52006DC0085

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 2. 3. 2006

COM(2006) 85 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Financiranje za razvoj in učinkovitost pomoči – Izzivi večanja obsega pomoči EU v obdobju 2006–2010 {SEC(2006) 294}

1. Ozadje

MED PRIPRAVAMI NA VRH ZN O PREGLEDU IZVAJANJA RAZVOJNIH CILJEV NOVEGA TISOčLETJA ( UN Millennium Review Summit ), ki je potekal septembra 2005, je EU sprejela nove zgodovinske obveze za pospešitev napredka za dosego razvojnih ciljev novega tisočletja (RCNT)[1], ki temeljijo na predhodnih obvezah iz Barcelone, sprejetih pred Konferenco o financiranju za razvoj, ki je potekala v Monterreyu leta 2002. Te odločitve so bile bistvene za spodbuditev obvez drugih; bile so deležne širokega odobravanja naših partnerskih držav v razvoju, še zlasti zato, ker so izidi samega vrha ostali pod ambiciozno zastavljenimi cilji EU, predvsem kar zadeva financiranje za razvoj. Generalna skupščina ZN se je nato strinjala, da bo med letoma 2008 in 2009 potekala naknadna konferenca, na kateri se bo ocenilo napredek v zvezi s soglasjem iz Monterreya.

Nove obveze, ki bodo dodatno okrepile položaj EU kot največjega svetovnega donatorja pomoči, so bile temeljni elementi „Evropskega soglasja o razvoju“[2] – in strategije EU za Afriko[3], ki sta bila dogovorjena pozneje leta 2005. Zadevne obveze vključujejo:

- nove cilje za uradno razvojno pomoč (URP): prek postopnega povečanja uradne razvojne pomoči bo EU skupaj zagotovila 0,56 % svojega bruto nacionalnega dohodka (BND) do leta 2010, kar je vmesni korak k uresničitvi cilja ZN v višini 0,7 % do leta 2015. Ta obveza vključuje obljubo zagotoviti petdeset odstotkov povečanega obsega pomoči Afriki ;

- dodatne obveze glede inovativnih virov financiranja za razvoj, nadaljnje oprostitve dolga in mednarodnih javnih dobrin ;

- bolj usklajeno in učinkovitejšo pomoč na ravni EU in izvajanje Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči, vključno z bolj predvidljivimi mehanizmi pomoči , predvsem proračunsko podporo, blažitvijo zunanjih pretresov , sprostitvijo pomoči in reformo mednarodnih finančnih institucij ;

- trgovinsko pomoč ( trade-related assistance – TRA), za katero je Svet podrobno opredelil obveze pred ministrskim srečanjem STO v Hongkongu[4].

Svet je pozval Komisijo, naj spremlja izvajanje teh obvez in letno poroča o napredku financiranja in učinkovitosti pomoči, vključno za Afriko. To sporočilo zagotavlja prvo tovrstno oceno izvajanja razširjenega sklopa obvez EU in temelji na prispevkih držav članic iz letnega pregleda spremljanja konec leta 2005. Podrobna ocena napredka je vključena v dopolnilnem delovnem dokumentu službe Komisije[5].

2. Obveza povečati finančne vire za uradno razvojno pomoč (URP)

Leta 2005 je EU povečala prvotne cilje uradne razvojne pomoči, ki so jih za leto 2006 zastavile tiste države članice, ki so sodelovale pri „obvezah iz Barcelone“ (EU-15: 0,33-odstotni cilj individualne osnove URP/BND za zagotovitev 0,39-odstotnega skupnega povprečja EU). Za dosego cilja ZN 0,7 % do leta 2015 je vseh 25 držav članic, vključno z državami, ki so pristopile k EU leta 2004 (EU-10), prevzelo nove obveze : EU-15 je obljubila, da bo do leta 2010 dosegla individualno osnovo 0,51 % – EU-10 v višini 0,17 % – uradne razvojne pomoči kot odstotek BND, kar ustreza skupnemu rezultatu 0,56 % URP/BND. Državi pristopnici Bolgarija in Romunija sta se pridružili tem obvezam.

2.1. K uresničenju cilja uradne razvojne pomoči za leto 2006

EU ostaja na dobri poti k uresničitvi prvotnega skupnega cilja uradne razvojne pomoči 0,39 % do leta 2006. Če so napovedi pravilne, lahko EU še vedno doseže približno povprečje 0,42 %. Učinkovitost EU v letu 2004 je zadovoljiva, saj EU s tem, da skupaj zagotavlja 0,34 % BND za uradno razvojno pomoč, prispeva bistveno višje stopnje od donatorjev OECD/Odbora za razvojno pomoč (DAC), ki niso člani EU (razen Norveške in Švice), in ostaja visoko nad povprečjem Odbora za razvojno pomoč, ki znaša 0,26 %. To ustreza dodatnim tokovom pomoči v višini 2,3 milijarde EUR v primerjavi z letom 2003, vendar ni povzročilo dejanskega povečanja v odstotkih v primerjavi z letom 2003 .

Tabela 1: Stopnje uradne razvojne pomoči EU v letih 2004–2005–2006

[pic]

Vir: Letno poročilo OECD/DAC za leto 2005 in odgovori držav članic EU na vprašalnik iz Monterreya

Možnosti za obdobje 2005–2006 so bolj obetavne. Če se bodo sedanje ocene uresničile, bo EU-15 skupaj presegla cilj 0,39 % že leta 2005 . Zdi se, da je Italija , ki je edina država, ki je znižala uradno razvojno pomoč na BND med letoma 2003 in 2004, uvedla korektivne ukrepe (ocenjenih 0,24 % URP/BND), vendar je njena stopnja najnižja v skupini. Skupni rezultat v letu 2006 bo odvisen od tistih držav članic, ki so še vedno pod najnižjim pragom 0,33 % . Te države morajo zagotoviti bistveno povečanje obsega pomoči za izpolnitev svojih posamičnih ciljev do leta 2006 in ne smejo več ogrožati učinkovitosti EU kot celote. Članice EU-10 bi lahko skupaj prispevale skoraj 0,1 % svojega BND za uradno razvojno pomoč v letu 2006 in tako zagotovile večjo učinkovitost, kot je bilo predhodno ocenjeno.

2.2 Vpliv sklepa Evropskega sveta o povečanju pomoči Skupnosti

V zvezi s paketom finančnih perspektiv za obdobje 2007–2013 je Evropski svet sklenil, da[6] se bo proračun ES za zunanje ukrepe letno povečal za 4,5 %, in dodelil dodatnih 22 682 milijarde EUR za sodelovanje z državami AKP v obdobju 2008–2013 v okviru 10. Evropskega razvojnega sklada (ERS). Te odločitve imajo določene posledice: če bodo potrjene, se bo dejanski delež prispevka ES (iz proračuna ES in Evropskega razvojnega sklada) k skupni uradni razvojni pomoči EU s sedanjih 20 % znižal na 15 % do leta 2010 in 13 % do leta 2013. Še več, če bodo države članice upoštevale svoje obveze v zvezi z uradno razvojno pomočjo, bodo morale dvostransko zagotoviti približno 90 % dodatne pomoči EU.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega se mora EU spopasti z dvojnim izzivom za zagotovitev svoje verodostojnosti kot ključnega svetovnega donatorja, kot je navedeno v Evropskem soglasju za razvoj:

- sklepi Sveta ne zagotavljajo ustreznih sredstev, s katerimi bi se lahko ES odzvala na pričakovanja partnerjev, ki izhajajo iz ambiciozno zastavljenih pridružitvenih/partnerskih sporazumov, sklenjenih s številnimi partnerskimi državami po celem svetu.

Če bi tudi nacionalni sistemi pomoči držav članic postali bistveno preobremenjeni zaradi večanja pomoči, bi to ogrozilo obvezo, da EU kot celota postane močnejši in učinkovitejši izvajalec pomoči.

Zaradi tega in za zagotovitev skladnosti in prepoznavnosti EU na svetovni ravni je bistveno vzpostaviti ustrezne strukture in načine tudi na ravni EU, ki poenostavljajo usklajeno in dopolnilno usmerjanje dvostranske pomoči držav članic in pomoči ES. Komisija bo prispevala k tem prizadevanjem z razvojem različnih vrst gostiteljskih struktur, ki so odprte za prostovoljne prispevke držav članic, kot so Evropski skrbniški sklad za infrastrukturo v Afriki, sistemi pozivov za zbiranje predlogov, kot se uporabljajo v okviru skladov za preskrbo z vodo in energijo AKP, ali raziskave o izvedljivosti skupnih instrumentov za odziv na svetovne izzive, povezane s padcem cen osnovnih proizvodov ter naravnimi katastrofami (na primer mehanizem EU-FLEX ali podobno).

2.3 Povečevanje uradne razvojne pomoči EU: novi vmesni cilji za leto 2010

Predhodne ocene kažejo, da je večina držav članic sprejela potrebne ukrepe za dosego ciljev uradne razvojne pomoči za leto 2010: šest držav članic bo zagotovilo 0,7 % ali več svojega BND za uradno razvojno pomoč, pri čemer znaša stopnja uradne razvojne pomoči Švedske 1,0 % BND, Luksemburg pa si prizadeva za dosego te stopnje. Še štiri države članice bodo dodelile približno 0,6 % svojega BND za razvojno pomoč, druge pa predvidevajo postopna letna povečanja za dosego 0,51 % URP/BND.

Graf 1: Ocenjena uradna razvojna pomoč EU v razmerju s skupnimi cilji v obdobju 2006–2010

[pic]

Vir: Odgovori držav članic EU na vprašalnik iz Monterreya

Tabela 2: Načrti za dosego vmesnih ciljev EU v obdobju 2006–2010

[pic]

Vir: Odgovori držav članic EU na vprašalnik iz Monterreya

Medtem ko naj bi tokovi uradne razvojne pomoči po pričakovanjih dosledno naraščali, se zdi, da je bistven delež povečanja namenjen operacijam oprostitve dolga (predvsem Iraku, Nigeriji skozi celotno obdobje 2005–2007). Ob sklicevanju na soglasje iz Monterreya Komisija poudarja, da je treba zagotoviti, da sredstva za oprostitev dolga ne bodo odtegnjena od sredstev uradne razvojne pomoči, ki so namenjena za države v razvoju. Glavni izziv je zagotoviti potrebno dinamiko pri načrtovanju proračuna držav članic za dosego trajnih višjih stopenj uradne razvojne pomoči zaradi ciljev za leto 2010, zlasti v državah, ki so še vedno daleč od tega, da dosežejo osnovni cilj za leto 2006. Med državami članicami obstaja opazen trend odlašanja glede zahtevanega povečanja proračunov za pomoč.

2.4 Prispevek novih držav članic

Deset držav, ki so se pridružile EU leta 2004 (EU-10), je pristalo na individualne osnove, prilagojene njihovemu posebnemu položaju. Obvezale so se, da si bodo s postopnim povečanjem svoje uradne razvojne pomoči prizadevale, da bi do leta 2015 dosegle „pravni red“ EU iz leta 2002 (0,33 % URP/BND) in vmesni cilj 0,17 % do leta 2010.

Graf 2: Predvidena povečanja uradne razvojne pomoči v EU-10 v obdobju 2003–2010 v primerjavi z ZDA in Japonsko

[pic]

Vir: Letno poročilo OECD/DAC za leto 2005 in odgovori držav članic na vprašalnik iz Monterreya

Njihova splošna učinkovitost je prepričljiva, še zlasti v primerjavi z drugimi velikimi donatorji OECD/Odbora za razvojno pomoč. Če se bodo sedanji trendi obdržali, se bo skupni obseg uradne razvojne pomoči povečal za več kot šestkrat med letoma 2003, ki je leto pred pristopom k EU, in 2010, ter bo tako dosežen osnovni cilj 0,17 %. Nekatere države so načrtovale postopna povečanja pomoči, druge pa morajo okrepiti svoja prizadevanja in prilagoditi svoje proračune za uradno razvojno pomoč, zlasti prek dodelitev, ki ne sodijo v okvir njihovega prispevka k proračunu ES in 10. Evropskega razvojnega sklada. Do leta 2010 bodo skupne ravni pomoči EU-10 enake predvidenemu razmerju URP/BND Združenih držav Amerike.

2.5 Posebna obveza za Afriko

EU se je obvezala povečati pomoč podsaharski Afriki in zagotoviti, da bo polovica predvidenih skupnih povečanj zneskov pomoči od leta 2006 dodeljenih Afriki. Čeprav je tudi skupina G8 – predvsem na podlagi finančnih prizadevanj EU – obljubila povečanje zneskov pomoči za Afriko do leta 2010, pa se zavezi EU do sedaj niso pridružile druge strani, niti glede na obseg niti v smislu preverljivih kazalcev. Obveza za Afriko sodi k skupnim prizadevanjem EU in ne posega v nacionalne prednostne naloge pomoči posameznih držav članic. Nadaljnje načrtovanje v zvezi z delitvijo dela mora zagotoviti pošteno porazdelitev bremena med donatorji EU in mednarodnimi partnerji.

Graf 3: Delež dodelitev Afriki v skupni uradni razvojni pomoči EU – povprečje v obdobju 2000–2004

[pic]

Vir: Letno poročilo OECD/DAC za leto 2005

Komisija poziva Svet, naj:

- od drugih donatorjev zahteva, naj se bistveno bolj zavežejo k srednjeročnemu in dolgoročnemu zagotavljanju ustreznega financiranja za razvojne cilje novega tisočletja, predvsem v Afriki;

- zaradi negativnega vpliva sklepov finančne perspektive, ki jih je sprejel Evropski svet, na pomoč ES, pozove države članice, naj prispevajo k skupnim instrumentom EU in drugim instrumentom pomoči, zlasti za Afriko, za zagotovitev učinkovitega izvajanja prihodnjih povečanj zneskov pomoči;

- spodbudi države članice, katerih stopnje uradne razvojne pomoči še vedno niso dosegle individualne osnove, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za dosego ciljev v letih 2006 oziroma 2010;

- zagotovi, da bo prihodnji razvoj dogodkov potekal v duhu soglasja iz Monterreya in obvez EU;

- spodbudi države članice, ki so se pridružile EU po letu 2002, naj posamično ohranijo in okrepijo svoja prizadevanja za dosego 0,17 % URP/BND do leta 2010.

3. Obveza o inovativnih virih financiranja

Leta 2005 je Svet preučil najobetavnejše možnosti inovativnih virov financiranja za razvoj na podlagi tehničnih analiz, ki jih je zagotovila Komisija.[7] Na podlagi tega procesa so nekatere države članice podprle dva predloga:

- Mednarodni finančni sklad ( International Finance Facility – IFF) za imunizacijo (IFF-Im ), ki so ga septembra 2005 ustanovile Francija, Italija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo kot mehanizem za vnaprejšnjo koncentracijo virov, ki so bili že obljubljeni partnerskim državam za programe imunizacije, vključuje obvezo v višini 3,3 milijarde EUR v obdobju desetih let; prva izplačila naj bi se izvedla v letu 2006;

- solidarnostni davek na letalske vozovnice za olajšanje financiranja obstoječih obvez uradne razvojne pomoči, zlasti za projekte v zdravstvenem sektorju: Združeno kraljestvo je predlagalo, naj se del obstoječe obdavčitve letalskih potnikov uporabi za razvojno financiranje. Francija se je odločila, da bo z julijem 2006 uvedla davek na letalske vozovnice, s čimer naj bi pridobila okoli 210 milijonov EUR letno.

Tehnična delavnica o inovativnem financiranju, ki so jo organizirale službe Komisije in države članice februarja 2006, je pokazala, da bi lahko imelo izvajanje pobud v pripravi pozitiven učinek na pripravljenost držav članic, da se pridružijo ali nadalje razvijajo predloge v zvezi z inovativnim financiranjem za razvoj.

Navezava novih virov financiranja na posebna vprašanja in cilje lahko pripelje do nadaljnjih vertikalnih skladov, ki temeljijo na specifičnih vprašanjih, in programov, ki morajo zagotoviti tudi okrepitev lastne odgovornosti držav.

Cilj mobilizacije dodatnih in bolj stabilnih virov financiranja mora usmerjati celotno razpravo o inovativnem financiranju in načinih pomoči in srednjeročno zagotoviti bolj predvidljivo financiranje.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija predlaga, naj Svet še naprej proučuje inovativne vire financiranja, vključno s spremljanjem izvajanja sedanjih pobud.

4. Obveza o oprostitvi dolga

V letu 2005 je bil glavni dogodek v zvezi z dolgom predlog skupine G8 za odpis dolgov močno zadolženim revnim državam ( Heavily Indebt Poor Countries – HIPC), ki so dosegle zaključno točko pobude HIPC, pri Mednarodnemu denarnemu skladu, Svetovni banki in Afriški razvojni banki. Ta večstranska pobuda za oprostitev dolga je bila potrjena na letnem srečanju mednarodnih finančnih institucij septembra 2005 in jo trenutno tri zadevne institucije pripravljajo za izvajanje. Države, ki bodo imele koristi od tega dodatnega odpisa dolga, bodo tako po vsej verjetnosti dosegle dolgoročno vzdržnost dolga.

5. Obveza o učinkovitosti pomoči

Leta 2004 sta se EU in širša donatorska skupnost – skupaj z državami upravičenkami – dogovorili o konkretnem zagotavljanju učinkovitosti pomoči. V letošnjem letu se bo naš uspeh v zvezi z upoštevanjem teh obvez ocenjeval v primerjavi s stopnjo dejanskega izvajanja.

Komisija aktivno sodeluje pri razvijanju močnega mehanizma za spremljanje ciljev in kazalnikov Pariške deklaracije. Glede na zamude pri dokončnem oblikovanju tega orodja za spremljanje je za pravočasno izvajanje potrebnih reform bistveno, da se ta proces v letu 2006 ustali in enakomerno izvaja, ne da bi pri tem zmanjšal pomen obvez.

To poročilo o napredku bo v prihodnje ocenilo stanje obvez EU, ki so bile sprejete na Forumu na visoki ravni v Parizu. Celovit akcijski načrt o učinkovitosti pomoči EU združuje devet končnih rezultatov, ki jih mora EU dodatno razviti v letu 2006 in jih izvesti v praksi do leta 2010.[8]

Svet je večkrat poudaril potrebo po okrepitvi komplementarnosti naših dejavnosti prek izboljšanja delitve dela kot ključnega elementa za izboljšanje učinkovitosti pomoči EU. Čeprav je težko reorganizirati tekoče dejavnosti, pa je to nujno potrebno zaradi predvidenega povečanja zneskov pomoči in zahteva usklajena prizadevanja. Akcijski načrt EU obravnava vse te izzive.

Izboljšana učinkovitost pomoči zahteva prizadevanja partnerskih držav in donatorjev: partnerske države morajo vzpostaviti sisteme upravljanja javnih naročil in javnih financ, ki izpolnjujejo mednarodne standarde. Donatorji morajo proučiti načine, kako zmanjšati stroške transakcij, če usklajenih sistemov ni. Komisija je s povečano uporabo proračunske in sektorske podpore poenostavila pogodbeno ureditev za mednarodne organizacije, predlogi za poenostavitev njenega regulativnega in zakonodajnega okvira pa se razvijajo v skladu z obveznostmi iz Pariške deklaracije. V skladu s finančno perspektivo za obdobje 2007–2013 bodo po letu 2006 za nove instrumente prenehale obstajati sedanje postopkovne in zakonske omejitve za pomoč ES v zvezi z združevanjem financiranja in sofinanciranjem, po letu 2007 pa tudi za Evropski razvojni sklad.

Komisija poziva Svet, naj:

- podpre uvedbo močnih procesov spremljanja do konca leta 2006, tako v okviru Odbora za razvojno pomoč kot tudi na ravni EU;

- podpre oblikovanje pravil za pomoč ES, ki dajejo prednost sofinanciranju z državami članicami in drugimi donatorji v okviru novih instrumentov sodelovanja glede proračuna ES za obdobje 2007–2013 in v okviru 10. Evropskega razvojnega sklada;

- se dogovori o napredovanju k uspešnemu dopolnjevanju s pomočjo sprejetja načel za izboljšano delitev dela;

- se dogovori o usklajeni strategiji EU, umeščeni v širši kontekst, za večanje pomoči EU, ki temelji na učinkovitosti pomoči in delitvi dela;

- v letu 2006 potrdi naloge iz akcijskega načrta glede učinkovitosti pomoči EU in njegove cilje za postopno izvajanje teh nalog v praksi do leta 2010.

6. Obveza o oblikovanju bolj predvidljivih in stabilnejših mehanizmov pomoči

Za najuspešnejše države v razvoju sta večletni okvir in manj pogosto preverjanje pogojev ključna elementa za dosego večje predvidljivosti pri izplačilih proračunske podpore. Čeprav je za številne države članice proračunska podpora najljubši instrument pomoči, se zdi, da sta samo Portugalska in Združeno kraljestvo pripravljena prevzeti sistem večletne proračunske podpore z manj kot letnim pregledom izpolnjevanja pogojev v smislu sklepov Sveta z dne 24. maja 2005. Tehnična delavnica, ki jo je februarja 2006 organizirala Komisija v odgovor na poziv Sveta za pripravo predlogov za nov dolgoročni mehanizem proračunske podpore[9], ki je usmerjen na najuspešnejše države, je razkrila obstoj različnih stališč med državami članicami. Kljub temu so se države članice dogovorile o pomenu zagotavljanja bolj predvidljive pomoči in izrazile interes za ideje, ki jih je predstavila Komisija v zvezi z večletno „ pogodbo razvojnih ciljev novega tisočletja“ , ki mora biti osredotočena na uspešne države in nuditi večja zagotovila za predvidljivo financiranje v zameno za okrepljeno načrtovanje, spremljanje in učinkovitost s strani upravičencev v zvezi z razvojnimi cilji novega tisočletja. Komisija bo še dodatno analizirala to vprašanje, tudi prek neformalnih delovnih skupin s strokovnjaki iz zainteresiranih držav članic, podobno mislečimi donatorji in ustreznimi mednarodnimi organizacijami.

7. Zmanjšanje vpliva zunanjih pretresov

EU je na dobri poti uresničevanja svoje obveze podpirati uveljavitev tržno usmerjenih sistemov zavarovanja za zmanjšanje negativnih učinkov zunanjih pretresov na gospodarstva držav v razvoju. Prek Evropskega razvojnega sklada (ERS) je Komisija namenila 25 milijonov EUR za podporo sklada za splošno indeksno zavarovanje ( Global Index Insurance Facility – GIIF), ki ga je Svetovna banka pripravljala leta 2005. sklad za splošno indeksno zavarovanje bo vključeval sklad za pozavarovanje, ki omogoča zavarovanje indeksnih cenovnih tveganj, povezanih z vremenom, naravnimi nesrečami in osnovnimi proizvodi v državah v razvoju, delovati pa naj bi začel sredi leta 2006. Poleg strogo komercialnih interesov bodo v skladu za splošno indeksno zavarovanje po vsej verjetnosti imele svoj delež tudi razvojne banke, kot sta Evropska investicijska banka (EIB) in Nemška investicijska in razvojna družba (DEG). Za izboljšanje izmenjave informacij o pristopih k obvladovanju tveganj bo bistvena aktivna udeležba držav članic v mednarodni projektni skupini za obvladovanje tveganj, povezanih z osnovnimi proizvodi .

Po pogovorih s skupino AKP o skladu za naravne nesreče EU-AKP Komisija sedaj proučuje finančni predlog za krepitev zmogljivosti na področju preprečevanja/pripravljenosti na naravne nesreče v regijah AKP, čemur bi bilo namenjenih 12 milijonov EUR iz 9. Evropskega razvojnega sklada. Razprave z nacionalnimi in regionalnimi oblastmi o drugi fazi bodo potekale v okviru priprav 10. Evropskega razvojnega sklada s ciljem vključitve te zadeve v nacionalne in regionalne strateške dokumente, še zlasti v zvezi z državami in regijami, ki jih pogosto prizadenejo naravne nesreče.

Zaradi drugih pobud, ki so bile sprožene v letu 2005 za obravnavo negativnih učinkov zunanjih pretresov (vključno z reprogramiranjem vračila dolgov po cunamiju s strani Pariškega kluba in skladom za zunanje pretrese MDS ) in nadaljnje uporabe obstoječih mehanizmov ( FLEX za države AKP) postaja vse bolj pomembno, da so različni instrumenti dobro usklajeni in da zagotavljajo komplementarne odzive na pretrese. Poleg tega mora mednarodna skupnost zagotoviti, da so odzivi hitri, zanesljivi in da temeljijo na strategiji, ki posveča ustrezno pozornost načrtovanju preprečevanja tveganj in zmanjšanja tveganj. Občutljivost za zunanje pretrese se lahko upošteva kot merilo za dodelitev razvojne pomoči ES in držav članic, obvladovanje pretresov pa mora zagotoviti, da je vsaka dodatna pomoč proticiklična.

Komisija poziva Svet, naj prispeva k podpori Sklada za splošno indeksno zavarovanje za olajšanje dostopa držav v razvoju do tržnih zavarovalnih instrumentov.

8. Obveza o sprostitvi pomoči

Večina držav članic, ki so članice Odbora za razvojno pomoč, je v celoti sprostila svojo dvostransko pomoč, 40 % drugih pa jih razmišlja o nadaljnjem povečanju zdajšnjega dostopa do njihove razvojne pomoči.

Poleg tega je več kot polovica držav članic odpravila vse pogoje, povezane z usmerjanjem svojih sredstev prek organov ZN ali nevladnih organizacij, vključno z več novimi državami članicami. Še več, tretjina držav članic je vzpostavila sistem lokalnih preferenc, ki so namenjene vzpostavitvi lokalnih zmogljivosti in okrepitvi lokalnih trgov.

Decembra 2005 je ES sprejela dve uredbi, ki odpirata dostop do vseh oblik zunanje pomoči ES . Več kot dve tretjini pomoči ES, ki se dobavlja prek geografskih in tematskih instrumentov, sta sedaj večinoma sproščeni. Preostali del pomoči se bo za države v razvoju in vse donatorje sprostil, če in ko bodo sprostili svojo lastno pomoč.

Vse države članice EU so pristale na nadaljnjo razširitev obsega priporočila OECD/Odbora za razvojno pomoč o sprostitvi pomoči najmanj razvitim državam in pozvale k popolni sprostitvi pomoči v hrani in prevoza pomoči v hrani. V zvezi s tem Komisija obžaluje, da napredek še vedno ovirajo negativni trgovinski pristopi, ki jih zagovarjajo drugi donatorji.

Komisija ponovno poudarja svojo dolžnost zagotoviti usklajenost enotnega trga in svojo pripravljenost, da v skladu s Pogodbo spremlja dostop vseh držav članic do javnih naročil v drugih državah članicah, vključno na področju razvoja.

Komisija priporoča, naj Svet nadaljuje svoja prizadevanja za spodbujanje nadaljnje sprostitve pomoči v hrani in prevoza pomoči v hrani v skladu s pogajalskim mandatom, sprejetim zaradi revizije Londonske konvencije.

9. Mednarodne javne dobrine

Obveza o mednarodnih javnih dobrinah je povezana z razpoložljivostjo in vsebino končnega poročila projektne skupine o globalnih javnih dobrinah. Številne države članice in Komisija menijo, da je zadevna projektna skupina pomembno prispevala k okrepitvi razprave in ozaveščanju o mednarodnih javnih dobrinah, obžalujejo zamudo pri objavi končnega poročila in se veselijo njegove razpoložljivosti. Komisija tudi ugotavlja, da nove ambiciozne obveze za razvoj, zlasti obveze EU (predvsem povečan obseg uradne razvojne pomoči in „Evropsko soglasje o razvoju“), spremlja manjšanje interesa za pristop na podlagi mednarodnih javnih dobrin, zlasti za njegovo finančno razsežnost. Glede na zgoraj navedeno Komisija poziva Svet , naj od mednarodne projektne skupine o globalnih javnih dobrinah zahteva takojšnjo objavo njenega končnega poročila .

10. Reforma mednarodnih finančnih institucij

Velika večina držav članic se zavzema za bolj sistematične skupne izjave predstavnikov držav članic EU v upravnih odborih mednarodnih finančnih institucij in bolj formalen mehanizem usklajevanja med državami članicami EU v zvezi z vprašanji Svetovne banke, ki so strateškega pomena za EU.

EU bo s čim pogostejšim podajanjem skupnih izjav povečala svojo prepoznavnost in vpliv v mednarodnih finančnih institucijah v skladu z „Evropskim soglasjem o razvoju“ in strategijo EU za Afriko. Komisija je vzpostavila mrežo med službami za podporo temu procesu.

Države članice so izrazile splošno zadovoljstvo glede izboljšanega neformalnega usklajevanja EU med izvršnimi direktorji EU v Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni banki v Washingtonu; usklajevanje poteka v obliki rednih usklajevalnih sestankov , na katerih Komisija aktivno sodeluje. Medtem ko je Ekonomsko-finančni odbor ustanovil poseben pododbor za usklajevanje stališča EU o Mednarodnem denarnem skladu in povezanih vprašanjih (SCIMF), pa za vprašanja v zvezi s Svetovno banko ne obstaja noben formalen usklajevalni mehanizem. Letni obiski izvršnih direktorjev EU iz Svetovne banke pri institucijah EU imajo katalitičen učinek na sodelovanje. Podobne mehanizme bi bilo treba razviti za izboljšanje skladnosti EU med izvršnimi direktorji iz regionalnih razvojnih bank , kjer je skupni delež EU precejšen, kot so Afriška razvojna banka, Azijska razvojna banka in Medameriška razvojna banka. Komisija bo kmalu organizirala obisk evropskih institucij za izvršne direktorje EU, zaposlene v regionalnih razvojnih bankah.

Komisija poziva Svet, naj:

- v sodelovanju s Komisijo podpre vzpostavitev neformalnega usklajevalnega mehanizma med evropskimi izvršnimi direktorji iz regionalnih razvojnih bank , kjer je skupni delež EU precejšen, kot je že obstoječa praksa v Svetovni banki;

- zagotovi, da usklajevalni sestanki EU, na katerih sodelujejo tudi predstavniki Komisije, potekajo sistematično, preden uprave mednarodnih finančnih institucij, v katerih je delež EU precejšen, sprejmejo pomembne odločitve;

- spodbuja večjo preglednost med izvršnimi direktorji in Komisijo tako, da se kot prvi korak Komisiji pravočasno in redno posredujejo upravni dokumenti MDS, Svetovne banke in regionalnih razvojnih bank.

11. Trgovina in razvoj

Po Svetu maja 2005 je EU dodatno okrepila svoje obveze glede trgovinske pomoči. Na vrhu skupine G8 je predsednik Komisije Barroso obljubil povečanje trgovinske pomoči ES na 1 milijardo EUR letno. Decembra 2005 se je Svet[10] strinjal, da si bodo države članice prizadevale za skupno povečanje svoje trgovinske pomoči na 1 milijardo EUR letno do leta 2010. Skupni prispevek EU naj bi tako dosegel 2 milijardi EUR. Države članice in ES so se tudi zavezale, da bodo zagotovile ustrezno in predvidljivo financiranje okrepljenega celostnega okvirja , kot prispevek ES k okrepljenemu celostnemu okvirju pa je namenjenih 10 milijonov EUR. Komisija je pripravljena proučiti možnosti za združevanje sredstev držav članic in ES za okrepitev učinkovitosti trgovinske pomoči in bo v prihodnjih objavah tega poročila proučila, kako Komisija in države članice uresničujejo te obveze.

V skladu z izjavo ministrskega srečanja STO v Hongkongu se bo ustanovila projektna skupina za pomoč za trgovino, v okviru katere namerava Komisija odločno podpirati agendo „pomoč za trgovino“ v sodelovanju z državami članicami in z uporabo uveljavljenih kanalov.

Presoja usklajevanja EU o trgovinski pomoči v obdobju 2005–2006 je pokazala, da neformalna strokovna skupina EU za trgovino in razvoj ostaja glavno orodje za usklajevanje med Komisijo in državami članicami na ravni sedeža. Druge ključne ugotovitve so: izmenjava informacij na ravni sedeža poteka predvsem v smeri od Komisije k državam članicam in ne nasprotno; usklajevanje znotraj držav je zelo priložnosten proces, ki se mu je sicer uspelo izogniti podvajanju, vendar se mora še razviti v skupni strateški odziv na potrebe trgovinske pomoči; nekatere države članice prispevajo k oblikovanju večstranskih pobud, skupna strategija EU za tovrstne pobude pa ne obstaja.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija poziva Svet, naj :

- izvaja sklepe o „pomoči za trgovino“ , zlasti prek učinkovitega in pravočasnega izpolnjevanja ciljev držav članic o obsegu trgovinske pomoči do leta 2010; naj nadaljuje delo v smeri bolj učinkovite in povečane trgovinske infrastrukturne dejavnosti; naj podpre okrepljeni celostni okvir in zagotovi kredibilno pomoč za olajšanje trgovinske prilagoditve;

- naj prispeva k izboljšanemu vključevanju trgovine v strategije za zmanjševanje revščine in razvoj ; naj sistematično uporablja ocene trgovinskih potreb in jih, kolikor je to mogoče, vključi v načrtovanje programov trgovinske pomoči;

- naj dodatno izboljša prizadevanja za usklajevanje EU na ravni sedeža in v praksi ; na ravni sedeža bi bilo treba bolj sistematično uporabljati neformalno strokovno skupino EU za trgovino in razvoj in sicer za izmenjavo informacij in najboljše prakse; v praksi morajo okrepljen celostni okvir ali, kjer je primerno, ocene trgovinskih potreb vključevati močan usklajevalni mehanizem; in naj zagotavlja pravočasne in popolne informacije o obvezah o trgovinski pomoči v zbirko podatkov iz Dohe.

12. Sklepi

Po izjemnih prizadevanjih EU v letu 2005 za prispevek k pozitivnemu izidu vrha ZN z novimi ambiciozno zastavljenimi obvezami in okvirom EU, okrepljenim prek Evropskega soglasja o razvoju in strategije EU-Afrika, se je začelo izpolnjevanje teh obljub. Navkljub nekaterim težavam se zdi, da je EU pripravljena na izpolnitev vmesnih ciljev uradne razvojne pomoči za leto 2006. Za dosego ciljev za leto 2010 bodo potrebna dodatna prizadevanja in verodostojni ukrepi, ki bodo uživali javnomnenjsko podporo. Okrepiti je treba obveščanje o razvojni dejavnosti EU. Nekatere države članice uvajajo inovativne vire financiranja, večstranska pobuda za oprostitev dolga pa odraža zaskrbljenost EU v zvezi z vzdržnostjo dolga revnih držav. Treba se je dogovoriti o konkretnih nalogah za učinkovitost pomoči, npr. o skupnem okviru EU za državne strategije[11] in akcijskem načrtu.

PRILOGA

POVZETEK REVIDIRANIH OBVEZ EU

o financiranju za razvoj in učinkovitosti pomoči za leto 2005

Izvleček iz Sklepov Sveta o razvojnih ciljih novega tisočletja z dne 24. maja 2005, vključno s sklicevanjem na Sklepe Sveta o mednarodni konferenci o financiranju za razvoj z dne 14. marca 2002, dopolnjen s Sklepi Sveta z dne 9. decembra 2005 o pomoči za trgovino

1. URADNA RAZVOJNA POMOč

1.1 Povečan obseg uradne razvojne pomoči po letu 2006: „Povečan obseg uradne razvojne pomoči je nujno potreben za dosego razvojnih ciljev novega tisočletja. V okviru izpolnitve obstoječe obveze o dosegi mednarodno dogovorjenega cilja uradne razvojne pomoči v višini 0,7 % URP/BND EU z zadovoljstvom ugotavlja, da so njene države članice na dobri poti za dosego cilja 0,39 % leta 2006 za obseg uradne razvojne pomoči iz obvez iz Barcelone. Štiri izmed petih držav, ki trenutno presegajo cilj ZN za uradno razvojno pomoč, ki znaša 0,7 % BND, so države članice Evropske unije. Pet drugih se je zavezalo, da bodo v določenem časovnem obdobju dosegle ta cilj. EU ponovno potrjuje svojo odločenost doseči te cilje in soglaša z novim skupnim ciljem EU 0,56 % URP/BND do leta 2010, ki bo do takrat letno zagotovil dodatnih 20 milijard EUR uradne razvojne pomoči.

i. Države članice, ki še niso dosegle stopnje 0,51 % URP/BND, se zavezujejo, da bodo to stopnjo v okviru svojih procesov dodeljevanja proračunskih sredstev dosegle do leta 2010, države članice, ki so to stopnjo že presegle, pa se zavezujejo, da bodo ohranile svoja prizadevanja;

ii. države članice, ki so se pridružile EU po letu 2002 in še niso dosegle stopnje 0,17 % URP/BND, si bodo prizadevale za povečanje svoje uradne razvojne pomoči za dosego te stopnje v okviru svojih procesov proračunske dodelitve sredstev do leta 2010, države članice, ki so to stopnjo že presegle, pa se zavezujejo, da bodo ohranile svoja prizadevanja;

iii. države članice se zavezujejo, da bodo dosegle cilj 0,7 % URP/BND do leta 2015, tiste države članice, ki so ta cilj že dosegle, pa so se zavezale, da bodo ostale nad tem ciljem; države članice, ki so se pridružile EU po letu 2002, si bodo prizadevale povečati svojo URP/BND na 0,33 % do leta 2015.“

1.2 Osredotočenost na Afriko: „EU bo povečala svojo finančno pomoč za podsaharsko Afriko in skupaj zagotovila najmanj 50 % dogovorjenega povečanja virov uradne razvojne pomoči za to celino, pri čemer bo v celoti upoštevala prednostne naloge posameznih držav članic glede razvojne pomoči.“

1.3 Cilj uradne razvojne pomoči za leto 2006 (sklepi Sveta z dne 14. marca 2002): „… tiste države članice, ki še niso dosegle cilja 0,7 %, se posamično zavezujejo – kar je prvi pomemben korak – k povečanju svojega obsega uradne razvojne pomoči … v okviru svojih procesov dodeljevanja proračunskih sredstev …., tako da bo do leta 2006 skupaj doseženo povprečje EU v višini 0,39 %. V zvezi s tem ciljem si bodo vse države članice EU prizadevale, da v okviru svojih procesov dodeljevanja proračunskih sredstev dosežejo najmanj 0,33 % URP/BND do leta 2006.“

2. INOVATIVNI VIRI FINANCIRANJA

„Svet bo še naprej proučeval najobetavnejše možnosti inovativnih virov financiranja za razvoj, da bi se razpoložljiva sredstva povečala na trajnosten in predvidljiv način. Svet je bil seznanjen z namero nekaterih držav članic, da uvedejo solidarnostni davek na letalske vozovnice.“

3. DOLG

„EU je odločena, da v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami poišče rešitve za netrajnostna bremena dolgov in je zavezana popolnemu izvajanju okrepljene pobude za močno zadolžene revne države (pobuda HIPC). Bistveno bo doseči dogovor o obsegu in načinih nadaljne večstranske oprostitve dolga za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti dolga na podlagi pristopa, ki upošteva vsak primer posebej.

EU bo še naprej krepila prizadevanja za vzpostavitev in ohranitev vzdržnosti dolga na podlagi pristopa, ki upošteva vsak primer posebej, vključno s

(a) proučevanjem možnosti za mehanizme za začasno opustitev odplačil zapadlih dolgov za države v razvoju, ki so jih prizadeli zunanji pretresi,

(b) posebnimi ukrepi za države, v katerih so se končali spori, ki imajo zaostanke pri odplačevanju zunanjih dolgov in ki zato še niso izpolnile meril za pobudo HIPC.“

4. UčINKOVITOST POMOčI

„EU bo še naprej krepila prizadevanja za vzpostavitev in ohranitev vzdržnosti dolga, na podlagi pristopa, ki upošteva vsak primer posebej, vključno s

(a) proučevanjem možnosti za mehanizme za začasno opustitev odplačevanja zapadlih dolgov za države v razvoju, ki so jih prizadeli zunanji pretresi;

(b) posebnimi ukrepi za države, v katerih so se končali konflikti z zaostanki pri odplačevanju zunanjih dolgov in ki zato še niso izpolnile meril za pobudo HIPC.

Med pripravami na Forum na visoki ravni v Parizu je Svet 22. novembra 2004 sprejel celovit odgovor EU s poročilom o ‚Pospeševanju koordinacije, usklajevanja in približevanja‘. EU bo zagotovila izvajanje konkretnih priporočil iz tega poročila, vključno z bolj učinkovitim okvirom za razvojno pomoč na ravni EU, delitvijo dela in dopolnjevanjem na ravni držav v okviru skupnega večletnega načrtovanja programov, ki temelji na strategijah za zmanjševanje revščine partnerskih držav.

EU je v celoti zavezana pravočasnemu izvajanju in spremljanju Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči, vključno z določitvijo ciljev za leto 2010, ki jih je mogoče spremljati, ter posebnih obvez EU, ki so bile sprejete na Forumu v Parizu.“

5. BOLJ PREDVIDLJIVI IN STABILNEJšI MEHANIZMI POMOčI

„Za učinkovitejše izpolnjevanje potrebe po stabilnih virih in glede na pričakovana povečanja tokov uradne razvojne pomoči bo EU razvila nove, predvidljivejše in stabilnejše mehanizme pomoči. Tovrstni mehanizmi bi lahko vključevali zagotavljanje najnižje stopnje proračunske pomoči, zagotovljene v srednjeročni perspektivi in povezane z učinkovitostjo politik v partnerskih državah, zlasti v zvezi z obvezo doseči razvojne cilje novega tisočletja v nacionalnih strategijah za zmanjševanje revščine.“

6. ZUNANJI PRETRESI

„Za ublažitev vpliva zunanjih pretresov, vključno s cenovno občutljivostjo, na gospodarstva držav v razvoju bo EU podprla uveljavljanje tržno usmerjenih sistemov zavarovanja in za vsak primer posebej proučila možnosti za začasno opustitev odplačevanja zapadlih dolgov. Poleg tega bo EU okrepila in izboljšala dostop do obstoječih finančnih mehanizmov, kot so tisti, ki so predvideni v Sporazumu iz Cotonouja (FLEX), za zagotovitev kratkoročnega zavarovanja pred vplivom tovrstnih pretresov na prihodke držav.“

7. SPROSTITEV POMOčI

„Obravnavati izziv sprostitve pomoči s čim prejšnjim sprejetjem uredbe o dostopu do zunanje pomoči ES na podlagi predloga Komisije; EU bo podprla trenutne razprave na mednarodni ravni o nadaljnji sprostitvi pomoči tudi mimo obstoječih priporočil OECD/DAC.“

8. MEDNARODNE JAVNE DOBRINE

„Na podlagi poročila, ki ga je sestavila projektna skupina za globalne javne dobrine proučiti možnosti za izdelavo akcijskega načrta o zagotavljanju prednostnih mednarodnih javnih dobrin na ravni EU do leta 2006 in se dogovoriti, da se proučijo načini financiranja mednarodnih javnih dobrin.“

9. REFORMA MEDNARODNEGA FINANčNEGA SISTEMA

9.1 Sklepi z dne 24. maja 2005: „Spodbujanje skupnega evropskega stališča o okrepitvi vpliva držav v razvoju in tranzicijskih držav in nadaljnje izboljšanje kakovosti obstoječega usklajevanja EU v mednarodnih finančnih institucijah.“

9.2 Sklepi z dne 14. marca 2002: „Vplivati na reformo mednarodnega finančnega sistema prek boja proti zlorabam finančne globalizacije, krepitve vpliva držav v razvoju pri sprejemanju mednarodnih ekonomskih odločitev in krepitve skladnosti med ZN, mednarodnimi finančnimi institucijami in STO, ob upoštevanju njihovih posameznih vlog.“

10. TRGOVINA IN RAZVOJ

10.1 Sklepi z dne 24. maja 2005: „…EU se zavezuje k nadaljnjemu izboljševanju in boljšemu usklajevanju programov trgovinske pomoči ter – zaradi možnih stroškov trgovinskega povezovanja za države v razvoju – zagotavljanju dodatne podpore za trgovinske prilagoditve in povezovanje v svetovno gospodarstvo. Zato se strinja, da je treba znotraj EU in v sodelovanju z mednarodno skupnostjo nadalje uresničiti različne možnosti, predstavljene v Sporočilu za izboljšan in povečan obseg pomoči, vključno z možnostjo mednarodnega mehanizma za trgovinsko prilagoditev in krepitev zmogljivosti.“

„EU bo še naprej zagotavljala podporo državam v razvoju in jim tako omogočila, da izkoristijo trgovinske možnosti, zlasti prek zagotavljanja pomoči državam v razvoju pri vključevanju trgovine v njihove nacionalne razvojne strategije in izvajanju potrebnih domačih reform.“

10.2 Sklepi z dne 9. decembra 2005: Celostni okvir: „Ob upoštevanju dejstva, da mora okrepitev celostnega okvira v celoti obravnavati svoje obstoječe pomanjkljivosti, je EU odločena, da bo v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev in v sodelovanju z drugimi donatorji zagotovila sredstva za ustrezno in predvidljivo financiranje okrepljenega celostnega okvirja. Nekatere države članice se lahko odločijo, da bodo zagotavljale pomoč za ta namen prek drugih kanalov.“

Trgovinska pomoč: „V okviru svojih obvez o prihodnjih povečanjih razvojne pomoči si bodo države članice prizadevale povečati skupno porabo EU za trgovinsko pomoč (kot je bila opredeljena), kot odziv na potrebe, ki so bile prednostno opredeljene v strategijah za zmanjševanje revščine ali razvojnih načrtih partnerskih držav, da bi se dosegel znesek 1 milijarda EUR letno do leta 2010, vključno s porabo za okrepitev celostnega okvirja. Prispevek EU kot celote, vključno s prispevkom Skupnosti, bi tako znašal 2 milijardi EUR letno do leta 2010.“

[1] Sklepi Sveta iz maja 2005. „Razvojni cilji novega tisočletja: prispevek EU k pregledu razvojnih ciljev novega tisočletja v okviru dogodka na visoki ravni ZN leta 2005“.

[2] Skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije; dokument Sveta 14820/05.

[3] Evropski svet z dne 15. in 16. decembra 2005. „ EU in Afrika: k strateškemu partnerstvu “ (dokument 15961/05 z dne 19. decembra 2005).

[4] „ Pomoč za trgovino “. Dokument Sveta 15579/05 DEVGEN 250 RELEX 748 z dne 9. decembra 2005.

[5] „ Spremljanje financiranja za razvoj in učinkovitosti pomoči s strani EU: začetek uresničevanja novih obvez “, SEC(2006) 294.

[6] „ Finančna perspektiva za obdobje 2007–2013 “– dokument Sveta 15915/05 CADREFIN 268 z dne 19. decembra 2005.

[7] „ Novi viri financiranja za razvoj: pregled možnosti “ SEC(2005) 467 z dne 5. aprila 2005; „Analiza možnega prispevka na podlagi letalskih vozovnic kot novega vira za financiranje razvoja“ SEC(2005) 733 z dne 15. junija 2005; „ Možen prispevek na podlagi letalskih vozovnic kot novega vira za financiranje razvoja: tehnični razmisleki med pripravami na dogodek na visoki ravni ZN “ SEC(2005) 1067 z dne 1. septembra 2005.

[8] Sporočilo Komisije „ Pomoč EU: nuditi več, hitreje in bolje “ COM(2006) 87.

[9] Sklepi Sveta z dne 22. novembra 2005 „ Usmerjevalna razprava o učinkovitosti zunanjih ukrepov EU “ (dokument 14821/05 DEVGEN230 RELEX 679).

[10] „ Pomoč za trgovino “. Dokument Sveta 15579/05 DEVGEN 250 RELEX 748 z dne 9. decembra 2005.

[11] „ Povečanje vpliva pomoči EU: skupni okvir za pripravo nacionalnih strateških dokumentov in skupnega večletnega načrtovanja programov “ COM(2006) 88; „Pomoč EU: nuditi več, hitreje in bolje“ COM(2006) 87.