovanemu nacionalnemu organu izvoznika, ki pregleda, ali je obvestilo popolno, in ga posreduje Komisiji. Komisija prvo obvestilo za kemikalijo/državo uvoznico, ki ga prejme vsako leto, pošlje kot obvestilo o izvozu Skupnosti. Komisija vsa obvestila o izvozu zabeleži v EDEXIM.

Komisija spremlja obvestila v primerih, kadar država uvoznica ne potrdi prejema. Po potrebi se pošlje drugi izvod obvestila.

Pripravek, ki vsebuje kemikalijo iz Priloge I, je prav tako predmet obvestila, kadar je koncentracija kemikalije takšna, da bi lahko sprožila obvezno označevanje v skladu z zakonodajo Skupnosti. V postopek so vključeni tudi izdelki ali končni proizvodi, ki vsebujejo kemikalije v nezreagirani obliki, za katere velja postopek PIC ali so v Skupnosti prepovedane ali strogo omejene v smislu Konvencije.

Obvestila o izvozu, prejeta od tretjih držav (člen 8)

Ko Komisija od tretje države prejme obvestilo o izvozu za kemikalijo, to zabeleži v bazo podatkov EDEXIM in potrdi prejem. Komisija posreduje izvod obvestila in vse razpoložljive podatke imenovanim nacionalnim organom zadevne države članice in na zahtevo pošlje izvode drugim državam članicam.

Če imenovani nacionalni organ v državi članici neposredno prejme obvestilo, ga mora poslati Komisiji in uporabi se enak postopek, kot je naveden zgoraj.

Poročanje o kemikalijah, s katerimi se trguje (člen 9)

Izvoznik kemikalije, navedene v Prilogi I, mora svojemu imenovanemu nacionalnemu organu predajati letna poročila o količinah te kemikalije, ki jo je izvozil v vsako državo uvoznico. Uvozniki morajo priskrbeti iste podatke za kemikalije, ki se dajejo na trg Skupnosti.

S temi podatki imenovani nacionalni organi sestavijo zbirna poročila in jih pošljejo Komisiji, ki objavi splošen povzetek.

Predložitev obvestil PIC o ureditvenih ukrepih sekretariatu Konvencije (člen 10)

Komisija predloži obvestila o ustreznih ureditvenih ukrepih Skupnosti. Države članice lahko, po posvetovanju z drugimi državami članicami, preko Komisije predložijo tudi obvestila o notranjih ureditvenih ukrepih. Če ureditveni ukrepi ne izpolnjujejo pogojev za obveščanje, se ustrezne informacije sekretariatu Konvencije pošljejo v skladu z določbami Konvencije za izmenjavo informacij.

Sprejemanje uvoznih odločitev Skupnosti za kemikalije, za katere velja postopek PIC (člen 12)

Komisija sprejme uvozne odločitve Skupnosti za kemikalije PIC, kadar je to primerno, in v te odločitve vključi informacije o ustreznih nacionalnih ukrepih na ravni držav članic.

Postopek PIC in izrecno soglasje (člen 13)

Postopek PIC trenutno velja za 41 kemikalij ali skupin kemikalij, navedenih v Prilogi III h Konvenciji (povzeti v delu 3 Priloge I k Uredbi). Uvozne odločitve, ki jih v zvezi s temi kemikalijami sprejmejo pogodbenice Konvencije, se objavljajo vsakih 6 mesecev v „Okrožnici PIC“.

Uredba od izvoznikov zahteva, da morajo ravnati v skladu s temi uvoznimi odločitvami. Zlasti se izvoz ne more nadaljevati brez izrecnega soglasja države uvoznice, in sicer na podlagi sprejete uvozno odločitve ali če imenovani nacionalni organ izvoznika od imenovanega nacionalnega organa države uvoznice soglasje pridobi kako drugače. Postopek izrecnega soglasja velja za kemikalije, ki so v Skupnosti prepovedane ali strogo omejene v smislu Konvencije (navedene so v delu 2 Priloge I k Uredbi, v katerem je trenutno navedenih 31 takšnih kemikalij ali skupin kemikalij), vendar še niso vključene v postopek PIC.

Načeloma je pridobitev izrecnega soglasja za kemikalijo enkraten postopek. Ko ga imenovani nacionalni organ enega izvoznika enkrat pridobi, ga drugi izvozniki EU za kasnejše izvoze ne potrebujejo več, razen če pogoji pridobljenega soglasja zahtevajo drugače.

Prepovedi izvoza (člen 14)

Kemikalije in izdelki iz Priloge V, katerih uporaba je v Skupnosti popolnoma prepovedana, se ne smejo izvažati. Trenutno Priloga V sestoji iz mil, ki vsebujejo živo srebro, in 10 kemikalij ali skupin kemikalij, ki so navedene v Stockholmski konvenciji o obstojnih organskih onesnaževalih (POP) v skladu z določbami le-te.

Zahteve glede pakiranja in označevanja (člen 16)

Vse nevarne kemikalije in pripravki, ne glede na to, ali so v Skupnosti prepovedani ali strogo omejeni, morajo biti pakirani in označeni za izvoz, kot da bi bili namenjeni prometu v Skupnosti, tj. oznaka in priloženi varnostni list morata vsebovati enake informacije in, kadar je to izvedljivo, biti v jeziku države uvoznice. Poleg tega morajo biti izpolnjene zahteve glede označevanja države uvoznice. Veljajo tudi posebne zahteve v zvezi z roki uporabe, velikostjo in pakiranjem embalaže itd.

Posodabljanje Priloge I k Uredbi (člen 22)

Komisija na podlagi razvoja zakonodaje Skupnosti in Konvencije seznam kemikalij iz Priloge I pregleda vsaj enkrat na leto.

DOSEDANJE IZVAJANJE

Obveščanje o izvozu

Skupno število obvestil o izvozu, ki so jih obravnavale države članice, je 2273. Njihovo število se je med letom 2003 in 2005 občutno povečalo, in sicer z 223 na 1174 na leto. Približno 55–60 % jih je bilo v zvezi s snovmi, preostala pa v zvezi s pripravki. Število zadevnih kemikalij se je s 24 v letu 2003 podvojilo na 54 v letu 2005. Tudi skupno število držav uvoznic se je povečalo, in sicer s 70 v letu 2003 na 101 v letu 2005.

Več kot 80 % skupnega števila obvestil je prišlo iz petih držav članic (Nemčija, Združeno kraljestvo, Nizozemska, Francija in Španija). 10 držav članic (Ciper, Estonija, Madžarska, Irska, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Portugalska in Slovaška) ni predložilo nobenega obvestila o izvozu.

Skupno število obvestil o izvozu EU, ki jih je Komisija dejansko poslala, je 1717 – 126 v letu 2003, 680 v letu 2004 in 911 v letu 2005. 200 obvestil, ki so bila poslana, ni bilo mogoče dostaviti (napačen e-poštni naslov, naslov itd.). V velikem številu primerov država uvoznica ne pošlje potrdila o prejemu, kakor to zahteva Konvencija. Leta 2005 je bilo ponovno poslanih 532 obvestil. Komisija je svojo zaskrbljenost glede obeh vprašanj izrazila na konferenci pogodbenic Konvencije.

Pridobljena potrdila o prejemu pogosto vsebujejo navedbe, da soglasje za uvoz je/ni dano, ne glede na to, ali je izrecno soglasje obvezno ali se zahteva, kar kaže na nerazumevanje postopkov EU v nekaterih državah uvoznicah.

Izrecno soglasje

Seznam s statusi izrecnih soglasij je zabeležen v EDEXIM. Države članice lahko podatke vnašajo neposredno, čeprav države uvoznice svoje odgovore pogosto pošljejo ECB, ki nato vnese informacije. 10. februarja 2006 je bilo v EDEXIM 478 zahtevkov, ki so bili poslani v 95 držav za približno 20 različnih kemikalij in 70 različnih pripravkov. Večina teh zahtevkov, ki so vključevali 98 držav uvoznic, je zajemala kemikalije, navedene v delu 2 Priloge I, tj. tiste, ki niso kemikalije PIC, pri čemer sta bili dve takšni kemikaliji - nonilfenoli in nonilfenol etoksilati - vključeni v približno 60 % primerov. Gledano v celoti, je bilo takrat pridobljenih 239 izrecnih soglasij, 15 zahtevkov za izrecno soglasje, ki so zajemali 12 kemikalij/pripravkov in 11 držav, pa je bilo zavrnjenih. Za preostale zahtevke, od katerih so nekateri bili predloženi že leta 2004, odgovori še niso bili poslani.

Dejansko število primerov je večje. Seznam izrecnih soglasij je bil v EDEXIM uveden šele leta 2004, zato so nekateri zgodnejši primeri morda izpuščeni. Izvajajo se tudi prizadevanja, da bi izbrisali zahtevke, ki se prekrivajo, ali podvojene zahtevke, in sicer v tistih primerih, kadar je bilo soglasje pridobljeno, čeprav jih bo nekaj ostalo, zlasti zato, ker nekatere države članice soglasje izdajajo samo za posamezne pošiljke.

Pogosto so vzrok za zamudo pri pridobivanju odgovorov na zahtevke nepravilni kontaktni podatki o imenovanih nacionalnih organih držav uvoznic. Komisija je na konferenci pogodbenic Konvencije pogodbenice pozvala, naj zagotovijo, da so ti podatki vedno posodobljeni, in sekretariat Konvencije spodbudila, da pogodbenicam zagotovi pomoč pri pošiljanju uvoznih odgovorov za kemikalije, za katere velja postopek PIC.

Komisija je državam članicam poskušala pomagati pri pridobivanju izrecnih soglasij ali pri zahtevkih za pojasnitve od držav uvoznic, kadar so bili odgovori nejasni, in jim na zahtevo zagotavljala dodatne informacije. Da bi olajšali odgovore, je bil izdelan standardiziran obrazec za zahtevke, ki je na voljo v angleškem, francoskem, španskem in ruskem jeziku. Komisija pripravlja tudi pojasnilo, ki ga bo poslala državam uvoznicam skupaj z obvestili o izvozu in zahtevki za izrecno soglasje, da bi jim olajšala razumevanje različnih postopkov.

V podrobna navodila so vključena tudi navodila, kako najbolje ravnati s primeri, vključno z možnostmi za alternativna dokazila, ki bi lahko bila sprejeta, kadar država uvoznica ne poda nobenega odgovora.

Obvestila tretjih držav o izvozu

Skupno število obvestil o izvozu, prejetih od tretjih držav in zabeleženih v EDEXIM, je 220. Dejansko število je verjetno nekoliko višje, saj nekatera morda niso bila posredovana Komisiji ali niso bila zabeležena iz kakšnih drugih razlogov. Čeprav bi se morala obvestila pošiljati neposredno Evropski komisiji, je večina držav članic še vedno prejemala obvestila neposredno od držav izvoznic. Glavna težava je bila povezana z obvestili iz ZDA. Večina držav članic je organe oblasti ZDA pozvala, da v prihodnosti obvestila pošiljajo Komisiji.

Izkušnje z EDEXIM

Na začetku so obstajale tri različice baze podatkov: ena za ECB/DG ENV, druga za imenovane nacionalne organe držav članic in javna „informacijska“ različica. Za izpolnitev potreb uporabnikov je bilo od takrat uvedenih mnogo izboljšav. Večina držav članic meni, da sistem dela dobro in da je zelo koristen kot orodje za ravnanje z obvestili o izvozu ter kot vir podatkov in informacij.

Nekateri problemi ostajajo, vendar jih je mnogo že rešenih ali pa so v postopku reševanja. Delo dobro napreduje tudi pri razvoju „podjetniške“ različice, ki bo izvoznikom omogočala, da obvestila o izvozu, ki jih želijo potrditi, imenovanim nacionalnim organom predložijo v elektronski obliki. Razvija se tudi posebna različica za carinske organe, ki potrebujejo poseben sistem, da jim bo olajšal delo pri nadzoru nad izvozom in uvozom v skladu s členom 17 Uredbe. Države članice te načrte pozdravljajo. ECB je za uporabnike pripravila navodila in usposabljanje. Organizirala je 7 usposabljanj in srečanj z uporabniki, na katerih so razpravljali o izboljšavah, vključno z 2 srečanjema s carinskimi strokovnjaki.

Poročanje o kemikalijah, s katerimi se trguje

Komisija je na podlagi poročil držav članic izdelala zbirna poročila za leta 2003, 2004 in 2005. Vsa poročila so bila objavljena na EDEXIM. Analiza obdobja 2003–2005 je vključena v oddelku 3.9 popolnega poročila.

Posodabljanje Priloge I

Komisija Prilogo I redno posodablja. Priloga je bila spremenjena z Uredbami Komisije (ES) št. 213/2003[3], 775/2004[4] in št. 777/2006[5].

Izdana obvestila PIC

Doslej je Komisija predložila obvestila o ureditvenih ukrepih EU za 12 kemikalij. Prav tako je posredovala obvestila o nacionalnih ureditvenih ukrepih za dodatni 2 kemikaliji.

Komisija je tudi večkrat obvestila druge države o ureditvenih ukrepih Skupnosti, ki ne izpolnjujejo pogojev za obveščanje PIC.

Uvozne odločitve za kemikalije PIC

Komisija je sprejela sklepe v nadaljevanju, ki določajo uvozne odgovore Skupnosti za kemikalije, za katere velja postopek PIC: Sklep 2003/508/ES[6], Sklep 2004/382/ES[7], Sklep 2005/416/ES[8], in Sklep 2005/814/ES[9].

Poleg tega so bili številni predhodni uvozni odgovori po širitvi leta 2004 brez sprememb razširjeni na vseh 25 držav članic EU.

Skladnost in dejavnosti izvrševanja

Na splošno se zdi, da večjih kršitev Uredbe ni bilo.

Večina držav članic, ki so poročale o kršitvah, ni naložila sankcij, ampak so izdale opozorila in se odločile za tesnejše spremljanje v prihodnosti. Večinoma so neskladnosti odkrili cariniki ali pa so bile odkrite, ko so družbe predložile svoja letna poročila o izvoženih količinah in ustreznih obvestil o izvozu ni bilo.

Dvigovanje ozaveščenosti

Vse države članice in Komisija so podatke posredovale industriji, običajno na usposabljanjih, seminarjih, delavnicah, biltenih itd. Nekatere države članice podobna svetovanja in usposabljanja zagotavljajo tudi carinikom.

V EDEXIM je bil objavljen osnutek podrobnih tehničnih navodil za imenovane nacionalne organe. Komisija je priročnik za Uredbo objavila v vseh jezikih EU. Večina imenovanih nacionalnih organov je oblikovala spletne strani o Uredbi, na katerih je mogoče najti različice Uredbe in priročnika v nacionalnih jezikih.

Komisija je vodila predstavitve za imenovane nacionalne organe v državah uvoznicah, da bi izboljšala njihovo razumevanje postopkov EU. Nekatere države članice so se s tretjimi državami vključile v programe informiranja, vključno s seminarji in študijskimi obiski.

PROBLEMI PRI IZVAJANJU IN MOŽNE IZBOLJŠAVE

Carinski nadzor

Večina držav članic meni, da je izvrševanje na mejnih kontrolah pomembno in da obstaja potreba po tesnejšem sodelovanju in redni izmenjavi informacij med imenovanimi nacionalnimi organi in cariniki.

Člen 17 Uredbe je oblikovan splošno in je precej šibek. Večina držav članic si želi jasnejše določbe, vključno s posebnimi obveznostmi za izvoznike in ustrezna orodja, ki bodo olajšala delo carinski organov pri nadzoru nad izvozom in uvozom.

V ta namen delo že poteka na razvrščanju kemikalij iz Priloge I k Uredbi v okviru kombinirane nomenklature (KN) in na vključevanju „opozorilnih oznak“ v integrirano tarifo Evropskih skupnosti (TARIC) glede na ustrezne oznake KN, ki bodo carinike opozarjale na dejstvo, da za zadevne kemikalije veljajo ali pa bi lahko veljala posebna pravila. Poleg tega, v povezavi z razvojem carinske različice EDEXIM, ki bo izpolnjevala posebne potrebe carinikov, delo že poteka na zagotavljanju edinstvenih identifikacijskih oznak v TARIC, ki jih za izdana obvestila o izvozu, pridobljena izrecne soglasja itd., ustvarja EDEXIM in ki bi jih izvozniki lahko uporabili v oddelku 44 obrazca izvozne deklaracije (enotna carinska listina), da dokažejo, da so spoštovali pravila in da jih cariniki lahko enostavno pregledajo, tako da preverijo v EDEXIM.

Vendar velja splošno soglasje, da mora biti zaradi popolnoma učinkovitega sistema uporaba teh posebnih identifikacijskih oznak obvezna.

Izrecno soglasje

Več držav članic ima s postopkom probleme, težave imajo zlasti pri pravočasnih odgovorih od držav uvoznic. V približno polovici primerov, kljub prizadevanjem imenovanih nacionalnih organov izvoznikov in Komisije, odgovori na zahtevke niso bili dani, v nekaterih primerih niti po več mesecih ali letih, kljub temu, da je pogosto znano, da je uporaba kemikalije v zadevni državi uvoznici dovoljena. To pogosto pomeni, da se izvozi iz držav EU ne morejo nadaljevati, kljub temu, da druge države z njimi lahko nadaljujejo (ker za te snovi ne potrebujejo izrecnega soglasja), s čimer izvoznike EU postavljajo v slabši položaj. Število takšnih zamud je občutno večje, kot je bilo predvideno ob sprejetju Uredbe, in zadevne države članice ter Komisija morajo vložiti mnogo več dela, kot je bilo pričakovano. Del problema so nepravilni kontaktni podatki; del problema pa predstavlja pomanjkanje razumevanja naših postopkov. Zadnje velja zlasti za kemikalije, ki niso kemikalije PIC, in spadajo samo v del 2 Priloge I, kar tretje države pogosto zmede.

Zagotavljanje informacij v jeziku države uvoznice bi stanje lahko izboljšalo. Pomagala bi lahko tudi večja prizadevanja za pomoč državam uvoznicam pri odgovorih na zahtevke, pri čemer bi se morala Komisija bolj vključevati in imeti vlogo usklajevalca. Komisija je te ukrepe že sprejela, kjer je to bilo mogoče, in bo pri tem vztrajala. Ti ukrepi so imeli določen učinek. Vendar se stanje v celoti ni občutno izboljšalo in verjetno se brez dodatnih ukrepov tudi v prihodnosti ne bo.

Nekatere države članice zagovarjajo odpravo zahteve po izrecnem soglasju za kemikalije v delu 2 Priloge I; ali, v nasprotnem primeru, revizijo meril za vključitev kemikalij v navedeni del Priloge I. Vendar prevladuje mnenje, da bi bila morda najboljša rešitev ohranitev postopka, vendar hkrati uporaba pristopa, po katerem bi se izvoz, če odgovor ni prejet, pod določenimi pogoji začasno lahko nadaljeval, medtem ko bi potekala nadaljnja prizadevanja za pridobitev soglasja.

Poleg tega je mogoče raziskati možnost, da bi vse zahtevke za soglasje izvajali preko Komisije, ko bodo na voljo ustrezna sredstva. To bi pomagalo preprečiti nepotrebna prekrivanja ali podvajanje dela, prav tako pa bi lahko pomagalo preprečiti možne nesporazume in zmedo v državah uvoznicah, ki obvestila o izvozu prejmejo od Komisije (preko ECB), zahtevke za soglasje pa neposredno od držav članic.

Druge točke

Več jasnosti je potrebne v področju uporabe pravil v zvezi z obvestili o izvozu (in po potrebi izrecnimi soglasji) glede pripravkov. To vprašanje je že vključeno v podrobna navodila za imenovane nacionalne organe, ki jasno določajo, da za pripravke zahteve v zvezi z obvestilom o izvozu in izrecnim soglasjem (po potrebi) veljajo samo, kadar vsebujejo kemikalijo(-e), navedeno(-e) v ustreznem(-ih) delu(-ih) Priloge I k Uredbi, do takšnega obsega, da bi njihova prisotnost lahko sprožila označevanje, ne glede na to, ali so v pripravku prisotne katere koli druge snovi. To se mora odražati tudi v Uredbi sami.

Predlagano je bilo, da naj obvestila o izvozu vključujejo podatke o predvidenih količinah izvoza vsako leto, zato da bo imela država uvoznica jasnejšo celovito sliko. Tudi jasnejša navedba predvidene uporabe v obvestilih o izvozu bi bila koristna. Države uvoznice pogosto zahtevajo dodatne informacije te vrste.

Opredelitev pojma „izvoznik“ v Uredbi lahko sproži določene probleme v zvezi z zahtevo o obvestilu o izvozu za blago, ki ga proizvajalci ali distributerji ES dobavljajo trgovcem brez sedeža v EU, ki to blago nato izvažajo. To je bilo rešeno v podrobnih navodilih za imenovane nacionalne organe, vendar mora biti rešitev zajeta tudi v Uredbi sami, da se zagotovi usklajen pristop.

Postopek za ravnanje z obvestili o izvozu iz tretjih držav ni optimalen. Večina teh obvestil pride iz ZDA. Obeti so, da bo postopek začel delovati bolj tekoče, ko bodo ZDA začele vsa obvestila pošiljati neposredno Komisiji.

Več držav članic opozorilo na težave pri pridobivanju podatkov o uvozih kemikalij iz Priloge I, kar so povezale s postopkom za obvestila o izvozu iz tretjih držav. Vendar se ta obvestila običajno ne nanašajo na kemikalije iz Priloge I, zato podatki od tam državam članicam verjetno ne bi pomagali pri izpolnjevanju obveznosti glede poročanja. En komentar je bil, da bi bilo treba določbo opustiti. Vendar ti podatki izboljšujejo preglednost in so uporabni za namene spremljanja, da se ocenita vpliv in učinkovitost Uredbe ter zakonodaje Skupnosti glede kemikalij v splošnem.

SKLEPNE UGOTOVITVE

UREDBA 304/2003 SE IZVAJA 3 LETA. V TEM čASU SE JE OBREMENITEV IMENOVANIH NACIONALNIH ORGANOV POVEčALA, SAJ SO IZVOZNIKI POSTALI VEDNO BOLJ SEZNANJENI S PRAVILI IN RAZLIčNIM POSTOPKOM JE BILO DODANIH VEDNO VEč KEMIKALIJ. GLEDANO V CELOTI, KOLIčINA ZADEVNIH SREDSTEV IMENOVANIH NACIONALNIH ORGANOV NI VELIKA. UPRAVNA OBREMENITEV ZA IZVOZNIKE IN ORGANE OBLASTI JE PRIMERNA, čEPRAV SO SE NEKATERI ORGANI SOOčALI S PROBLEMI. OBREMENITEV SE BO šE NAPREJ POVEčEVALA, VENDAR to na splošno ne bi smelo biti preveč obremenjujoče, če bodo na nacionalni ravni in na ravni EU še naprej na voljo potrebna sredstva.

V celoti so se postopki Uredbe izkazali kot učinkoviti in delujejo dobro. Glavni problem so bile zamude pri pridobivanju odgovorov na zahtevke za izrecno soglasje. Število takšnih primerov je mnogo večje, kot je bilo pričakovano, kar povzroča dodatne obremenitve. Zaradi tega so se povečale upravne obremenitve izvoznikov, imenovanih nacionalnih organov in Komisije. Prav tako so zaradi tega izvozniki EU v slabšem položaju glede na konkurente, pri tem pa se nujno ne izboljšuje varovanje zdravja ljudi in okolja v državah uvoznicah. Problematično je zlasti stanje v zvezi s kemikalijami, navedenimi v delu 2 Priloge I.

Čeprav so se na začetku pojavljali problemi z EDEXIM, ki so jih povzročale težave pri prilagajanju podatkovne baze, tako da je v celoti izpolnjevala vse zahteve Uredbe in potrebe uporabnikov, je bil pri reševanju teh problemov dosežen že velik napredek. Zlasti predvidena „podjetniška“ različica bo postopek poenostavila in pospešila.

Sodelovanje med državami članicami in Komisijo je izjemno. Informacije med različnimi stranmi v glavnem krožijo tekoče. Vendar pa bi bilo mogoče izboljšati pretok informacij z državami uvoznicami.

Kaže, da za sedaj ni bilo večjih težav z neskladnostjo s pravili.

Poudarjen je bil pomen izvrševanja, zlasti vloga, ki jo imajo pri tem carinski organi. Potrebno je tesnejše sodelovanje s carinskimi organi. Večina tudi podpira dodatna orodja, ki bi olajšala delo carinskega nadzora, zlasti glede izvozov.

Pojavlja se tudi nekaj manjših vprašanj, pri katerih bi moralo biti področje uporabe pravil pojasnjeno.

[1] UL L 63, 6.3.2003.

[2] http://ecb.jrc.it/edex

[3] UL L169, 8.7.2003, str. 27.

[4] UL L123, 27.4.2004, str. 27.

[5] UL L136, 24.5.2006, str. 9.

[6] UL L174, 12.7.2003, str. 10.

[7] UL L199, 7.6.2004, str. 7.

[8] UL L 147, 10.6.2005, str. 1.

[9] UL L 304, 23.11.2005, str. 46.