30.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 325/11

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja in pozitivno ocenjuje Sporočilo Komisije Obnovljena turistična politika EU: na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem ter podpira namero Komisije, da jasno utrdi turistično politiko in strategijo za naslednjih nekaj let.

1.2

Odbor Komisiji priznava njena prizadevanja za oblikovanje kratkega povzetka številnih dokumentov, mnenj in razprav. Njihov rezultat je zadovoljiv in jasen opis obnovljene turistične politike za širšo javnost.

1.3

Dobro je, da je Komisija novo turistično politiko navezala na obnovljeno lizbonsko strategijo in za cilje te politike določila izboljšanje konkurenčnosti in trajnost.

1.4

Odbor meni, da je Komisija v svojem sporočilu opredelila prave izzive in načine soočanja z njimi. Predlagani pristop je vključevanje vseh udeležencev v različne oblike sodelovanja in „konkurenčnega sodelovanja“ in na tem vključevanju temelji nova turistična politika.

1.5

Odbor meni, da bi se morala Komisija obvezati, da bo novo politiko izvajala s pomočjo sodelovanja, uvedbe novih ukrepov podpore in usklajevanja med zainteresiranimi stranmi, vendar verjame, da je treba posebni pristop in načine izvajanja bolje razviti. GD za podjetništvo mora imeti dejavno vlogo in voditi uvedbo številnih vseevropskih pobud.

1.6

EESO ponovno predlaga in priporoča, da se za razvoj te politike sodelovanja ustanovi Evropski svet za turizem in da se preučijo možnosti za ustanovitev Evropske agencije za turizem.

1.7

Odbor pozdravlja namen Komisije za izboljšanje uporabe obstoječih finančnih instrumentov, vendar obžaluje, da ni bil predlagan program izpolnjevanja natančno opredeljenih ciljev na področju turizma. Odbor meni, da bi bilo konkretno na področju socialnega turizma že možno začeti z izkušnjo čeznacionalnega značaja v obliki pilotnega projekta.

1.8

EESO veliko pričakuje od dela, ki trenutno poteka v okviru Evropske agende 21 za turizem, dokumenta, ki bo nedvomno dopolnil in utrdil splošno politiko trajnosti v evropskem turizmu. Ustvarjanje zbirk podatkov o dobrih praksah, povezanih s trajnostjo in drugimi dejavniki, kot so kakovost, kreativnost in konkurenčnost turizma, je primeren instrument, ki ga mora Komisija spodbujati.

1.9

V zvezi s statistiko EESO predlaga vzpostavitev mreže opazovalnic turizma, ki bi zagotovila ne le sektorske podatke ampak tudi strateško in perspektivno vizijo ter predvidela prihodnje ukrepe.

1.10

EESO je pripravljen nadaljevati delo na področju turizma v skladu s smernicami iz sporočila Komisije,obenem pa poziva druge evropske institucije, države članice, lokalne in regionalne organe, zainteresirane strani iz posameznih sektorjev — delodajalce in sindikate — ter širšo javnost, da sodelujejo pri promociji in podpori turizma kot splošne pravice in kot gospodarske dejavnosti, ki je strateškega pomena za prihodnost Evrope.

2.1.1

Rast in delovna mesta kot izziv. Poglavje 1 sporočila Komisije povezuje novo evropsko turistično politiko s potrebo po izvajanju obnovljene lizbonske strategije. Pomembna vloga, ki jo ima danes turizem pri ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest je izrecno priznana, turizem pa je pravilno opredeljen kot gospodarska dejavnost, ki lahko še naprej in vedno bolj prispeva k polni zaposlenosti. Sporočilo Komisije analizira strukturo sektorja ter opozarja na raznolikost storitev in poklicev, vključenih v njegov razvoj, ter na bistven prispevek mikro, malih in srednje velikih podjetij k turizmu. Sporočilo ugotavlja, da posebne značilnosti turizma dajejo prednost prilagodljivosti delovnih mest, ter ne zanemarja potrebe po izravnalnih ukrepih za zaščito stabilnosti in kakovosti zaposlovanja v sektorju.

Kot poudarja Komisija, ima turizem pomembno vlogo za evropski regionalni razvoj, dejavnik trajnosti pa pozitivno vpliva na različna gospodarska in socialna področja. V zvezi s tem bo Agenda 21 za evropski turizem kot pobuda Komisije, ki je trenutno v pripravi, zagotovo primerno vodilo in instrument za zagotovitev trajnostnega razvoja turizma.

Drug dejavnik, ki ga je treba upoštevati v smislu prispevka turizma k lizbonski strategiji, je širitev EU ter njen pozitiven vpliv na ustvarjanje delovnih mest in rast.

Vseeno je vse to mogoče doseči le z udeležbo in sodelovanjem vseh zasebnih in javnih udeležencev na vseh ravneh, kar je temelj nove evropske turistične politike, ki jo predlaga Komisija.

2.1.2

Izzivi, s katerimi se srečuje turizem. Sporočilo Komisije določa različne splošne izzive za evropski turizem, ki so se pojavili zaradi velikih sprememb v evropski in svetovni družbi.

Prvi izziv je povezan s strukturo prebivalstva, ki se temeljito spreminja, in pomeni, da bo potovalo veliko več ljudi — zlasti starejših od 50 let –, turizem pa se bo moral prilagoditi novemu povpraševanju te skupine prebivalstva.

Drug velik izziv je pojavljanje novih destinacij na svetovni ravni, ki zahteva prilagoditev proizvodov in storitev novim razmeram na trgu.

Končno je za turizem nujno, da se razvija pod trajnostnimi gospodarskimi, socialnimi, okoljskimi in kulturnimi pogoji.

Sporočilo Komisije ugotavlja, da je izboljšanje konkurenčnosti primeren način soočanja s temi izzivi, da bi lahko uresničili cilje lizbonske strategije.

2.1.3

Dialog in partnerstvo. Sporočilo Komisije priporoča dialog in sodelovanje med vsemi stranmi za dosego cilja izboljšanja konkurenčnosti. Vse zainteresirane strani na vseh ravneh, ki so vključene v sodelovanje, so potrebne in ključne za ukrepe na področju turizma.

2.2

Nova evropska turistična politika. Komisija v svojem sporočilu predlaga, da je treba novo evropsko turistično politiko sprejeti z namenom izboljšanja konkurenčnosti ter ustvarjanja več in boljših delovnih mest pod trajnostnimi pogoji v Evropi in po svetu. Zato poziva k dialogu, usklajevanju in sodelovanju na vseh ravneh.

2.2.1

Poenotenje ukrepov, ki vplivajo na turizem. Sporočilo Komisije določa tri vrste ukrepov:

Komisija v svojem sporočilu predlaga, da se ključne naloge pri usklajevanju pobud iz javnega in zasebnega sektorja zaupajo njenim specializiranim oddelkom. Tu gre zlasti za skrb za ohranjanje interaktivnih informacij v turističnem sektorju in zagotavljanje sodelovanja vseh strani, da bi bil turizem lahko upravičen do vseh finančnih instrumentov Skupnosti.

2.3

Spodbujanje trajnosti turizma. V sporočilu Komisije je priprava predloga za Evropsko agendo 21 za turizem bistven vidik oblikovanja nove evropske turistične politike. Delo na področju priprave predloga trenutno poteka in mora biti končano leta 2007.

V pričakovanju zaključka tega strateškega dokumenta Komisija predvideva takojšnje izvajanje različnih posebnih ukrepov. Posebej je treba omeniti ukrepe za spodbujanje izmenjav dobre prakse v turizmu glede različnih vprašanj — dostopnosti in trajnosti, športa, kulture, oživitve gospodarstva, širitve EU, javno-zasebnega sodelovanja in socialnega turizma v Evropi –, ki so bila obravnavana v vsaj sedmih mnenjih, ki jih je pripravil EESO na lastno pobudo.

2.4

Povečanje razumevanja in prepoznavnosti turizma. Sporočilo Komisije predlaga različne osnovne politike za povečanje strateškega pomena turizma v splošni evropski politiki. Te vključujejo:

3.1

Turizem ima upravičeno pomembno vlogo v dokumentih — strateških in tehničnih — vseh evropskih institucij, vendar ta še daleč ni sorazmerna z njegovim sedanjim pomenom, ki ga ima kot gospodarska dejavnost in njegovim prihodnjim potencialom v Evropi. Ta vloga presega izključno gospodarske vidike, ker vključuje jasne socialne in kulturne dejavnike ter vprašanja, povezana z dediščino in vključevanjem državljanov Evrope, saj je turizem sektor, ki združuje več področij ter vpliva na številne strategije, politike in ukrepe Skupnosti.

3.2

Poudariti je treba, da različne evropske institucije predlagajo ukrepe in dejavnosti, ki vplivajo na turizem ali ga uporabljajo kot instrument za doseganje glavnih ciljev EU, čeprav turizem trenutno ni del skupne politike Evropske unije. Nova Ustavna pogodba, ki čaka na sprejetje, pomeni korak naprej pri priznavanju dopolnilne in usklajevalne vloge nacionalnih politik pri spodbujanju konkurenčnosti družb in priznavanju gospodarske razsežnosti turizma.

3.3

Turizem so različne evropske institucije obravnavale takole:

3.4

Namen tega mnenja EESO ni le kritično oceniti sporočilo Komisije in predstaviti pomembna priporočila, ki izhajajo iz razprave o njem, ampak tudi analizirati obstoječe pobude in oblikovati jasne predloge. Čeprav je sporočilo ocenjeno pozitivno, se mnenje osredotoča na posebne ukrepe, ki skupaj sestavljajo turistično politiko. Nekateri vidiki sedanje evropske politike imajo kritične učinke na razvoj turizma, čeprav se turizma dejansko ne dotikajo neposredno: med drugim prost pretok oseb, storitev in blaga, prevoz ter okolje. Vsi ti ukrepi morajo vključevati oblikovanje konkurenčne in trajnostne turistične politike.

3.5

Na splošno je sporočilo tega mnenja, da:

4.1

Sporočilo Komisije ponuja splošen pregled temeljev, izzivov, politik, glavnih ukrepov in splošnih načinov delovanja nove turistične politike za Evropo. Vključitev vsega tega v precej kratko sporočilo je vsekakor zahtevala obsežno delo povzemanja materialov in analiziranja številnih dokumentov, mnenj in razprav. Poudariti je treba, da je bil dosežen končni cilj jasnega obveščanja družbe o osnovnih stališčih Komisije o turizmu in ukrepih, ki jih je treba sprejeti v tem obsežnem sektorju.

4.2

Argumenti, ki so predstavljeni v sporočilu in podpirajo novo turistično politiko, so ustrezni ter temeljijo na obnovljeni lizbonski strategiji in njenih glavnih oseh, rasti in zaposlovanju. Če je doseganje teh ciljev splošna strategija Skupnosti, potem opredelitev prispevkov turizma k tej strategiji vsekakor pomeni krepitev njene vloge in pripravo ustrezne podlage za njen razvoj.

4.3

Morda bi bilo koristno, če bi sporočilo Komisije analiziralo tudi vlogo turizma v glavnih deklaracijah Skupnosti in v evropski Ustavni pogodbi, da bi se ugotovilo, kako je sedanja turistična politika opredeljena v teh dokumentih in kakšen je pomen nove evropske turistične politike. Ne smemo pozabiti, da so države članice in regije večkrat pokazale, da želijo ohraniti svojo odgovornost do turizma, vendar Evropski uniji vseeno omogočiti usmerjevalno vlogo na nekaterih področjih skupnega interesa, da se izboljša konkurenčnost turističnega sektorja v Evropi. Ena od sedanjih zahtev, ki se izvaja in izpopolnjuje, je na primer vzpostavitev in upravljanje internetnega portala za spodbujanje Evrope kot turistične destinacije. Skupni ukrepi so potrebni v času, ko notranje meje postajajo vse bolj prehodne.

4.4

Izzivi, ki jih navaja Komisija, so vsekakor najpomembnejši med tistimi, s katerimi se bo turizem srečeval v naslednjih desetletjih. Seznam bi lahko bil daljši, vendar je ključni izziv izboljšanja konkurenčnosti vsekakor dovolj širok, da se lahko uporablja kot podlaga za obravnavanje drugih velikih izzivov, kot je krepitev kakovosti, zmanjšanje sezonskosti ali izboljšanje znanja in spretnosti ljudi, ki delajo v turistični industriji. Poklicno usposabljanje in izboljšanje usposobljenosti zaposlenih v turizmu je še posebej pomembno v okviru programa integriranega vseživljenjskega učenja, ker bo okrepilo konkurenčnost sektorja in zagotovilo visoko kakovostne storitve.

4.5

Sporočilo Komisije večkrat poziva k sodelovanju, krepitev partnerstva pa je treba, kot je omenjeno v naslovu, predlagati kot glavni člen in znak nove turistične politike. Zlasti je treba poudariti vlogo sindikatov in organizacij delodajalcev, ki jih je treba vključiti v partnerske ureditve ter jim ponuditi sodelovanje pri vseh razpravah in forumih ter pri izvajanju splošnih ukrepov za izboljšanje turističnega sektorja. Prav tako bi bilo koristno ustvariti zbirko podatkov dobre turistične prakse kot sredstva za izmenjavo uspešnih izkušenj kot del sodelovanja zainteresiranih strani. Iz enakega razloga bi bilo koristno spodbujati stalne mreže turističnih destinacij in mest s skupnim ciljem izboljšanja konkurenčnosti. Odbor pozdravlja uvedbo „evropskih destinacij odličnosti“ in zahteva, da ta zamisel vključuje ustrezno upravljanje socialnih in delovnih razmerij ter sodelovanje sindikatov in organizacij delodajalcev na izbranih destinacijah.

4.6

Komisija se zavezuje, da bo to novo politiko izvajala na podlagi sodelovanja, uvedbe novih, posebnih ukrepov podpore in usklajevanja med udeleženci. Vseeno je morda treba navesti več podrobnosti o dejanskih načinih izvajanja teh treh pristopov. Po mnenju EESO mora GD za podjetništvo imeti ključno vlogo pri usklajevanju vseh evropskih politik, ki neposredno ali posredno vplivajo na turizem, vendar pa je Komisija tista, ki določa kateri organ je odgovoren za usklajevanje. Odbor prav tako meni, da mora Komisija imeti dejavnejšo vlogo pri uvedbi vseevropskih pobud. Zlasti v zvezi s tem je EESO večkrat predlagal ustanovitev Evropskega sveta za turizem in preučitev možnosti za ustanovitev Evropske agencije za turizem.

4.7

Sporočilo Komisije zelo jasno določa, da je krepitev konkurenčnosti cilj in nuja za evropski turistični sektor. Vedno večja svetovna konkurenca v sektorju ogroža donosnost izvajalcev. Zato bo za ohranitev vodilnega položaja Evrope v svetovni turistični industriji v prihodnosti potrebno, da si vsi dejavniki in udeleženci močno prizadevajo za inovativnost, kakovost, podporo ustvarjalnosti in izboljšanje produktivnosti.

4.8

Odbor meni, da sporočilo Komisije v novem scenariju za turizem ne namenja ustrezne pozornosti vlogi informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), tako z vidika potrošnikov kot z vidika podjetij in zainteresiranih strani iz posameznih sektorjev. Delo na področju raziskav in razvoja v turističnem sektorju za izboljšanje uporabe teh tehnologij mora biti prednostna naloga v naslednjih nekaj letih.

4.9

EESO zelo pozdravlja predlog Komisije za izboljšanje predpisov, vendar se je treba zavedati, da manj predpisov ne pomeni vedno boljših predpisov. V primeru prilagoditev predpisov in standardov s področja dela v sektorju bo treba okrepiti kolektivne pogodbe na področjih, ki jih opredelijo socialni partnerji.

4.10

Očitna pripravljenost za sprejetje konkretnih ukrepov, zlasti za izboljšanje uporabe obstoječih evropskih finančnih instrumentov, je pomembna, vendar so potrebne natančnejše informacije in treba je predlagati program za jasen namen izvajanja velikih ciljev evropskega turizma, ki jih sporočilo točno opredeljuje. Zagotoviti je treba, da se turizmu namenjena sredstva dejansko učinkovito uporabijo za dosego teh ciljev.

4.11

Vloga, ki jo sporočilo Komisije pripisuje Agendi 21 za evropski turizem, je posebej pomembna, ker naj bi se ta dokument uporabljal kot podlaga za strategije, programe in ukrepe v zvezi s trajnostnim razvojem turizma. Predviden je obsežen dokument, ki bo nedvomno osvetlil številna različna gospodarska, socialna in okoljska vprašanja ter zadeve. Ta dokument mora natančno obravnavati ključna vprašanja omejevanja rasti, trajnostni ritem rasti turističnih krajev ter varstva obale in drugih občutljivih naravnih območij, podati pa mora tudi izvedljive in trajnostne predloge.

4.12

Sporočilo Komisije močno poudarja turistično statistiko, vendar bo to morda treba dopolniti s študijami z jasnim strateškim in perspektivnim pristopom, ki opredeljuje trende, oblikuje sklepe in zagotavlja prihodnje ukrepe. Vzpostavitev ene ali več opazovalnic turizma, povezanih v mrežo na evropski ravni, bi lahko pomagalo zadovoljiti to potrebo sektorja. Turistična statistika mora namenjati večjo pozornost spremenljivkam pri zaposlovanju.

4.13

Sporočilo Komisije jasno navaja potrebo po izboljšanju prepoznavnosti, razumevanja in sprejemanja turizma v evropski družbi. Kot je razvidno že iz mnenja EESO z naslovom Katoviška izjava in mnenja o temi Turizem in kultura: dejavnika rasti ter iz drugih dokumentov EESO, je treba evropske državljane, zlasti mlade, obveščati in spodbujati tudi z obveščevalnimi kampanjami.