30.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 146/69

—

podpira predlagano uvedbo suspenzivnega roka desetih koledarskih dni, s čimer naj bi preprečili, da bi javni naročniki sklepali pogodbe, preden bi bili drugi udeleženci postopka oddaje naročila obveščeni o odločitvi glede oddaje naročila. To omogoča revizijo odločitve, preden le-ta začne veljati, kar koristi tako naročnikom kot ponudnikom;

—

meni, da je predlog za preprečevanje nezakonitega oddajanja naročil na podlagi neposrednega dogovora veliko preobsežen, in daje prednost sedanjemu sistemu, ki deluje na podlagi odškodnin. Komisija sicer trdi, da je nezakonita oddaja naročil na podlagi neposrednega dogovora velik problem, vendar tega ni dokazala – na primer s predložitvijo ustreznih statističnih podatkov. OR Evropsko komisijo poziva, da podrobno opiše širjenje nezakonitega oddajanja naročil na podlagi neposrednega dogovora;

—

meni, da je področje uporabe direktive o reviziji v povezavi z oddajo naročil storitev v skladu s Prilogo II B, katerih znesek je višji od praga, nejasno. Odbor regij meni, da bi bilo treba revizijo oddaj naročil storitev vrste B izrecno izvzeti iz področja uporabe direktive; države članice bi morale same odločati, kako bo zagotovljena pravna varnost ponudnikov pri razpisu teh storitev. Veliko takšnih storitev, npr. zdravstvena nega in storitve socialnega skrbstva, tvori osrednje področje dejavnosti lokalnih in regionalnih oblasti. EU ima na teh področjih zelo omejena pooblastila, ki si jih ne bi smela – tako rekoč skozi stranska vrata – povečevati z direktivo o reviziji.

1.1

pozdravlja predlog nove direktive o reviziji, saj meni, da učinkovit in pregleden revizijski sistem pomeni tudi večjo varnost za ponudnike, kar bi lahko povečalo njihovo pripravljenost za oddajo ponudbe. Na ta način se spodbuja konkurenca, kar po drugi strani koristi naročnikom;

1.2

meni, da je enostavna zakonodaja eden najpomembnejših predpogojev za zmanjšanje števila sodnih sporov. Enostavnih predpisov se je lažje držati, poleg tega bi se s tem zmanjšalo število možnih nesporazumov. Novi direktivi o javnih naročilih žal ne ustrezata tem pričakovanjem. Zaradi zapletenih postopkovnih pravil direktiv o oddaji lahko javni naročniki hitro naredijo napako. To zlasti velja za lokalne in regionalne oblasti, ki nimajo dostopa do strokovnega znanja na področju javnih naročil. Odbor Evropsko komisijo opozarja tudi, da se večji del oddaje javnih naročil odvija prek lokalnih in regionalnih oblasti, ne pa na nacionalni ravni;

1.3

tudi meni, da lahko imajo preostre sankcije za kršitve določb o postopku oddaje – zlasti v povezavi z nepregledno zakonodajo – negativne posledice. Ena od možnih negativnih posledic bi lahko bila, da bi upravni organi preprosto opustili oddajanje storitev zunanjim izvajalcem in bi jih izvajali kar sami. Še ena od posledic bi lahko bilo pretirano osredotočenje na najnižjo ceno. Ponudbe z najnižjo ceno je težko spodbijati, lažje pa je podvomiti v kakovost in podobna merila;

1.4

podpira predlagano uvedbo suspenzivnega roka desetih koledarskih dni, s čimer naj bi preprečili, da bi javni naročniki sklepali pogodbe, preden bi bili drugi udeleženci postopka oddaje naročila obveščeni o odločitvi glede oddaje naročila. To omogoča revizijo odločitve, preden le-ta začne veljati, kar koristi tako naročnikom kot ponudnikom; podpira tudi predlog, v skladu s katerim lahko države članice od ponudnikov, ki želijo vložiti zahtevo o reviziji, zahtevajo, da naročnika obvestijo o domnevnih nepravilnostih in o tem, da nameravajo sprožiti postopek revizije; hkrati Komisijo poziva, da že po enem letu prouči posledice uvedbe desetdnevnega roka in ugotovi, v kolikšni meri je, tako kot v številnih državah članicah, povzročila občutno povečanje števila pritožb;

1.5

vendar Odbor regij dvomi v veljavnost sklenjenih pogodb, ki kršijo določbe. V skladu s predlogom direktive so takšne pogodbe neveljavne. OR pa meni, da je treba sprejetje teh predpisov prepustiti državam članicam, da bo mogoče izvesti prilagoditve, ki bodo usklajene s pogodbenim in odškodninskim pravom posamezne države;

1.6

dvomi tudi v domnevo Komisije, da lahko uvedba desetdnevnega suspenzivnega roka na začetku povzroči porast revizij le za nekaj odstotkov. Na Švedskem je na primer po uvedbi suspenzivnega roka, ki ga predvideva predlog, na začetku prišlo do 150-odstotnega porasta revizij. Število revizij je tudi po začetnem porastu še naprej raslo (1);

1.7

meni, da je predlog za preprečevanje nezakonitega oddajanja naročil na podlagi neposrednega dogovora veliko preobsežen, in daje prednost sedanjemu sistemu, ki deluje na podlagi odškodnin. Komisija sicer trdi, da je nezakonita oddaja naročil na podlagi neposrednega dogovora velik problem, vendar tega ni dokazala – na primer s predložitvijo ustreznih statističnih podatkov. OR Evropsko komisijo poziva, da podrobno opiše širjenje nezakonitega oddajanja naročil na podlagi neposrednega dogovora. Navedeno posvetovanje prek interneta ne zadostuje za utemeljevanje tako korenitih sprememb. Obvezna objava vseh javnih naročil z zneski, višjimi od praga, ki jih je po mnenju določenega upravnega organa mogoče skleniti brez uradnega postopka naročil in suspenzivnega roka, ki sledi postopku, predstavljajo za naročnike veliko oviro. Pri tem gre med drugim za dogovore z lastnimi podjetji ali za določene sporazume v okviru sodelovanja med skupnostmi. Odbor regij je že v prejšnjih mnenjih opozoril na težave z oddajanjem naročil lastnim podjetjem ter na vprašanja, ki se pojavljajo pri sodelovanju med skupnostmi. Po mnenju Odbora zakonodaja na področju javnih naročil ne bi smela oteževati ali onemogočati takšnih postopkov;

1.8

meni, da je področje uporabe direktive o reviziji v povezavi z oddajo naročil storitev v skladu s Prilogo II B (2), katerih znesek je višji od praga, nejasno. Odbor regij meni, da bi bilo treba revizijo oddaj naročil storitev vrste B izrecno izvzeti iz področja uporabe direktive; države članice bi morale same odločati, kako bo zagotovljena pravna varnost ponudnikov pri razpisu teh storitev. Veliko takšnih storitev, npr. zdravstvena nega in storitve socialnega skrbstva, tvori osrednje področje dejavnosti lokalnih in regionalnih oblasti. EU ima na teh področjih zelo omejena pooblastila, ki si jih ne bi smela – tako rekoč skozi stranska vrata – povečevati z direktivo o reviziji. OR meni, da vprašanje pravnih sredstev v povezavi z oddajo naročil storitev v skladu s Prilogo II B in storitev, katerih znesek je nižji od praga, zadeva izključno države članice;

1.9

podpira predlog, da je treba sistem izdajanja potrdil in pomirjevalni postopek odpraviti.