52006DC0638

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 27.10.2006

COM(2006) 638 konč.

POROČILO KOMISIJE

17. letno poročilo o izvajanju strukturnih skladov (2005) {SEC(2006) 1373}

KAZALO

1. Uvod 3

2. Analiza izvajanja 3

3. Usklajenost in koordinacija 7

4. Vrednotenja 9

5. Finančni nadzor 10

6. Odbori za pomoč Komisiji 11

POROČILO KOMISIJE

17. letno poročilo o izvajanju Strukturnih skladov (2005)

To poročilo je predloženo v skladu s členom 45(2) Uredbe (ES) št. 1260/1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih. Je 17. letno poročilo in zajema dejavnosti strukturnih skladov leta 2005.

Vsebina tega poročila je podrobneje predstavljena v delovnem dokumentu služb Komisije (priloženem k temu poročilu).

1. UVOD

Leto 2005 so po eno strani zaznamovala intenzivna prizadevanja za uspešen zaključek programskega obdobja 2000–2006, po drugi strani pa priprava nove generacije programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013. V zvezi s slednjim je Komisija julija predložila sporočilo o osnutku strateških smernic Skupnosti za gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo[1]. Smernice določajo prednostne naloge Skupnosti za nove programe. Poleg tega je Komisija leta 2005 začela pogajanja z Evropsko investicijsko banko in drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami, da bi razvila tesnejše sodelovanje pri uresničevanju ciljev kohezijske politike. Leta 2005 sta bili sprejeti dve pobudi: pobuda JASPERS („Joint Assistance in Supporting Projects in European Regions“ – „Skupna pomoč pri podpori projektov v evropskih regijah“), za pomoč glavnim upravičencem v okviru kohezijske politike pri pripravi visokokakovostnih projektov ter pobuda JEREMIE („Joint European Resources for Micro to Medium Enterprises“– Skupna evropska sredstva za mikro in srednja podjetja), za olajšanje dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja ter mikro podjetja[2].

2. ANALIZA IZVAJANJA

2.1. Izvrševanje proračuna

2.1.1. ESRR

Izvrševanje proračuna leta 2005 je bilo na splošno zelo zadovoljivo. Skupno je bilo leta 2005 izvršenih 99,96 % odobritev za prevzem obveznosti (v primerjavi z 99,70 % leta 2004). Stopnja izvrševanja plačil je bila 99,65 % (99,03 % leta 2004). Obveznosti iz prejšnjih let, ki jih je še vedno treba plačati[3], so konec leta 2005 znašale 55,4 milijarde EUR (v primerjavi z 48,97 milijarde EUR leta 2004), od katerih je bilo 39,9 milijarde EUR namenjenih za ESRR (35,9 milijarde EUR leta 2004). Skupne obveznosti so leta 2005 dosegle 27,1 milijarde EUR (26,5 milijarde EUR leta 2004).

Opozoriti je treba, da je pri kohezijski politiki, ki podpira naložbe v, na primer, večje projekte, običajno, da se sredstva odobrijo veliko pred plačili, pri čemer slednja izražajo izvrševanje na terenu.

Za finančno upravljanje strukturnih skladov veljajo pravila, ki določajo omejitve obdobja, v katerem je treba prejeti plačila v zvezi z zgodnjimi obveznostmi: to je tako imenovano „pravilo n + 2“[4]. Začetno stanje obveznosti, izvršenih v letih 2000–2003, je bilo v začetku leta 2006 3,4 milijarde EUR. Po analizi izjem glede na „pravilo n + 2“ (državna pomoč, večji projekti itd.) znaša ocena sredstev, za katera obstaja tveganje razveljavitve dodelitve proračunskih sredstev, 42 milijonov EUR (le 0,19 % skupnih obveznosti).

2.1.2. ESS

Izvrševanje proračuna leta 2005 je bilo zelo zadovoljivo. Leta 2005 je bilo izvršenih 99,93 % odobritev za prevzem obveznosti (v primerjavi z 99,07 % leta 2004). V zvezi s plačili: izvršenih je bilo 99,86 % odobrenih proračunskih sredstev (99,31 % leta 2004), vključno s 720 milijoni EUR dodatnih odobrenih proračunskih sredstev, dodeljenih za ESS v okviru globalnega prenosa in spremembe proračuna. Skupne neporavnane obveznosti so konec leta 2005 dosegle 20,74 milijarde EUR (v primerjavi z 19,35 milijarde EUR leta 2004), od česar je bilo 20,44 milijarde EUR namenjenih za tekoče programsko obdobje ESS (18,59 milijarde EUR leta 2004). Neporavnane obveznosti, ki veljajo za zgodnejša programska obdobja, so se znižale s 762,1 milijona EUR konec leta 2004 na 304,7 milijona EUR konec leta 2005 (znižanje za 60 %).

V zvezi z uporabo „pravila n + 2“ pri obveznostih iz let 2000, 2001, 2002 in 2003 ob koncu leta 2005 je bilo vključenih 17 programov, skupni znesek za ESS je znašal 125 131 596 EUR (0,35 % zadevnega zneska prevzete obveznosti).

2.1.3. Usmerjevalni oddelek EKUJS

Leta 2005 je bila stopnja izvrševanja proračuna zelo zadovoljiva, 99,37 % za odobritve za prevzem obveznosti in 99,93 % za odobritve plačil. V primerjavi z letom 2004 je bilo dodeljenih dodatnih 8,8 % in plačanih dodatnih 4,7 %. Plačila so znašala 3 587 milijonov EUR, od česar je bilo 3 099 milijonov EUR namenjenih za programe 2000–2006 (Cilj 1: 2 753 milijonov EUR; program Leader+ 334,5 milijona EUR; program PEACE 11,5 milijona EUR) in 487,4 milijona EUR za zaključek 78 programov iz programskega obdobja 1994–1999. Skupni RAL ob koncu leta 2005 je znašal 7,085 milijona EUR (v primerjavi s 7,657 milijona leta 2004).

Po izvajanju „pravila n + 2“ je bilo razveljavljenih 37,2 milijona EUR (1,28 % vseh obveznosti za zadevni obrok).

2.1.4. FIUR

Skupaj je bilo leta 2005 izvršenih 99,57 % odobritev za prevzem obveznosti in 94,16 % odobritev plačil. Skupni RAL za FIUR ob koncu leta 2005 je znašal 222 milijonov EUR (v primerjavi s 165,5 milijona EUR leta 2004).

V zvezi z izvajanjem „pravila n + 2“ so bile ocene za prenehanje obveznosti približno 50 milijonov EUR za leto 2005 (8,9 % vseh obveznosti za leto 2003).

2.2. Izvajanje programov

2.2.1. Cilj 1

Na podlagi informacij, ki so jih predložile države članice v obliki potrjenih zahtevkov za plačila (za podrobnosti glej del 5 priloge), so bili leta 2005 programi znotraj Cilja 1 še naprej usmerjeni v naložbe v osnovne infrastrukturne projekte (40,1 %), pri čemer je bila več kot polovica vseh naložb v tej kategoriji uporabljenih za prometno infrastrukturo (54,3 % celotne infrastrukture). Več kot ena tretjina sredstev iz Cilja 1 (34,5 %) je bilo vloženih v produktivno okolje, še naprej so bila usmerjena v pomoč malim in srednjim podjetjem ter obrtnemu sektorju (30,4 %). Za naložbe v projekte, ki so usmerjeni v človeške vire, se je porabilo 23,8 % sredstev v regijah Cilja 1. Pomoči na tem področju so bile skoraj enakovredno razdeljene med politike trga dela, kot so ukrepi za mlade in dolgotrajno brezposelne (32,1 %), izobraževanje in poklicno usposabljanje (30,8 %) ter drugi ukrepi.

2.2.2. Cilj 2

V regijah Cilja 2 je bil glavni cilj programov še naprej produktivno okolje z več kot polovico vseh finančnih sredstev (57 %), namenjenih za to kategorijo. Na tem področju je s 57,2 % prevladovala pomoč malim in srednjim podjetjem ter obrtnemu sektorju. Drugo najpomembnejše področje pomoči je bila infrastruktura, z 28,7 % vseh sredstev Cilja 2, porabljenih na tem področju. Za razliko od programov Cilja 1 ti stroški ne zadevajo naložb v osnovno infrastrukturo, kot sta prevoz in okolje. Namesto tega je bilo s finančnega vidika najpomembnejše področje obnovitev zapuščenih industrijskih območij in drugih nazadujočih območij (43,9 %). V kategoriji človeških virov (10,1 % vseh naložb v regijah Cilja 2) so bila glavna področja naložb prilagodljivost delovne sile, podjetniška dejavnost, inovativnost, informacijske in komunikacijske tehnologije (31,2 % skupnega zneska).

2.2.3. Cilj 3

Glavni poudarek naložb ESS leta 2005 je bila še naprej podpora evropski strategiji zaposlovanja, zlasti ukrepom, katerih namen je izboljšati zaposljivost na trgu dela, vseživljenjsko učenje in enake možnosti. Po drugi strani pa se je zmanjšal pomen ukrepov za spodbujanje podjetništva. S finančnega vidika obstaja razlika pri izvajanju programov med EU-15, kjer potekajo programi že dlje časa, in EU-10, kjer so se nekatere države članice srečevale s težavami pri izvajanju nekaterih programov in ukrepov leta 2005 – v prvem polnem letu izvajanja programa po pristopu leta 2004.

2.2.4. Ribištvo zunaj Cilja 1

Leta 2005 se je izboljšalo izvajanje strukturne politike v ribiškem sektorju in sektorju ribogojstva, kar se kaže v finančnem izvajanju. Zlasti so bili podprti ukrepi tesno usklajeni s cilji reforme skupne ribiške politike iz leta 2002.

2.2.5. Pobude Skupnosti

2.2.5.1. Interreg

Izvajanje 81 programov INTERREG III in sosedskih programov je leta 2005 dobro napredovalo. Pomembna naloga za programe je bila posodobitev vmesnih vrednotenj. Zato so bili leta 2004 spremenjeni skoraj vsi programi, tako da upoštevajo rezultate vrednotenja. Organi, odgovorni za nove programe, ki so posledica širitve, številni od teh so sosedski programi, so si zlasti prizadevali za zagotovitev uspešnega začetka. Poleg tega je podporni program INTERACT še naprej prispeval k učinkovitemu in uspešnemu izvajanju programov INTERREG III z organizacijo številnih dogodkov s predstavitvijo najboljših praks in pripravo priročnikov za upravljanje.

2.2.5.2. Leader

Za obdobje 2000–2006 je bilo odobrenih približno 73 programov LEADER+. Od predlaganih 938 lokalnih akcijskih skupin za upravljanje ukrepov jih je bilo končno izbranih 892. Kot najbolj priljubljena se je pokazala tema lokalne razvojne strategije „Uporaba naravnih in kulturnih virov“. Poročila o spremljanju, predložena leta 2005, kažejo, da je bilo od začetka programskega obdobja odobrenih med 26 in 178 projektov. Glavna področja pomoči so: turizem, podpora malim in srednjim podjetjem, obnova ter razvoj vasi in dediščine podeželja, osnovne storitve za podeželsko prebivalstvo in podeželsko gospodarstvo.

2.2.5.3. Urban

Leta 2005 je bilo odobrenih 20 tematskih mrež, vsaka o drugačni temi. 179 mest je partnerskih mest, vključno s 36 mesti v novih državah članicah. Na neuradnem srečanju ministrov v Bristolu decembra 2005 je bila objavljena brošura Urban Audit 2005: ključni kazalniki življenjskih pogojev v evropskih mestih [5].

2.2.5.4. EQUAL

Leta 2005 je bilo 2 000 projektov razvojnega partnerstva[6] drugega kroga pobude EQUAL, ki so bili izbrani na nacionalni ravni leta 2004, pripravljenih za izvajanje; vključevali so približno 400 projektov v novih državah članicah. Približno ena tretjina razvojnih partnerstev drugega kroga je posvečenih temi zaposljivost.

Rezultati približno 1 400 razvojnih partnerstev prvega kroga pobude EQUAL, ki so delo zaključili leta 2004 in 2005, so bili predstavljeni na številnih seminarjih na lokalni, nacionalni in evropski ravni.

2.2.6. Inovativni ukrepi

2.2.6.1. ESRR

Leta 2005 so regionalni organi vložili ponudbe za 51 inovativnih ukrepov. Najboljših 28 je bilo izbranih za podporo, glede 22 izmed njih so bili do konca leta sprejeti sklepi o financiranju. Programi so organizirani o naslednjih temah: znanje in tehnološke inovacije, informacijska družba in trajnostni razvoj.

2.2.6.2. ESS

Med letom je bilo dokončanih 38 projektov, povezanih z lokalnimi strategijami zaposlovanja. 28 projektov je bilo izbranih v drugem krogu razpisa za oddajo predlogov na temo „Inovativni pristopi k obvladovanju sprememb“. Približno 7 projektov je bilo izbranih na temo „Prenos in širitev inovacij iz projektov člena 6 ESS“, ki je oblikovana za spodbujanje pridobivanja idej v glavnih programih.

2.2.6.3. FIUR

Med letoma 2004 in 2005 so bili sprejeti ukrepi za izvajanje projektov, izbranih po razpisih za oddajo predlogov, objavljenih leta 2002 in 2003. Naknadno vrednotenje nadnacionalnih projektov za inovativne ukrepe v ribiškem sektorju je bilo zaključeno leta 2005. Vrednotenje je pokazalo, da projekti, ki se podpirajo v okviru glavnih operativnih programov, delujejo bolje kot projekti inovativnih ukrepov glede na merila, kot so učinkovitost, uspešnost, kakovost sistemov za spremljanje in trajnost.

3. USKLAJENOST IN KOORDINACIJA

3.1. Usklajenost z drugimi politikami Skupnosti

3.1.1. Konkurenca

V skladu z Uredbo (ES) št. 1260/99 se od držav članic zahteva, da preverijo, ali vse dejavnosti potekajo v skladu z zakonodajo ES, vključno s pravili za državno pomoč. Kadar je Komisija obveščena o kakršni koli kršitvi zakonodaje ES ali kadar revizije pokažejo kršitev, je treba ustrezno ukrepati. Države članice za zagotovitev polne transparentnosti navedejo ureditve državne pomoči, za katere uporabljajo v svojih programih pomoč iz strukturnih skladov. Vsaka večja sprememba tega seznama zahteva nov sklep Komisije. Vendar Komisija leta 2005 ni prejela nobenega obvestila o kršitvi.

3.1.2. Okolje

Komisija je leta 2005 v okviru kohezijske politike še naprej spodbujala naložbe v okolje. Glavni poudarek je bil na zagotavljanju sofinanciranja za izvajanje pravnega reda na področjih, ki zahtevajo velike naložbe, kot so mestna kanalizacija, oskrba z vodo in ravnanje z odpadki, zlasti v novih državah članicah. Poseben izziv za države članice je uporaba Direktive o strateški presoji vplivov na okolje v prihodnjih operativnih programih, kot del predhodnega vrednotenja. Za seznam večjih projektov, ki jih je na tem področju podprl ESRR, glej del 3 priloge.

3.1.3. Notranji trg

Spoštovanje pravil v zvezi z javnimi naročili je izjemno pomembno v smislu enotnega evropskega trga. Kadar je Komisija odgovorna za odobritev posameznega projekta, zagotovi, da se ta pravila upoštevajo ali da se države članice same zavežejo, da jih bodo upoštevale. V smislu programiranja zahteva Komisija v letnih poročilih o programih informacije od držav članic. Leta 2005 sta generalna direktorata za regionalno politiko in notranji trg razvila „način delovanja“ za usklajevanje ukrepov Komisije v primerih kršitve.

3.1.4. Promet

Po pregledu smernic Skupnosti o razvoju vseevropskih omrežij imajo prednostne naloge na področju prometa prednost pri kohezijski politiki. Pri pripravi na obdobje 2007–2013 se v osnutku strateških smernic Skupnosti o kohezijski politiki pojavljajo številne nove pobude evropske prometne politike, kot so ERTMS, pomorske avtoceste ali 30 prednostnih projektov TEN. Za seznam večjih projektov, ki jih je na tem področju podprl ESRR, glej del 3 priloge.

3.1.5. Enakost spolov

Komisija je nadaljevala svoje delo za spodbujanje enakosti spolov v okviru strukturnih skladov in Kohezijskega sklada. Delovna skupina na visoki ravni za enakost spolov se je sestala dvakrat, da bi razpravljala o izvajanju in izmenjavi najboljših praks.

3.2. Koordinacija instrumentov

3.2.1. Strukturni skladi in Kohezijski sklad

Kohezijski sklad zaradi širitve Evropske unije maja 2004 zajema deset novih držav članic. Zdaj je 13 držav članic upravičenih do pomoči iz Kohezijskega sklada. Irska zaradi svoje gospodarske rasti od 1. januarja 2004 ni več upravičena do sredstev iz Sklada. Njen BDP na prebivalca, ki znaša 138 %[7] povprečja Skupnosti, znatno presega prag upravičenosti, ki je 90 %.

Glavni instrument za koordiniranje financiranja iz Kohezijskega sklada s financiranjem iz strukturnih skladov je strateški referenčni okvir (SRF), ki so ga predložile države članice ter zagotavlja splošno strategijo v prometnem in okoljskem sektorju. SRF omogoča Komisiji preverjanje vsakega projekta, ki se bo sofinanciral iz Kohezijskega sklada, da se izogne podvojevanju financiranja s programi, ki se sofinancirajo iz strukturnih skladov.

3.2.2. Strukturni skladi in EIB/EIS

Poleg nadaljnjih prizadevanj leta 2005 za usklajevanje in dopolnjevanje financiranja v okviru ESRR in Kohezijskega sklada ter poslovanja EIB za sedanje programsko obdobje sta leta 2005 Komisija in EIB začeli pripravljalno delo za povečanje sodelovanja v naslednjem programskem obdobju. Cilji, zastavljeni za naslednje obdobje, se osredotočajo na tesnejše sodelovanje na vseh ravneh programskega dela ter tudi na usklajen pristop k spremljanju izvajanja projektov in programov.

JASPERS („Joint Assistance in Supporting Projects in European Regions“ – „Skupna pomoč pri podpori projektov v evropskih regijah“) je nova tehnična pomoč, ki jo bo upravljala EIB. O tej pobudi sta se leta 2005 dogovorili in jo ustanovili Komisija in EIB v partnerstvu z EBOR, da bi pomagali kohezijskim državam članicam. Izboljšanje dostopa do finančnih sredstev in tveganega kapitala za mala in srednja podjetja v regijah EU je ključni element programa lizbonske strategije. V tem okviru sta Komisija in skupina EIB (EIB-EIS) leta 2005 sprožili novo skupno pobudo, znano pod kratico „JEREMIE“ (Joint European Resources for Micro to Medium Enterprises – Skupna evropska sredstva za mikro in srednja podjetja), za izboljšanje dostopa do finančnih sredstev ter za razvoj mikrokreditov za mala in srednja podjetja v regijah, ki jih bodo v naslednjem programskem obdobju podpirali strukturni skladi.

4. VREDNOTENJA

Leta 2005 se je zaključilo vrednotenje prispevka k lizbonski strategiji. Vrednotenje je potrdilo, da so programi, ki jih podpirajo strukturni skladi, znatno prispevali k lizbonskim ciljem, čeprav je bilo uradnega usklajevanja med programom lizbonske strategije in posameznimi programi malo – z izjemo Evropskega socialnega sklada. V številnih regijah se zdaj več kot dve tretjini izdatkov namenjata dejavnostim, ki neposredno zadevajo lizbonske cilje; z vidika doseženih kvantitativnih ciljev je mogoče videti očiten učinek. V regijah, kjer porabijo manjši delež programskih izdatkov za dejavnosti, neposredno povezane z lizbonsko strategijo, je glavni razlog za to potreba po podpori osnovne infrastrukture, kar odraža posebne potrebe po naložbah v najmanj uspešnih regijah.

V letu 2005 so se začele izvajati tri strateške študije za programsko obdobje 2007–2013: Strateško vrednotenje prednostnih nalog pri naložbah v promet v okviru strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, strateško vrednotenje okolja in preprečevanja tveganja ter strateško vrednotenje gospodarstva, ki temelji na inovativnosti.

5. FINANčNI NADZOR

5.1. ESRR

Leta 2005 so se nadaljevale revizije za preverjanje učinkovitega delovanja ključnih elementov sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah za prevladujoče programe. Do konca leta so bile opravljene revizije 52 programov. Glavne težave, ugotovljene na podlagi doslej opravljenega dela, so pomanjkljivosti na prvi ravni pregledov upravljanja[8] in slabosti v postopkih za potrjevanje izdatkov s strani plačilnega organa.

V novih državah članicah so se revidirali ocenjevanje opisov sistemov, predloženih v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 438/2001, ter revizijski pregledi delovanja opisanih sistemov. Opravljene revizije so pokazale nekatere slabosti, kot so nezadostna kontrola kakovosti, ki jo izvaja uprava, pomanjkanje obsega ali nezadostna kakovost revizijskega dela, ki ga opravljajo nacionalni revizijski organi.

5.2. ESS

Od skupaj 214 operativnih programov ESS jih je bilo leta 2005 revidiranih 55 (od tega 34 novih). Revizije so pokazale nezadostne preglede na prvi ravni s strani nekaterih organov za upravljanje ali posredniških teles, prekinitve revizijske sledi, šibke postopke certificiranja ali nezadostne certifikacijske postopke, malo ali nobenega ločevanja nalog, slabosti informacijskih sistemov in nezadostno oglaševanje financiranja iz ESS.

Revizije vzorcev obstoječih sistemov na kraju samem so zajele 19 od 25 programov ESS v vseh novih državah članicah.

Opravljenih je bilo štirinajst zaključnih revizij, ki so zajele 40 programov iz obdobja 1994–1999 v 8 državah članicah.

5.3. EKUJS

Za obdobje 1994–1999 je bilo leta 2005 opravljenih 7 revizij, s čimer se je zaključil načrtovan naknadni revizijski program za to obdobje.

Za obdobje 2000–2006 je bilo opravljenih 7 revizij (EU-15). Značilne ugotovljene težave so nezadostne kontrole upravljanja, neuspešno preverjanje meril o izpolnjevanju pogojev v skladu z določbami kmetijske zakonodaje ter nizka stopnja neodvisnih kontrol.

Za obdobje 2004–2006 (EU-10) je bila zaključena analiza opisov sistemov, opravljane so bile tudi 4 revizije.

5.4. FIUR

Leta 2005 je bilo opravljenih skupno 7 kontrol na kraju samem. Tri od teh so zadevale preverjanje sistemov upravljanja in nadzora programov iz obdobja 2000–2006 v treh državah članicah, ena pa zaključek programa 2000–2006. Tri kontrole na kraju samem so zadevale inovativne ukrepe, pri čemer je bilo revidiranih sedem projektov v treh državah članicah (Italiji, Združenem kraljestvu in Španiji). Glavne ugotovljene težave so bile nekatere nepravilnosti, kot so navedbe o stroških za zaposlene, potnih stroških in dnevnicah, DDV-ju in izplačilih za nedokumentirane izdatke. Nazadnje so se začele izvajati operativne misije za ocenjevanje delovanja in učinkovitosti organov za upravljanje in plačilnih organov novih držav članic.

5.5. OLAF

Leta 2005 je OLAF v državah članicah izvedel 43 operativnih misij v zvezi z ukrepi, ki se sofinancirajo iz strukturnih skladov. 24 navedenih misij je zadevalo preverjanja na kraju samem, 19 pa jih je bilo opravljenih v druge namene, npr. za zbiranje informacij ali za pomoč nacionalnim upravam ali sodnim organom. Značilne ugotovljene težave vključujejo napačne izjave, nepravilno izdajanje računov in neupoštevanje pravil javnega naročanja.

V skladu z Uredbo (ES) št. 1681/94 so leta 2005 države članice same Komisiji sporočile 3 356 primerov nepravilnosti v višini 466 617 970 EUR, ki so vplivale na plačila, nastala v obdobjih med letoma 1994–1999 in 2000–2006. V primerjavi z letom 2004 so se povečali zneski in število primerov[9]. Ti rezultati so verjetno posledica opravljenega dela za dokončanje postopka zaključevanja programov za obdobje 1994–1999 in spodbudno kažejo na dvig ozaveščenosti držav članic glede njihovih obveznosti. Zato je verjetnejši vzrok za porast primerov večji nadzor in boljše poročanje kot pa dejansko povečanje števila nepravilnosti.

Leta 2005 je bila Uredba (ES) št. 1681/94 spremenjena z Uredbo (ES) št. 2035/2005[10], katere namen je poenostavitev postopkov in pojasnitev nekaterih vprašanj in hkrati zagotavljanje zaščite finančnih interesov Skupnosti.

6. ODBORI ZA POMOč KOMISIJI

6.1. Odbor za razvoj in preobrazbo regij (CDCR)

Leta 2005 so bila opravljena posvetovanja z Odborom v vlogi upravljalnega odbora o spremembi Uredbe (ES) št. 1681/94 o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov v okviru financiranja strukturnih politik ter organizaciji ustreznega informacijskega sistema na tem področju. Z Odborom so bila opravljena tudi posvetovanja o predlogih za različne vrste ukrepov tehnične pomoči, ki se financirajo v skladu s členom 23 Uredbe (ES) št. 1260/1999.

6.2. Odbor ESS

Odbor se je sestal štirikrat na plenarnem zasedanju, njegova tehnična delovna skupina pa šestkrat. Razpravljal je o številnih vprašanjih, povezanih s tekočim izvajanjem ESS in pripravami na prihodnji programski krog.

6.3. Odbor za kmetijske strukture in razvoj podeželja (STAR)

Odbor STAR se je leta 2005 sestal osemkrat in je dal pozitivno mnenje o 32 spremembah programov za razvoj podeželja iz člena 44(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 in o 13 spremembah programov za razvoj podeželja iz člena 4 Uredbe Sveta (ES) št.°1268/1999.

6.4. Odbor za strukture v ribištvu in ribogojstvu (CSFA)

Leta 2005 so bila opravljena posvetovanja z Odborom o naslednjih vprašanjih: tehnična pomoč FIUR za leto 2005; osnutek odločbe Komisije o projektu št. I/0016/90/02 – Azienda Agricola LE CANNE; priprava smernic Skupnosti za državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v ribiškem sektorju; osnutek Uredbe Komisije, ki spreminja uredbo Komisije (ES) št. 1681/94 o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov v okviru financiranja strukturnih politik ter organizaciji ustreznega informacijskega sistema na tem področju.

[1] COM (2005)0299 z dne 5. julija 2005.

[2] Tretja skupna pobuda Komisije, EIB in CEDB (Razvojna banka Sveta Evrope) – JESSICA je v razpravi, da bi zagotovili podporo za projekte financiranja za obnovo in razvoj mest z uporabo finančnih inženirskih tehnik.

[3] „RAL“ (les restes à liquider). Odprte obveznosti iz prejšnjih let.

[4] Pododstavek člena 31(2) Uredbe (ES) št. 1260/1999 določa „pravilo n + 2“: Komisija samodejno odstopi od katerega koli dela prevzete obveznosti, ki ni poravnan s predplačilom ali za katerega ne prejme ustreznega zahtevka za plačilo iz člena 32(3), do konca drugega leta, ki sledi letu prevzema obveznosti, ali, kjer je primerno in za zadevne zneske, v dveh letih od dneva pozneje izdane odločbe Komisije o odobritvi ukrepa ali aktivnosti ali do izteka roka za predložitev končnega poročila iz člena 37(1); prispevek skladov za to pomoč se zmanjša za ta znesek.

Besedilo v poročilu se sklicuje tudi na „pravilo „n + 18“, ki je opredeljeno v členu 32 (2) zgoraj navedene uredbe: „Plačilni organ povrne Komisiji celotno ali delno predplačilo, odvisno od doseženega napredka pri izvajanju pomoči, če v 18 mesecih od odločbe o odobritvi prispevka skladov ni poslan Komisiji noben zahtevek za plačilo. Če se od predplačila natečejo kakršne koli obresti, jih plačilni organ dodeli za zadevno pomoč.“

[5] Za več podrobnosti glej: http://www.urbanaudit.org/.

[6] Razvojna partnerstva so operativne entitete pobude Equal, ki združujejo ključne akterje (kot so lokalni in regionalni organi, nevladne organizacije, podjetja, socialni partnerji) na geografski ali sektorski ravni, da obravnavajo diskriminacijo in neenakost.

[7] Podatki Eurostata za leto 2005.

[8] Člen 4 Uredbe Komisije (ES) št.°438/2001 določa: „Sistemi upravljanja in nadzora vključujejo postopke za preverjanje zagotavljanja sofinanciranih izdelkov in storitev ter resničnost navedenih izdatkov, pa tudi zagotavljanje upoštevanja pogojev, določenih v ustrezni odločbi Komisije po členu 28 Uredbe (ES) št. 1260/1999 ter z veljavnimi nacionalnimi predpisi in predpisi Skupnosti, ki se nanašajo zlasti na upravičenost izdatkov za pomoč iz Strukturnih skladov v okviru zadevne pomoči, javna naročila, državne pomoči (vključno s pravili o združevanju pomoči), varstvo okolja in enakost med moškimi in ženskami.“

[9] 2004 : število sporočenih primerov 3 037; skupni znesek, ki velja za sporočilo431 milijonov EUR.

[10] UL L 328, 15.12.2005, str. 8.