52006DC0328

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 23.6.2006

COM(2006) 328 konč.

SPOROČILTYA KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o ukrepih za varnejšo Evropo

SPOROČILTYA KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o ukrepih za varnejšo Evropo (Besedilo velja za EGP)

KAZALO

1. Namen 3

2. Breme zaradi poškodb 4

3. Možnost preprečevanja poškodb 4

4. Akcijski načrt Skupnosti 5

4.1. Osnovne infrastrukture za preprečevanje poškodb 5

4.1.1. Nadzor nad poškodbami na ravni Skupnosti 5

4.1.2. Podpora Skupnosti za izmenjavo izkušenj o načinih dobrega ravnanja 6

4.1.3. Omrežje interesnih skupin v Skupnosti 7

4.1.4. Krepitev usposobljenosti v Skupnosti 7

4.1.5. Podpora nacionalnim akcijskim načrtom 8

4.1.6. Obveščanje o tveganjih 8

4.2. Ključna prednostna področja za ukrepe 8

4.2.1. Varnost otrok in mladostnikov 9

4.2.2. Varnost starejših državljanov 10

4.2.3. Varnost izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu 10

4.2.4. Preprečevanje športnih poškodb 10

4.2.5. Preprečevanje poškodb, ki jih povzročijo izdelki in storitve 11

4.2.6. Preprečevanje samopoškodb 11

4.2.7. Preprečevanje nasilja med ljudmi 11

5. Izvajanje 12

1. NAMEN

Sporočilo se osredotoča na preprečevanje nesreč in poškodb v Evropi z ukrepi javnega zdravja. Zagotovilo naj bi potreben strateški okvir, ki naj bi vsem državam članicam pomagal razvrstiti njihove ukrepe za zmanjšanje nesreč in poškodb. Ti ukrepi bi se morali izvajati v okviru programa Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008)[1], strategije potrošniške politike (2003–2006)[2] in pobud, ki izhajajo iz njiju.

Poškodba je telesna poškodba, ki je posledica akutne izpostavljenosti energiji (mehanski, toplotni, električni, kemični ali sevanju) ali primanjkljaja življenjsko pomembnega elementa (utopitev, zadušitev ali podhladitev). Čas med izpostavljenostjo in nastankom poškodbe mora biti kratek. Poškodbe se pogosto delijo na nenamerne (posledica nesreč) in namerne (zaradi samopoškodbe ali medosebnega nasilja).

Poškodbe so med najpogostejšimi vzroki smrti evropskega prebivalstva. Nenamerne in namerne poškodbe so po ocenah sodeč osnovni razlog kronične invalidnosti pri mladih ter vodijo do ogromnih izgub zdravih let življenja. Tudi med starejšimi od 65 let so nesreče in poškodbe pogost vzrok smrtnosti in pogosto povzročijo nepopravljivo poslabšanje njihovega zdravja. Zaradi velikanskega vpliva, ki ga ima razmah poškodb na produktivnost, zdravje in dobro počutje v Skupnosti, bi odgovor Skupnosti na ta problem prinesel dodatne koristi.

V preteklosti so bile sprejete številne pobude, s katerimi naj bi se omejila pogostnost poškodb zaradi nesreč in nasilja, največ uspeha pa so imele pri zmanjševanju števila umrlih v prometnih nesrečah, nesreč na delovnem mestu, nesreč s kemikalijami in poškodb, povezanih s potrošniškimi dobrinami. Obstaja tudi precej dokazov, po katerih se je zaradi izboljšav v travmatološki oskrbi občutno zmanjšala smrtnost kot posledica travm.

Še vedno obstajajo možnosti za učinkovitejše ukrepanje pri omejevanju ogromnega družbenega davka zaradi nesreč in poškodb, usmerjeno zlasti v tvegane okoliščine in tvegane skupine, ki so bile doslej zapostavljane. Precejšnje razlike v številu nesreč in poškodb med državami članicami in znotraj njihovega prebivalstva kažejo, da je še veliko možnosti za zmanjšanje bremena zaradi poškodb v Skupnosti in sosednjih državah. Danes smrtnost zaradi poškodb v Evropski uniji sega od 27 umrlih na 100 000 prebivalcev v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem do več kakor 120 umrlih na 100 000 v baltskih državah (129 v Latviji in Estoniji ter 143 v Litvi).

To sporočilo poudarja vlogo zdravstvenega sektorja pri preprečevanju poškodb s količinskim ovrednotenjem problemov, poročanjem o dejavnikih tveganja, spodbujanjem primarnega preprečevanja, širjenjem z dokazi podprtih strategij, krepitvijo strokovnih zmožnosti za svetovanje ogroženim skupinam ljudi, izvajanjem medsektorskih akcijskih načrtov ter obveščanjem javnosti o nevarnostih in varnostnih ukrepih.

2. BREME ZARADI POšKODB

Nesreče in poškodbe pomenijo velikansko breme za družbe in posameznike v Skupnosti. To ne vključuje zgolj neprecenljivih človeških izgub zaradi prezgodnje smrti in let invalidnosti, temveč tudi visoke stroške zdravstvene oskrbe in stroške za družbo zaradi manjše produktivnosti.

Poškodbe so za boleznimi srca in ožilja, rakom in boleznimi dihal četrti najpogostejši vzrok smrti v državah članicah. Na leto zaradi nesreč ali nasilja umre približno 235 000 državljanov držav članic. Vsako leto več kakor 50 milijonov državljanov poišče zdravniško pomoč zaradi poškodbe 6,8 milijona pa jih sprejmejo v bolnišnico.

Poškodbe so natančneje:

- najpogostejši vzrok smrti med mladimi. Nesreče in poškodbe so glavni vzrok smrti pri otrocih, mladostnikih in mlajših odraslih. Breme prezgodnjih smrti je zelo visoko na navidezno zelo različnih področjih, kot so prometne nesreče, utopitve in samomori;

- pogost vzrok invalidnosti. Mnoge žrtve hudih poškodb trpijo zaradi dosmrtne invalidnosti. Čeprav njihovo natančno število ni znano, se domneva, da so nesreče in poškodbe najpogostejši razlog kronične invalidnosti med mladimi ter vodijo do ogromnega števila izgubljenih zdravih let življenja;

- pogost vzrok za obolevnost in stroške za zdravstveno oskrbo. V vseh starostnih skupinah je zaradi poškodb v povprečju v bolnišnico sprejetih 11 % bolnikov. Poleg velikanskega finančnega bremena za zdravstveno blagajno in sistem socialnega varstva poškodbe pogosto prizadenejo vso družino, in sicer na čustveni in organizacijski ravni pa tudi finančno;

- škodljive za produktivnost v Skupnosti. Na voljo je le malo podatkov o vzrokih bolniške odsotnosti in invalidnosti zaradi poškodb. Oboje je pomemben dejavnik za zmanjšano produktivnost. Nacionalni podatki kažejo, da je do 8 % invalidskih upokojitev in 20 % dni bolniške odsotnosti posledica poškodb;

- neenako prizadenejo družbene skupine. Nevarnost smrti zaradi poškodb je v državi članici z najvišjo stopnjo poškodb petkrat višja kot v državi z najnižjo stopnjo. Neenakosti so tudi pri izpostavljenosti tveganju zaradi poškodb glede na spol, starost in družbeni položaj.

3. MOžNOST PREPREčEVANJA POšKODB

Na številnih področjih, na katerih je varnost pomemben dejavnik, je bil dosežen velik napredek, vseeno pa ne bi bili odveč učinkovitejši ukrepi za zmanjšanje ogromnega družbenega davka zaradi nesreč in poškodb iz naslednjih razlogov:

- v nasprotju s številnimi drugimi vzroki bolezni ali prezgodnje smrti se lahko poškodbe preprečijo z izboljšanjem varnosti našega življenjskega okolja ter izdelkov in storitev, ki jih uporabljamo;

- na voljo je dovolj dokazov o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje nesreč, ki se še vedno ne uporabljajo povsod v Skupnosti;

- večina teh ukrepov se je izkazala tudi za stroškovno učinkovite, ker koristi zaradi preprečevanja poškodb pogosto za desetkrat presegajo stroške intervencijskih ukrepov;

- tudi v državah, kjer je varnost na zavidljivi ravni, in na tveganih območjih, kjer se je precej zmanjšalo število poškodb, ne manjka možnosti za nadaljnje izboljšave in koristi za zdravje.

- Zato je še vedno mogoče doseči precejšnje izboljšave, če se zberejo interesne skupine iz vseh sektorjev ter podpira sodelovanje in usklajeno ravnanje znotraj Skupnosti in v sosednjih državah.

4. AKCIJSKI NAčRT SKUPNOSTI

Naslednji akcijski načrt je bil oblikovan z namenom, da bi Skupnost na podlagi dokazov pridobila potrebne informacije, s katerimi bi vsem državam članicam pomagali zmanjšati breme zaradi poškodb. Končni cilj je zmanjšati smrtnost in obolevnost zaradi poškodb ter zagotoviti, da bo Skupnost postala bolj varna za življenje. Da bi se ta vizija uresničila, morajo države članice priznati izzive pri preprečevanju poškodb ter ga skupaj s spodbujanjem varnosti uvrstiti na vidnejše mesto med prednostnimi nalogami na področju javnega zdravja.

4.1. Osnovne infrastrukture za preprečevanje poškodb

Ukrepi Skupnosti na področju javnega zdravja bodo prinesli dodatne koristi:

- s količinskim ovrednotenjem problemov, opredelitvijo dejavnikov tveganja in merjenjem učinkovitosti intervencijskih ukrepov;

- z opredelitvijo, prilagajanjem in predlaganjem stroškovno učinkovitih intervencijskih ukrepov na podlagi dokazov ter izmenjavo izkušenj;

- s podporo usposabljanju za spoprijemanje z vprašanjem;

- z olajšanjem razvoja večsektorskih politik in programov, ki jih usmerja zdravstveni sektor;

- z uvajanjem kampanj za preprečevanje poškodb.

4.1.1. Nadzor nad poškodbami na ravni Skupnosti

Namen skupnega informacijskega sistema o nesrečah in poškodbah je vsem zainteresiranim stranem zagotoviti najboljše dostopne informacije o obsegu problema, vključno z najbolj ogroženimi skupinami prebivalstva, dejavniki tveganja in tveganji, povezanimi z nekaterimi izdelki in storitvami široke porabe. Te informacije so pogoj za oblikovanje politik, zasnovo ukrepov in ocenjevanje rezultatov.

Informacijski sistem Skupnosti o poškodbah bo temeljil na izkušnjah iz nacionalnih sistemov nekaterih držav članic in bo:

- zagotovil celovit vpogled v vsa tveganja zaradi poškodb v državah članicah in Skupnosti;

- združil podatke o poškodbah iz zdravstvenih statistik, zbranih v Evropskem statističnem sistemu (vzroki smrti, bolnišnična statistika, zdravstvena anketa in druge ankete v gospodinjstvih, kot sta anketa o delovni sili in anketa o žrtvah kriminala) ter posebnih registrov, kot so bolnišnična zbirka podatkov o poškodbah (IDB), zbirka podatkov Skupnosti o prometnih nesrečah (CARE) in Evropska statistika o nesrečah pri delu (ESAW);

- ocenil zdravstveno breme glede na različne posledice (smrt, bolnišnično zdravljenje), kar bo omogočilo oceno invalidnosti in finančnega bremena;

- primerjal tveganja poškodb in dejavnike tveganja med državami kot bistven del motivacije za nacionalna prizadevanja;

- opredelil dejavnike tveganja, da bo lahko ocenil potrebo po političnih pobudah;

- ocenil napredek in ugotovil, ali načrti preprečevanja izpolnjujejo zastavljene cilje.

V sodelovanju z državami članicami bo razvit statistični del sistema, ki bo po potrebi uporabljal statistični program Skupnosti[3], s čimer se krepi sinergija in prepreči podvajanje.

4.1.2. Podpora Skupnosti za izmenjavo izkušenj o načinih dobrega ravnanja

Namen je zbirati in razširjati informacije o preventivnih ukrepih, ki so se izkazali za uspešne v projektih Skupnosti ali nacionalnih projektih. Učinkovita izmenjava izkušenj bo preprečila podvajanje dela, spodbudila največji izkoristek dostopnega znanja in zagotovila večje koristi iz omejenih virov.

Vzpostavljeni so učinkoviti ukrepi v različnih sektorjih politik, kot so javno zdravje, promet, delovna mesta, varstvo potrošnikov, izobraževanje, socialno skrbstvo, pa tudi na različnih političnih ravneh. Potrebna je učinkovita izmenjava izkušenj čez meje teh sektorjev, za kar bi moral skrbeti javni zdravstveni sektor. Programi Skupnosti, kakršni so program javnega zdravja[4], splošni okvir za financiranje ukrepov Skupnosti v podporo potrošniški politiki[5] in raziskovalni program[6], bi se morali uporabljati v podporo izmenjavi informacij in načinov ravnanja na podlagi izkušenj v Skupnosti, kar bi hkrati spodbujalo izmenjavo virov za raziskave, razvoj in izvajanje ter večjo doslednost ukrepov in sporočil.

4.1.3. Omrežje interesnih skupin v Skupnosti

Za uspeh pri preprečevanju poškodb je nujno izoblikovati omrežje, ki omogoča združitev strokovnega znanja, prizadevanj in rezultatov, da bi se lahko učinkovito izpolnile takojšnje potrebe pri preprečevanju nesreč in poškodb v Skupnosti. Komisija bo sodelovala z organi držav članic, zlasti ministrstvi za zdravje in varstvo potrošnikov, pri pospeševanju ukrepov na področju javnega zdravja s ciljem preprečevanja poškodb in zagotavljanju sinergije z drugimi pomembnimi področji politik.

4.1.4. Krepitev usposobljenosti v Skupnosti

Zdravstveni delavci, kot so zdravniki, reševalci, medicinske sestre in drugi zaposleni v zdravstvu, bi lahko učinkoviteje kot doslej svetovali bolnikom in strankam, odgovornim osebam ter medijem o nevarnostih in varnostnih ukrepih. Zaradi svojega znanja te skupine učinkovito zagovarjajo zdravje na različnih področjih, denimo v zvezi s kajenjem, prehrano in telesno vadbo, vendar jim primanjkuje primerno poklicno usposabljanje iz ocene tveganja in krepitve varnosti. V načrtih za prihodnje delo programa javnega zdravja Skupnosti[7] bo vključitev tega vidika javnega zdravja v poklicno usposabljanje zaposlenih v zdravstvu obravnavana prednostno.

Tudi drugi družbeni sektorji in poklicni krogi nosijo odgovornost za preprečevanje poškodb, na primer zaposleni v socialnem skrbstvu, učitelji, arhitekti, trgovci in ponudniki storitev. Osnovne informacije o nevarnostih in varnostnih ukrepih bi morale biti vključene tudi v poklicno usposabljanje teh skupin, saj bi tako poskrbeli za primerno obveščanje strank. Zdravstveni sektor bi moral tesno sodelovati s sektorji, odgovornimi za zasnovo in določanje ustreznih učnih načrtov, ter zahtevati spremembe v predpisih s področja izobraževanja. Zdravstvena politika bi se poleg tega morala zavzemati za boljšo zastopanost analiz nesreč in raziskav o preprečevanju poškodb na univerzah, zlasti na medicinskih fakultetah.

4.1.5. Podpora nacionalnim akcijskim načrtom

Predlaga se, da vse države članice oblikujejo politike za preprečevanje poškodb, tj. okvir ukrepov, v katerega so vključeni primerni partnerji in interesne skupine ter določa pristojnosti posameznih ustanov. Ker je za take politike potrebno usklajevanje različnih sektorjev, njihov namen pa je izboljšanje zdravja, bi moral vlogo koordinatorja prevzeti zdravstveni sektor.

Za nacionalne politike je značilno to, da bodo v skladu z vizijo Skupnosti in temeljnimi prednostnimi nalogami, opredeljenimi v oddelku 4.2, ki so usmerjene k posebnim potrebam in zahtevam posamezne države, vsebovale določene cilje, ki jih je prav tako treba izraziti v možnem zmanjšanju števila poškodb, temeljile pa bodo na predanosti vladnih in nevladnih organizacij v državi.

Komisija bo države članice spodbujala, naj oblikujejo nacionalne načrte:

- s podporo situacijskim analizam na podlagi informacij o nadzoru nad poškodbami iz vse Skupnosti vključno s primerjalnimi podatki za primerjalno analizo;

- z zagotavljanjem informacij o obetavnih rešitvah varnostnih vprašanj s podporo izmenjavi izkušenj o načinih dobrega ravnanja na ravni Skupnosti;

- s podporo projektov, ki preučujejo razpoložljive možnosti za izvajanje strategij preprečevanja ter oblikovanje smernic;

- s pomočjo pri določanju ključnih partnerjev in interesnih skupin, ki lahko podprejo trajnostno izvajanje rešitev.

4.1.6. Obveščanje o tveganjih

Če so ljudje učinkovito obveščeni o tveganjih, se lažje odločijo za varnejšo izbiro. Pri obveščanju o tveganjih se upošteva, da marsikatere prednosti posameznih dejavnosti, okoliščin ali izdelkov ni mogoče izkoristiti povsem brez tveganja. Dobro zasnovane kampanje ljudi ozaveščajo o nekaterih nevarnostih, poučijo o koristih varnostnih ukrepov ter jim olajšajo prehod na bolj varno ravnanje. Zgledi uspešnih kampanj v številnih državah članicah so: avtomobilski varnostni pasovi, vžigalniki, ki jih otrok ne more prižgati, zaščitne ograje gradbišč, javne stavbe z dostopom za invalidske vozičke, zakonodaja proti nasilju med partnerjema. Vse so dosegle uspeh pri omejevanju števila poškodb, ki jih je mogoče preprečiti.

Program javnega zdravja Skupnosti bi moral podpirati kampanje o prednostnih področjih iz tega dokumenta. Glavne značilnosti bi morale vključevati usmerjenost na posrednike, cilj trajnostnih rezultatov, podporo za države članice, zanašanje na dokaze o tem, kaj je učinkovito pri preventivi in krepitvi varnosti, ter kakovost ocen in dokumentacije. S sodelovanjem med javnim in zasebnim sektorjem bosta zagotovljena večja odmevnost in domet, da se bodo napotki glede varnosti začeli tudi dejansko izvajati.

4.2. Ključna prednostna področja za ukrepe

Pri določanju prednostnih ukrepov v zvezi s poškodbami so bila uporabljena naslednja merila:

- družbeni vpliv števila, resnosti in posledic različnih kategorij poškodb, na primer na izgubo produktivnih let, invalidnost in trpljenje ljudi;

- dokazi o učinkovitosti intervencijskih ukrepov in cenovni ustreznosti drugih možnih intervencijskih ukrepov glede na različne prednostne možnosti;

- možnost uspešnega izvajanja intervencijskih ukrepov v evropskem okviru in glede na raznovrstnost infrastruktur v državah članicah;

- časovni okvir in merljivost delnih rezultatov ukrepov in vplivov na zmanjšanje števila poškodb.

Na podlagi tega je bilo opredeljenih sedem prednostnih področij:

- varnost otrok in mladostnikov;

- varnost starejših državljanov;

- varnost izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu;

- preprečevanje športnih poškodb;

- preprečevanje poškodb, ki jih povzročijo izdelki in storitve;

- preprečevanje samopoškodb;

- preprečevanje nasilja med ljudmi.

Vse kampanje na področju javnega zdravja v Skupnosti bodo javnost seznanile z obsegom problemov, zahtevami za boljšo osnovno preventivo, razširjale načine dobrega ravnanja in podporna omrežja ter zdravstvenim organom držav članic zagotovile instrumente politike za nacionalne ukrepe.

4.2.1. Varnost otrok in mladostnikov

Otroci in mladostniki so bili uvrščeni med prednostne skupine, ker imajo poškodbe in njihove posledice, med katerimi je tudi invalidnost, velikanski vpliv na zdravje še zlasti v tej starostni skupini.

V okviru projekta znotraj programa javnega zdravja Skupnosti Evropska zveza za varnost otrok omogoča lažje oblikovanje nacionalnih akcijskih načrtov za varnost otrok v večini držav članic. Na prvem mestu je vključitev preostalih držav članic in kandidatk v postopek in priprava na izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov za varstvo otrok.

Kampanje o varnosti otrok bi se morale usmeriti zlasti na velike nevarnosti poškodb predšolskih otrok doma (padci, opekline, zadušitve, zastrupitve, utopitve), varnost otroških igrišč in varnost izdelkov, namenjenih otrokom, uporabo varnostne opreme v avtomobilih ter kolesarske čelade pri starejših otrocih. Podobni akcijski načrti bodo oblikovani za mladostnike.

4.2.2. Varnost starejših državljanov

Najvišja smrtnost zaradi poškodb je v starostni skupini 65 let in več, najpogostejši vzrok teh primerov smrti pa so padci. Poleg tega je zaradi poškodb, zlasti pri padcih, odstotek hospitalizacije višji od povprečja, delež neposrednih stroškov zdravljenja v tej starostni skupini pa prevelik.

Prihodnji projekti v okviru programa javnega zdravja Skupnosti se bodo usklajeno ukvarjali s tem prednostnim področjem. Z uveljavljenimi načeli dobrega ravnanja in inovativnimi pristopi k posameznim tveganim skupinam bodo seznanjene sorodne poklicne skupine, uprave zavodov za oskrbo ter združenja starejših ali upokojencev. Kampanje o varnosti starejših bi morale obravnavati nevarnosti padca doma (talne obloge, razsvetljavo, pohištvo, razporeditev v kopalnicah), v zgradbah in okoli njih (stopnice, stopniščne ograje, obliko potk).

4.2.3. Varnost izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu

Otrok, starejših, invalidov, kolesarjev, rolkarjev in pešcev na javnih cestah ne ogrožajo le vozila. Zdravstvena statistika kaže veliko število hudih poškodb zaradi padcev brez zunanjega povoda ali pri uporabi javnega prevoza. Ta tveganja si zaslužijo veliko več pozornosti, na primer: boljše načrtovanje poti, pločnikov, prehodov za pešce, kolesarskih poti, infrastrukture za javni prevoz pa tudi nošenje kolesarskih čelad lahko, sodeč po statistiki prometnih nesreč, rešijo še marsikatero življenje. Ukrepi javnega zdravja na tem področju bodo dopolnili zdajšnje ukrepe prometne politike Skupnosti, namenjene izpostavljenim udeležencem v prometu[8].

Večstranska raziskava bo v kratkem opredelila nacionalne in lokalne načine dobrega ravnanja na tem področju, po katerih se bodo lahko zgledovali drugi. Kampanje bi morale zajeti zlasti nevarnosti zaradi slabega načrtovanja cest, kot je navedeno zgoraj, in spodbujati nošenje zaščitne opreme.

4.2.4. Preprečevanje športnih poškodb

Telesna vadba in šport pomembno prispevata k zdravju in zdravemu načinu življenja, telesnemu in čustvenemu dobremu počutju ter družbeni blaginji. Spodbujanje telesne vadbe je osnovna strategija promocije zdravja v boju proti epidemiji debelosti. Vendar pa študije iz nekaterih držav članic kažejo, da se precejšen del teh koristi izgubi zaradi športnih poškodb.

Usklajene zdravstvene politike lahko prinesejo napredek s spodbujanjem varnih športov, zagovarjanjem varnosti ter ukvarjanja s športom. Glavne strategije za to so ustrezne informacije o športih, uporabi varnostne opreme, primerna usposobljenost trenerjev, zagotavljanje kakovosti in vzdrževanje opreme. Kampanje bi se morale usmeriti zlasti v priljubljene športne aktivnosti, pri katerih je veliko tveganje zaradi poškodb, kot so nogomet in drugi športi z žogo, potapljanje in vodni športi, smučanje in športi v gorah.

4.2.5. Preprečevanje poškodb, ki jih povzročijo izdelki in storitve

Zagotavljanje visokih standardov varstva potrošnikov je eden glavnih ciljev Skupnosti. Varnost neživilskih izdelkov široke porabe je zagotovljena z različno sektorsko zakonodajo, ki jo dopolnjuje Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov[9]. Vseeno pa je zelo veliko nesreč, ki vključujejo neživilske izdelke in/ali porabniške storitve (tj. turistične storitve, športne in razvedrilne storitve). Take nesreče je treba preprečiti tako, da se poskrbi za primerne in ustrezno izvajane varnostne zahteve. Za to je potreben tudi učinkovit sistem spremljanja in poročanja o poškodbah, ki opredeli vrsto poškodbe, vrsto izdelka in/ali storitve ter okoliščine poškodbe. Te informacije so nato v pomoč zakonodajalcem in načrtovalcem izdelkov pri nenehnih izboljšavah varnosti in zmanjševanju števila poškodb v vsej Skupnosti.

4.2.6. Preprečevanje samopoškodb

Samopoškodbe in samomori so še eden od glavnih razlogov za prezgodnjo smrt in hospitalizacijo. Problematika samopoškodb in samomorov je tesno povezana z duševnim zdravjem in zlasti preprečevanjem depresije.

Oktobra 2005 je Komisija objavila zeleno knjigo o duševnem zdravju[10], v kateri je poudarjeno preprečevanje samomorov. Tej zeleni knjigi bodo sledili ukrepi za izboljšanje duševnega zdravja in preprečevanje duševnih težav. V okviru tega se bodo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni Skupnosti spodbujali ukrepi za preprečevanje samomorov. Ukrepi na področju preprečevanja poškodb bi se zato morali navezati na že sprejete projekte na področju duševnega zdravja, na zeleno knjigo o duševnem zdravju ter prihodnje akcijske načrte na tem področju.

4.2.7. Preprečevanje nasilja med ljudmi

Nasilje med ljudmi postaja čedalje bolj žgoč družbeni problem in vključuje nasilje v družini, zlorabo otrok, zlorabo starejših in mladostniško nasilje. Pojavlja se v številnih oblikah (telesni, duševni in spolni) in različnih okoljih (v družini, med partnerjema, v družbi, v ustanovah in v službi).

Policijska evidenca o nasilju ni niti dovolj natančna niti podrobna. Poleg tega je prijav zaradi zadržkov žrtev občutno premalo. V okviru programa javnega zdravja bodo oblikovani izboljšani načini prijav, da bi lahko bolje ocenili resnost problema. Omejene podatke iz policijskih evidenc bodo poskušale dopolniti informacije o „skritih“ oblikah nasilja iz anket o žrtvah kriminala. Za to bo morda treba oblikovati usklajeno anketo ali modul v okviru Evropskega statističnega sistema.

Kaže se potreba po bolj sistematičnem dokumentiranju in širjenju načinov preprečevanja nasilja, predvsem z vključitvijo zdravstva v sodelovanju s policijo, pravosodjem in socialnim skrbstvom. Interesnim skupinam je treba podeliti večjo moč z orodji za načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje projektov za preprečevanje nasilja.

Ukrepi na tem področju se bodo izvajali v tesnem sodelovanju z drugimi programi Skupnosti, kakršen je program DAPHNE[11].

5. IZVAJANJE

Nujna je jasna usmeritev pri razporejanju virov in razvoju trajnostnega pristopa k preprečevanju poškodb v prihodnje. Komisija namerava to pobudo podpreti v okviru programa javnega zdravja.

V tem sporočilu so opisana osrednja prednostna področja delovanja z namenom boljšega razumevanja poškodb in smrti ter njihovega preprečevanja.

Za razumevanje in obravnavo tega vprašanja je nujno stalno sodelovanje med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi držav članic, tamkajšnjih javnozdravstvnih in raziskovalnih krogov, podjetij in interesnih skupin, kakršne so potrošniške organizacije.

Interesne skupine, kot so akademski krogi, gospodarstvo in civilna družba, imajo ključno vlogo pri omogočanju izmenjave znanja in izkušenj na nacionalni ravni in v Skupnosti. Morale bi se vključiti v raziskovalni proces ter tudi zasnovo zgledov dobrega ravnanja.

[1] Sklep št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o sprejetju programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008)

[2] Strategija Komisije glede potrošniške politike v Skupnosti (2002–2006), dok. 8907/02

[3] Odločba št. 2367/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o statističnem programu Skupnosti za obdobje od 2003 do 2007, UL L 358, 31.12.2002, str. 1.

[4] UL L 271, 9.10.2002, str. 1.

[5] Sklep št. 20/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. decembra 2003 o uvedbi splošnega okvira za financiranje ukrepov Skupnosti v podporo potrošniški politiki v letih 2004 do 2007, UL L 5, 9.1.2004, str. 1.

[6] Sklep št. 1513/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o šestem okvirnem programu Evropske skupnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih dejavnosti, ki prispeva k oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora in k inovacijam (2002–2006), UL L 232, 28.8.2002, str. 1.

[7] UL L 271, 9.10.2002, str. 1.

[8] Sporočilo Komisije o Evropskem akcijskem načrtu za varnost v cestnem prometu (2003–2010), COM(2003) 311 (neobjavljen v Uradnem listu).

[9] UL L 11, 15.1.2002, str. 4.

[10] Zelena knjiga, Izboljšanje duševnega zdravja prebivalstva: pot k strategiji na področju duševnega zdravja za Evropsko unijo, COM(2005) 484.

[11] S Sklepom št. 293/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. januarja 2000 je bil vzpostavljen delovni program Skupnosti o preventivnih ukrepih za boj proti nasilju nad otroki, mladostniki in ženskami ter za zaščito žrtev in ogroženih skupin. UL L 34, 9.2.2000, str. 1.