10.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 57/7

1.1

pozdravlja sporočilo in predlagani akcijski načrt, ki vsebujeta natančno oceno položaja in predlagata ukrepe, ki jih je treba sprejeti za dosego cilja do leta 2010; analiza Komisije je sicer pravilna, vendar pa Odbor vsekakor obžaluje preložitev objave teh dokumentov;

1.2

meni, da biotska raznovrstnost v veliki meri določa identiteto regije. Poudarja, da predstavlja pomembno osnovo za kakovost življenja in zdravje, razvoj prostočasnih dejavnosti in turizma ter proizvodnjo regionalnih izdelkov in storitev;

1.3

opozarja, da se je s prihodom desetih novih držav članic v Evropski uniji povečalo število dragocenih vrst in ekosistemov;

1.4

pozdravlja sklepe Sveta, sprejete 23. in 24. marca 2006, v katerih poziva k vključitvi ciljev za leto 2010 v vse politike, opredeljene v okviru lizbonske agende. Načrti za razvoj podeželja, izvedeni v številnih regijah, kažejo, da je mogoče rešiti napetost med gospodarstvom in biotsko raznovrstnostjo;

1.5

poudarja, da je stvarna vrednost biotske raznovrstnosti sicer splošno priznana, toda njena gospodarska vrednost je podcenjena. Dolgoročno biotska raznovrstnost predstavlja pogoj za gospodarsko blaginjo, visok življenjski standard in stabilnost delovnih mest;

1.6

poudarja, da je nujno treba vzpostaviti partnerstva med vsemi udeleženimi stranmi za ozaveščanje državljanov (zlasti otrok) ter javnega in zasebnega sektorja o pomenu biotske raznovrstnosti, da bi si tako skupaj prizadevali za ohranitev biotske raznovrstnosti in trajnostnih ekosistemov;

1.7

obžaluje, da kljub političnim prizadevanjem vseh držav članic cilji za leto 2010 še zdaleč niso doseženi, in vztraja, da mora biotska raznovrstnost postati politična prednostna naloga na vseh ravneh oblasti;

1.8

pozdravlja različne primere dobre prakse na lokalni in regionalni ravni, ki kažejo, da je mogoče preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti in obnoviti habitate (glej prilogo CdR 159/2006);

2.1

obžaluje, da finančna perspektiva za obdobje 2007-2013 ne zagotavlja dovolj sredstev EU za financiranje ciljev za leto 2010, zlasti cilja za pobudo Natura 2000 in razvoj podeželja. Zato Odbor poziva države članice, da regijam in skupnostim zagotovijo dovolj sredstev za varstvo in obnovo biotske raznovrstnosti na njihovem ozemlju, zlasti za vzdrževanje območij Nature 2000. Poleg tega vztraja, da je treba nameniti več sredstev iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada za projekte, ki bodo imeli pozitiven vpliv na biotsko raznovrstnost;

2.2

opozarja, da je za optimalno uresničitev in vzdrževanje ekološke mreže, Natura 2000, bistvenega pomena, da regije dosežejo ravnovesje med pristopom od zgoraj navzdol in prožnostjo, potrebno za ustanovitev mreže. Za vsa območja mreže je treba sprejeti enotna merila za upravljanje;

2.3

poudarja, da je za zagotovitev trajnostnih ekosistemov pomembno še bolj zgostiti mrežo, tudi za morsko okolje, in pozdravlja poudarjeno zgoščevanje te mreže glede na to, kako podnebne spremembe vplivajo na habitate in vrste; poleg tega predlaga, da se izvaja ukrepe za ohranjanje varovalnih pasov in ekoloških koridorjev, ki zagotavljajo obstoj območij mreže;

2.4

ugotavlja, da politični okvir Unije in zakonodaja Skupnosti predvidevata precejšnjo mero varstva biotske raznovrstnosti, vendar njuno izvajanje in nadzor v mnogih državah članicah še nista zadovoljiva, pri določanju novih območij, kjer bo zaščitena biotska raznovrstnost, pa niso dovolj upoštevani pogoji za zagotavljanje skladnega razvoja ekosistema;

2.5

priporoča uskladitev načrtov, ki že obstajajo na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni in spodbujajo biotsko raznovrstnost;

2.6

poudarja, da je treba glede na to, da številnih ukrepov, ki jih za države članice predvideva akcijski program, ni mogoče izvajati brez pomoči in sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti, predstavnike z lokalne in regionalne ravni dejavno vključiti v pripravo vseh novih političnih ukrepov na področju biotske raznovrstnosti in jim zagotoviti potrebna sredstva;

2.7

se zaveda znatnega vpliva kmetijstva na položaj biotske raznovrstnosti v EU. Glede na način izkoriščanja zemlje lahko ima kmetijstvo izredno ugoden vpliv na biotsko raznovrstnost in zagotovi zanesljivo varstvo številnih vrst ali pa lahko povzroči resno škodo z uničevanjem habitatov in onesnaženjem okolja. Odbor opozarja, da je kmetijstvo še zmeraj deležno velikega deleža evropskega proračuna in lahko zato Unija močno vpliva na izkoriščanje zemlje za obdelovanje. Zato zagovarja, da se ob reviziji finančne perspektive 2007-2013, predvideni za leto 2008, del virov nameni trajnostnemu kmetijstvu in ohranjanju pokrajine;

2.8

poziva Komisijo in države članice, da podrobneje preučijo vpliv sedanjih subvencij na biotsko raznovrstnost in opustijo pobude, ki škodujejo biotski raznovrstnosti in ekosistemskim storitvam, ter spodbujajo boljšo uporabo gospodarskih instrumentov za varstvo biotske raznovrstnosti;

2.9

meni, da je zaželeno, da se biotska raznovrstnost obravnava tudi izven okvira okoljske politike. Primerno je, da tudi druge evropske in nacionalne politike obravnavajo to vprašanje, zlasti na področju prometa, energije, kmetijstva, ribolova, turizma in raziskav ter v okviru industrijske in regionalne politike;

2.10

se dobro zaveda pomena morja in obalnih vod, saj to okolje predstavlja skoraj polovico evropske biotske raznovrstnosti, in poziva k intenzivnejšemu ozaveščanju javnih oblasti in vpletenih strank glede biotske raznovrstnosti morskega okolja. Zato Odbor poudarja pospešeno izvajanje direktive o habitatih na področju morskega okolja, ustavitev čezmernega ribolova v evropskih in neevropskih vodah ter popolno vključitev biotske raznovrstnosti v prihodnjo evropsko pomorsko politiko;

2.11

ugotavlja, da je možnost sprejemanja ukrepov na evropski ravni omejena, ker prostorsko načrtovanje, ki je ključno področje za ohranjanje biotske raznovrstnosti, sodi v pristojnost držav članic. Odbor vztraja, da se vidiku biotske raznovrstnosti pri prostorskem načrtovanju na nacionalni, regionalni in lokalni ravni posveti znatna pozornost, zlasti pri strateškem ocenjevanju posledic na okolje;

2.12

je prepričan, da bi bilo mogoče sedanje predpise bolj učinkovito uporabiti v okviru priprave in izvajanja politike za boj proti invazivnim tujim vrstam. Odbor poziva, da se regije bolje vključijo v ta proces;

2.13

spodbuja načrte za razvoj globalne strategije Skupnosti v zvezi z invazivnimi tujimi vrstami, vključno z vzpostavitvijo mehanizma zgodnjega opozarjanja; toda poudarja, da se ob upoštevanju skromnih finančnih in človeških virov ne sme ustvarjati novih administrativnih obremenitev;

2.14

priporoča pripravo temeljnih predpisov in seznama tujih vrst, ki določajo pravila pri uvozu, trgovanju in posedovanju teh vrst, da se zagotovi usklajeno in skupno ukrepanje na evropski ravni; poudarja tudi potrebo, da se v okviru ocenjevanja okoljskega vpliva pregleda vpliv projektov, ki so namenjeni uvajanju in uporabi potencialno invazivnih tujih vrst;

2.15

poudarja, da ohranjanje biotske raznovrstnosti in predvsem rastlinskih in živalskih vrst ne pomeni, da jih ne smemo uporabljati ali izkoriščati, vendar le, če je njihova uporaba ustrezno urejena, nadzorovana in trajnostna;

2.16

priporoča strogo uporabo načela previdnosti pri dovoljenju in uvajanju GSO;

3.1

poudarja, da sklepi z 8. konference strank Konvencije o biotski raznovrstnosti, ki je potekala marca 2006 v Curitibi v Braziliji, predstavljajo pomemben napredek. OR ugotavlja, da bo 9. konferenca potekala na začetku leta 2008 v Bonnu pod nemškim predsedstvom, in poziva EU in države članice, da to priložnost izkoristijo za predstavitev ocene sporočila Komisije o biotski raznovrstnosti in pripravijo srečanje, na katerem bodo bolje sodelovali lokalni organi, med drugim prek ustreznih združenj na državni ravni;

3.2

pozdravlja dober primer, ki ga ponujajo nekatere regije, ki v okviru pomoči pri razvoju izkušnje, ki so jih nabrale o vprašanjih v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, posredujejo partnerskim regijam in podpirajo ukrepe, ki jih le-te sprejemajo za spodbujanje biotske raznovrstnosti (glej prilogo);

3.3

opaža, da je EU prav tako odgovorna za varstvo biotske raznovrstnosti na globalni ravni. Odbor se tega zaveda in priporoča, da se ta odgovornost upošteva v okviru trgovinske politike in razvoja;

4.1

se zaveda, da politika, ki spodbuja biotsko raznovrstnost ne more obroditi sadov, če ne bodo na svetovni ravni sprejeti politični ukrepi z visoko zastavljenimi cilji za ustavitev podnebnih sprememb. Odbor meni, da morajo države članice, ki še ne izpolnjujejo obveznosti iz Kjotskega protokola, to čim prej nadoknaditi. Poleg tega ocenjuje, da je zaželeno skleniti svetovno konvencijo z visoko zastavljenimi cilji na področju podnebnih sprememb, ki bi se je udeležile vse glavne države proizvajalke in njihovi proizvodni sektorji;

4.2

priporoča, da se začnejo regionalne raziskave učinkov podnebnih sprememb;

4.3

dodaja, da tudi če se bo politika biogoriva izkazala za pomembno v okviru boja proti podnebnim spremembam, ta boj ne bo učinkovit, če ga ne bodo spremljali ukrepi, ki predvidevajo bistveno zmanjšanje celotne porabe goriva, če se ne bodo izključno uporabljale surovine, tehnologija in rastline, ki ne ogrožajo nacionalne ali mednarodne biotske raznovrstnosti in če to ne bo povzročalo širjenja obdelovalnih površin v ekosistemih visoke biološke vrednosti;

5.1

izpostavlja bistven pomen dostopnosti in izboljšanja znanja na področju ohranjanja in trajnostnega izkoriščanja biološke raznovrstnosti v Evropi in v drugih državah po svetu. Tudi izmenjava primerov med državami članicami in regijami je del tega znanja (glej prilogo); prav tako je treba na različnih ravneh izboljšati interoperabilnost podatkov v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, ob upoštevanju predvsem lokalnih in regionalnih podatkov ter uporabi instrumentov GIS (geografski informacijski sistem) in infrastrukture prostorskih podatkov (SDI);

5.2

poudarja slabo poznavanje biotske raznovrstnosti, zlasti morskega okolja, in priporoča izboljšanje stanja;

5.3

dodaja, da je treba poleg znanja, ki ga ponuja znanost in navaja Komisija, posvetiti večjo pozornost znanju in sposobnostim prebivalcev zadevnih območij, in priporoča, da se kombinira znanje prostovoljcev in znanstvenikov. Poleg tega Odbor vztraja, da se v te ukrepe vključi otroke;

5.4

priporoča opredelitev strategij komunikacije, da se na vseh ravneh in na vseh področjih okrepi ozaveščenost in odgovornost državljanov glede varstva in ohranjanja biotske raznovrstnosti in izmenjava informacij med znanstveno skupnostjo in upravo;

6.1

ugotavlja, da LIFE+ in proračun za raziskave očitno lahko zagotovita le malo sredstev za biotsko raznovrstnost. Poleg tega obstaja tveganje, da države članice pomena biotske raznovrstnosti v okviru sedanjih strukturnih skladov ne bodo dovolj upoštevale;

6.2

opaža odstopanje med visoko zastavljenimi cilji v sporočilu na eni strani in predvidenimi sredstvi za njihovo dosego na drugi strani;

6.3

odobrava zamisli za okrepitev biotske raznovrstnosti v postopku odločanja Skupnosti in priporoča, da se biotska raznovrstnost vključi v ostala politična področja, tako da se določijo konkretne dolžnosti. Podpira zamisel o akcijskem načrtu, ki v ta postopek ne vključuje le držav članic, temveč tudi regije;

6.4

je prepričan, da se bo sodelovanje v okviru EU spodbujalo. Regije so vsekakor primerna raven, da prevzamejo vlogo pospeševanja sodelovanja. Odbor pozdravlja plodno sodelovanje, ki se je razvilo v okviru programov Skupnosti ter pridobljenih rezultatov (glej prilogo);

6.5

poudarja potrebo po vključitvi zasebnih lastnikov posestev, da se zagotovi ohranitev biotske raznovrstnosti s pomočjo instrumentov, kot so sporazumi o sodelovanju;

6.6

poudarja pomen intenzivnejšega sodelovanja javnosti. Če državljani ne bodo dojeli pomena biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, bo manj verjetno, da bodo načrti dosegli svoj namen. Odbor priporoča, da Skupnost in države članice namenijo še več sredstev za pobude državljanov;

6.7

priporoča, da se za spodbujanje ciljev za leto 2010 v tesni povezavi s pobudami Countdown 2010 in Beautiful Europe razvije strategija komunikacije za države članice, nevladne organizacije in lokalne organe;

7.1

podpira sodelovanje med državami članicami in zasebnim sektorjem ter poudarja potrebo, da državljani in prostovoljci po vsej Evropi tesno sodelujejo pri spremljanju biotske raznovrstnosti;

7.2

spodbuja države članice, da predstavijo rezultate svojih politik na dostopen in zanimiv način, iz katerega bo razvidna dejavnost regij;

7.3

poudarja, da bi moralo spremljanje na ravni regij predstavljati osnovo za spremljanje in oceno na nacionalni in mednarodni ravni. V ta namen je treba ustvariti učinkovite sisteme za spremljanje, ki temeljijo na kazalnikih in periodičnih poročilih;

8.1

pozdravlja predlog za pripravo obsežne vizije EU glede prihodnosti evropske biotske raznovrstnosti in poudarja, da je nujno, da se v proces vključijo regije;

8.2

zagovarja novo vizijo pristopa k biotski raznovrstnosti, ki se bo nadaljevala tudi po letu 2010 in ki bo poudarjala pozitivni prispevek ekosistemskih storitev, povezanih z okoljem (pokrajino).