22.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 326/1

---

SKUPNA KONZULARNA NAVODILA O VIZUMIH ZA DIPLOMATSKO-KONZULARNA PREDSTAVNIŠTVA

(2005/C 326/01)

VSEBINA

I.	Splošne določbe

1.	Območje veljavnosti

2.	Opredelitev pojmov in vrste vizumov

2.1.	Enotni vizum

2.1.1.

Letališki tranzitni vizum

2.1.2.

Tranzitni vizum

2.1.3.

Vizum za kratkoročno prebivanje ali potovalni vizum, vizum za večkratni vstop

2.1.4.

Skupinski vizum

2.2.	Dolgoročni vizum

2.3.	Vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo

2.4.	Vizum, ki ga izda organ mejne kontrole

2.5.	Dokumenti z enako veljavo kot vizum, ki dovoljuje prehod zunanjih meja: FTD/FRTD

II.	Pristojna diplomatsko-konzularno predstavništva

1.	Določitev pristojne države

1.1.	Država, ki je pristojna za obravnavanje vloge za izdajo vizuma

1.2.	Država, ki zastopa pristojno državo pri obravnavanju vloge za izdajo vizuma

2.	Vloge za izdajo vizuma, za katere je potrebno predhodno posvetovanje z nacionalnim centralnim organom ali organom druge pogodbenice ali drugih pogodbenic v skladu s členom 17(2)

2.1.	Predhodno posvetovanje z nacionalnim centralnim organom

2.2.	Predhodno posvetovanje z nacionalnim centralnim organom druge ali drugih pogodbenic

2.3.	Postopek predhodnega posvetovanja pri zastopanju

3.	Vloga za izdajo vizuma, ki jo vloži oseba brez stalnega prebivališča v državi

4.	Pooblastilo za izdajo enotnega vizuma

III.	Prejem vloge

1.	Obrazec vloge za izdajo vizuma – število obrazcev

2.	Dokumenti, ki jih je treba priložiti vlogi za izdajo vizuma

3.	Dokazila o zagotovljenih sredstvih za vrnitev in sredstvih za preživljanje

4.	Osebni razgovor s prosilcem

IV.	Pravna podlaga

V.	Obravnavanje vlog in postopek odločanja

Osnovna merila za obravnavo vlog

1.	Obravnavanje vlog za izdajo vizuma

1.1.	Postopek preverjanja vloge za izdajo vizuma

1.2.	Postopek preverjanja istovetnoti prosilca

1.3.	Postopek preverjanja potne listine

1.4.	Postopek preverjanja drugih dokazil, ki jih je treba predložiti vlogi

–	Dokazila o namenu potovanja

–	Dokazila o prevoznih sredstvih in vrnitvi

–	Dokazila o sredstvih za preživljanje

–	Dokazila o nastanitvi

–	Drugi potrebni dokumenti

1.5.	Preverjanje vrednosti zaupanja prosilca

2.	Postopek odločanja o vlogi za izdajo vizuma

2.1.	Izbira vrste vizuma in število vstopov

2.2.	Odgovornost organa, ki primer obravnava

2.3.	Poseben postopek v primeru predhodnega posvetovanja z nacionalnimi centralnimi organi drugih pogodbenic

(a)

Postopek

(b)	Posredovanje vlog nacionalnemu centralnemu organu

(c)	Posredovanje podatkov nacionalnim centralnim organom

(d)	Posredovanje vlog med nacionalnimi centralnimi organi

(e)	Rok za odgovore: podaljšanje

(f)	Odločitev, sprejeta na podlagi rezultatov predhodnega posvetovanja

(g)	Posredovanje posebnih dokumentov

2.4.	Zavrnitev obravnavanja vloge ali izdaje vizuma

3.	Vizumi z ozemeljsko omejeno veljavnostjo

VI.	Izpolnjevanje vizumske nalepke

1.	Rubrika za splošne podatke (Rubrika 8)

1.1.	Polje „VELJA ZA“

1.2.	Polje „OD ... Polje DO“:

1.3.	Polje „ŠTEVILO VSTOPOV“

1.4.	Polje „TRAJANJE PREBIVANJA ... DNI“

1.5.	Polje „IZDANO V ... DNE ... DNE …“ heading

1.6.	Polje „ŠTEVILKA POTNEGA LISTA“

1.7.	Polje „VRSTA VIZUMA“

1.8.	Polje „PRIIMEK IN IME“

2.	Rubrika za vnos posebnih navedb posameznih držav (opombe) (Rubrika 9)

3.	Rubrika za fotografijo

4.	Strojno čitljivo polje (Rubrika 5)

5.	Druga pomembna navodila za izpolnjevanje vizumske nalepke

5.1.	Podpis na vizumu

5.2.	Razveljavitev že izpolnjenega vizuma

5.3.	Vnos vizumske nalepke v potni list

5.4.	Potni listi in druge potne listine, v katere se lahko vpiše enotni vizum

5.5.	Žig diplomatsko-konzularnega predstavništva, ki izdaja vizum

VII.	Upravljanje in organizacija

1.	Organizacijska sestava vizumskega oddelka

2.	Dokumentacija in arhiviranje obrazcev vlog

3.	Seznami vizumov

4.	Takse za izdajanje vizume

VIII.

Konzularno sodelovanje na lokalni ravni

1.	Pregled konzularnega sodelovanja na lokalni ravni

2.	Preprečevanje večkratne vložitve vloge za izdajo vizuma ali ponovne vložitve vloge, ki je bila pred kratkim zavrnjena

3.	Ocena prosilčeve vrednosti zaupanja

4.	Izmenjava statističnih podatkov

5.	Vloge za izdajo vizuma, ki jih obdelajo zasebne upravne agencije, potovalne agencije in organizatorji potovanj

5.1.	Vrste posrednikov

5.2.	Uskladitev sodelovanja z zasebnimi upravnimi agencijami, potovalnimi agencijami, organizatorji potovanj in njihovimi prodajalci na drobno

PRILOGE K SKUPNIM KONZULARNIM NAVODILOM O VIZUMIH

1.

— Skupni seznam tretjih držav, katerih državljani potrebujejo vizum za države članice, ki jih zavezuje Uredba (ES) št. 539/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2414/2001 in Uredbo (ES) št. 453/2003 — Skupni seznam tretjih držav, katerih državljani ne potrebujejo vizuma za države članice, ki jih zavezuje Uredba (ES) št. 539/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2414/2001 in Uredbo (ES) št. 453/2003

2.	Predpisi o ureditvi gibanja imetnikov diplomatskih in službenih potnih listov ter imetnikov prepustnic, ki jih svojim uslužbencem izdajajo nekatere mednarodne medvladne organizacije

3.	Seznam držav, katerih državljani potrebujejo letališki tranzitni vizum, kar velja tudi za imetnike potnih listin, ki so jih izdale te države

4.	Seznam dokumentov, ki omogočajo vstop brez vizuma

5.	Seznam vlog za izdajo vizuma, o katerih se je v skladu s členom 17(2) treba predhodno posvetovati z nacionalnimi centralnimi organi.

6.	Seznam častnih konzulov, ki so v izjemnih primerih in začasno pristojni za izdajanje enotnih vizumov

7.	Priporočljive vsote za prestop zunanjih mej, ki jih vsako leto določijo nacionalni organi.

8.	Enotna vizumska nalepka ter podatki o tehničnih standardih in varnostnih značilnostih

9.	Podatki, ki jih pogodbenice po potrebi vnesejo v rubriko „Opombe“

10.	Navodila za vnašanje podatkov v polje za optično branje

11.	Merila za odločitev, ali se v potno listino lahko vpiše vizum

12.	Takse, zaračunane v, ki ustrezajo upravnim stroškom obdelave prošnje za vizum

13.	Navodila za izpolnjevanje vizumskih nalepk

14.	Obveznosti v zvezi z obveščanjem pogodbenic ob izdajanju vizumov z ozemeljsko omejeno veljavnostjo, ob razveljavitvi ali omejitvi trajanja veljavnosti enotnega vizuma ter ob izdajanju nacionalnih dovoljenj za prebivanje

15.	Vzorec usklajenega obrazca za dokazovanje vabila, garantne izjave in izjave o sprejemu na prebivanje, ki so ga sestavile pogodbenice

16.	Vzorec usklajenega enotnega obrazca vloge za izdajo vizuma

17.	Poenostavljen tranzitni dokument (FTD) in poenostavljen železniški tranzitni dokument (FRTD)

18.	Tabela zastopanja za izdajo enotnih vizumov

SKUPNA KONZULARNA NAVODILA O VIZUMIH

Za diplomatsko-konzularna predstavništva pogodbenic konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma

ZADEVA:   Pogoji, ki urejajo izdajo enotnih in na državnem ozemlju vseh pogodbenic veljavnih vizumov.

I.   SPLOŠNE DOLOČBE

1.   Območje veljavnosti

Za obravnavanje vlog za izdajo vizuma za prebivanje do treh mesecev, vključno z vlogami za izdajo tranzitnega vizuma, ki velja na državnem ozemlju vseh pogodbenic (1), veljajo naslednje določbe, ki temeljijo na določbah poglavja 3 (oddelkov 1 in 2) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluksa, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi mejne kontrole na skupnih mejah (v nadaljnjem besedilu „Konvencija“), ki je bila podpisana v Schengnu 19. junija 1990 in h kateri so pristopile Italijanska republika, Kraljevina Španija, Portugalska republika, Helenska republika in Republika Avstrija.

Za vizume za prebivanje, daljše od treh mesecev, veljajo nacionalni postopki, imetniku pa ti vizumi dovoljujejo bivanje samo na enem nacionalnem območju. Vendar taki vizumi omogočajo imetnikom, da tranzitno potujejo prek ozemlja drugih pogodbenic na ozemlje pogodbenice, ki je izdala vizum, razen če ne izpolnjujejo pogojev za vstop iz člena 5(1)(a), (d) in (e) ali so na nacionalnem seznamu razpisov ukrepov pogodbenice, prek ozemlja katere želijo tranzitno potovati.

2.   Opredelitev pojmov in vrste vizumov

2.1.   Enotni vizum

Enotni vizum je dovoljenje ali sklep, ki ga pogodbenica v obliki nalepke vnese v potni list, potno listino ali drug dokument, na podlagi katerega je imetniku dovoljen prestop meje. Tujcem, državljanom tretje države, ki potrebujejo vizum, omogoča, da na zunanji meji pogodbenice, ki je izdala vizum, ali na meji druge pogodbenice glede na vrsto vizuma zaprosijo za tranzit ali prebivanje, če so hkrati izpolnjeni drugi pogoji o tranzitu ali drugi vstopni pogoji. Dejstvo, da imetnik poseduje enotni vizum, ne zagotavlja, da bi lahko samodejno vstopil v državo.

2.1.1.   Letališki tranzitni vizum

Letališki tranzitni vizum tujcu, ki tak vizum potrebuje, omogoča, da med vmesnim postankom mednarodnega leta ali med prestopom z ene faze mednarodnega leta na drugo prečka mednarodno tranzitno območje na letališčih, ne daje pa mu pravice, da bi dejansko vstopil na ozemlje pogodbenice. Zahteva po tem vizumu je izjema pri splošno priznani pravici, da tujci, državljani tretje države lahko prestopajo omenjeno območje brez vizuma.

Letališki tranzitni vizum morajo imeti državljani držav, ki so navedene na seznamu v Prilogi 3, in osebe, ki sicer niso državljani teh držav, vendar so imetniki potnih listin, ki so jih izdali organi teh držav.

Izjeme pri letaliških tranzitnih vizumih so navedene v oddelku III Priloge 3.

2.1.2.   Tranzitni vizum

Tranzitni vizum omogoča tujcu, ki potuje med tretjimi državami, da potuje prek ozemlja pogodbenic.

Izdati ga je mogoče za enega, dva ali izjemoma več tranzitov, vendar pa noben posamezen tranzit ne sme trajati dlje kot pet dni.

2.1.3.   Vizum za kratkoročno prebivanje ali potovalni vizum: vizum za večkratni vstop

Ta vizum omogoča tujcu, ki namerava vstopiti na ozemlje pogodbenice, neprekinjeno prebivanje ali več zaporednih prebivanj, katerih trajanje ne sme preseči treh mesecev v naslednjih šestih mesecih, šteto od dneva prvega vstopa, če se ne namerava priseliti v državo. Praviloma se lahko tak vizum izda za enkratni ali večkratni vstop v pogodbenico.

Tujcu, državljanu tretje države, ki pogosto potuje v eno ali več schengenskih držav, na primer zaradi poslovnih obiskov, se lahko izda vizum za kratkoročno prebivanje za več zaporednih prebivanj, vendar trajanje le-teh ne sme preseči treh mesecev v naslednjih šestih mesecih. Ta vizum za večkratni vstop lahko velja eno leto in izjemoma za nekatere kategorije oseb več kakor eno leto. (glej V, 2, 2.1).

2.1.4.   Skupinski vizum

Skupinski vizum je tranzitni vizum ali vizum, ki velja največ trideset dni in ki se – razen če ni drugače določeno z nacionalno zakonodajo – vpiše v skupinski potni list, izdan skupini tujcev, državljanom tretje države. Skupina tujcev, državljanov tretje države, mora obstajati, še preden je bila sprejeta odločitev o potovanju, njeni člani pa ob vstopu na ozemlje pogodbenice, med prebivanjem na njenem ozemlju in ob izstopu z njenega ozemlja stalno potujejo kot zaključena skupina.

Skupinski vizum se izda skupinam, ki štejejo najmanj 5 in največ 50 oseb. Oseba, ki vodi skupino, mora imeti individualni potni list in po potrebi tudi individualni vizum.

Z odstopanjem od navedenega se lahko skupinski tranzitni vizum izda pomorščakom v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES) št. 415/2003 z dne 27. februarja 2003 o vizumih, ki jih izdajo organi mejne kontrole, vključno z izdajo takšnih vizumov mornarjem v tranzitu (2).

2.2.   Dolgoročni vizum

Za prebivanje, daljše od treh mesecev, mora tujec imeti nacionalni vizum, ki ga izda ena od držav članic v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

Vendar pa mora biti ta vizum za obdobje, ki ne presega treh mesecev od svojega začetnega datuma veljavnosti, veljaven hkrati kot enotni vizum za kratkoročno bivanje, če je bil izdan v skladu s skupnimi pogoji in merili, sprejetimi po ustreznih določbah poglavja 3, oddelka I navedene Konvencije, njegov imetnik pa izpolnjuje pogoje, navedene v členu 5(1)(a), (c), (d) in (e) Konvencije ter vsebovane v delu IV teh navodil. Sicer pa takšen vizum imetnikom omogoča samo tranzit prek ozemelj drugih pogodbenic, zato da lahko vstopijo na ozemlje države članice, ki je vizum izdala, razen če imetniki ne izpolnjujejo pogojev za vstop iz člena 5(1)(a), (d) in (e), ali so na nacionalnem seznamu razpisov ukrepov države članice, prek ozemlja katere želijo tranzitno potovati.

2.3.   Vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo

Vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo se v izjemnih primerih vpiše v potni list ali v drug dokument, ki imetniku omogoča prestop meje in velja samo za ozemlje ene ali več pogodbenic, pri čemer imetnik vstopi in izstopi prek ozemlja te ali teh pogodbenic (glej V.3 teh navodil).

2.4.   Vizum, ki ga izda organ mejne kontrole  (3)

2.5.   Dokumenti z enako veljavo kot vizum, ki dovoljuje prehod zunanjih meja: FTD/FRTD

Za poenostavljen tranzit je mogoče izdati FTD ali FRTD v skladu z Uredbama Sveta (ES) št. 693/2003 (4) in (ES) št. 694/2003 (5) (glej Prilogo 17).

II.   PRISTOJNA DIPLOMATSKO-KONZULARNA PREDSTAVNIŠTVA

Tujci, državljani tretje države, ki potrebujejo vizum (glej Prilogo 1) in nameravajo vstopiti na ozemlje ene od pogodbenic, vložijo vlogo za izdajo vizuma na oddelku za vizume na pristojnem diplomatsko-konzularnem predstavništvu.

1.   Določitev pristojne države

1.1.   Država, ki je pristojna za obravnavanje vloge za izdajo vizuma

Za obravnavanje vlog za izdajo vizuma za kratkoročno prebivanje ali enotnega tranzitnega vizuma so pristojni:

(a)

— Pogodbenica, na ozemlju katere je edini ali glavni cilj potovanja. Pogodbenica, ki je država tranzita, se v nobenem primeru ne sme šteti kot glavna ciljna država. Diplomatsko-konzularno predstavništvo, pri katerem je vložena vloga za izdajo vizuma, obravnava vsak primer posebej in odloči, katera pogodbenica je ciljna država, pri presoji pa upošteva vse okoliščine, predvsem pa namen potovanja, pot in dolžino prebivanja ali prebivanj. Pri presoji teh dejstev se diplomatsko-konzularno predstavništvo opira zlasti na dokazila, ki jih predloži prosilec. — Diplomatsko-konzularno predstavništvo mora zlasti podrobno preučiti glavni razlog ali namen potovanja, ko je eden ali več ciljev neposredna posledica oziroma dopolnitev drugega cilja; — Če cilj potovanja ni neposredna posledica oziroma dopolnitev drugega cilja, je treba posvetiti posebno pozornost prebivanju, ki traja najdlje; če vsa prebivanja trajajo enako dolgo, bo odločilni dejavnik prvi cilj.

(b)

— Pogodbenica prvega vstopa, ko pogodbenice ni mogoče določiti kot glavnega cilja potovanja. Pogodbenica prvega vstopa je država, katere zunanjo mejo prosilec prestopi, da bi vstopil na schengensko območje, potem ko so njegovi dokumenti že preverjeni. — Če prosilec v pogodbenici prvega vstopa ne potrebuje vizuma, pogodbenici ni treba izdati vizuma, razen če izda vizum prostovoljno in s privolitvijo prosilca; pristojnost pa se prenese na prvo ciljno pogodbenico ali tranzitno pogodbenico, kjer je vizum potreben. — Obravnavanje vlog za izdajo vizuma in izdaja vizumov z ozemeljsko omejeno veljavnostjo (ta je omejena na ozemlje ene pogodbenice ali na ozemlje držav Beneluksa) je v pristojnosti ustrezne pogodbenice ali pogodbenic.

1.2.   Država, ki zastopa pristojno državo pri obravnavanju vloge za izdajo vizuma

(a)

Če v državi ni diplomatsko-konzularnega predstavništva države, ki je sicer pristojno za obravnavanje vloge za izdajo vizuma, lahko enotni vizum izda diplomatsko-konzularno predstavništvo države, ki zastopa pristojno državo pri obravnavanju vloge za izdajo vizuma. Vizum se v imenu zastopane države izda na podlagi njene predhodne odobritve in na podlagi predhodnega posvetovanja z nacionalnimi centralnimi organi, kjer je to potrebno. Če je v eni od držav Beneluksa diplomatsko-konzularno predstavništvo, to načeloma avtomatično zastopa druge države Beneluksa, razen če zadevna država Beneluksa v praksi ni zmožna zastopati drugih držav Beneluksa; v tem primeru lahko pozove drugo partnersko državo, da jih zastopa v zvezi z vizumi v zadevni tretji državi.

(b)

Tudi če ima določena država diplomatsko-konzularno predstavništvo v tretji državi, lahko za zastopanje zaprosi drugo državo, ki ima konzularno predstavništvo v navedeni tretji državi. Enotni vizum se izda v imenu zastopane države na podlagi njene predhodne odobritve in po potrebi na podlagi predhodnega posvetovanja med nacionalnimi centralnimi organi.

(c)

Kadar se izdajajo enotni vizumi v skladu z (a) in (b), se zastopana država ali zastopane države in država zastopnica dogovorita(jo) o obliki zastopanja ter določita(jo): — trajanje takšnega zastopanja in pogoje za njegovo prenehanje; — in, za uporabo točke (b), ureditve za izvajanje takšnega zastopanja, vključno s pogoji, ki urejajo zagotavljanje prostorov s strani države, ki zastopa, ali zagotovitev osebja s strani države, ki zastopa, in zastopane države ter morebitni finančni prispevek zastopane države za stroške, ki jih ima država, ki zastopa pri izdajanju vizumov.

(d)	Kadar se enotni vizumi izdajajo v skladu z (a) in (b), se zastopanje izraža v tabeli zastopanja za izdajo enotnih vizumov, določeni v Prilogi 18.

(e)

Postopek izdajanja schengenskih vizumov v primeru zastopanja v skladu z (a) in (b) temelji na naslednjih načelih: — Predpisi o zastopanju se uporabljajo pri obravnavanju vlog za enotni letališki tranzitni vizum, tranzitni vizum in vizum za kratkoročno prebivanje, ki se izda v skladu s Konvencijo in v skladu s Skupnimi konzularnimi navodili. Država, ki zastopa drugo državo, se zavezuje, da bo ravnala v skladu z določbami Skupnih konzularnih navodil tako hitro, kakor to počne pri izdajanju lastnih vizumov iste vrste in z enako časovno veljavnostjo. — Razen če ni v dvostranskem sporazumu izrecno določeno drugače, določbe o zastopanju ne veljajo za vizume, ki se izdajo zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti ali zaradi dejavnosti, ki zahteva predhodno dovoljenje države, kjer naj bi se ta dejavnost opravljala. Prosilec se mora obrniti na akreditirano konzularno predstavništvo države, v kateri bo to dejavnost opravljal. — Schengenske države niso dolžne zagotoviti zastopanja glede izdaje vizumov v vseh tretjih državah. Lahko sklenejo, da je treba v nekaterih tretjih državah vlogo za izdajo vizuma ali za izdajo posebne vrste vizuma predložiti stalnemu diplomatsko-konzularnemu predstavništvu države, ki je prosilčev glavni cilj potovanja. — Za presojo, ali pri vlogi za izdajo vizuma obstaja nevarnost ilegalnih migracij, so v celoti odgovorna diplomatsko-konzularna predstavništva. — Zastopane države prevzamejo odgovornost za obravnavanje prošenj za azil, ki so jih vložili imetniki vizuma, katerega so jim v imenu zastopanih držav izdale države zastopnice in na katerem je navedeno, da je bil izdan v okviru zastopanja. — V izjemnih primerih se lahko na podlagi dvostranskega sporazuma določi, da mora država zastopnica vlogo za izdajo vizuma, ki jo vložijo nekatere kategorije tujcev, državljanov tretje države, predložiti v obravnavo organom zastopane države, v kateri je glavni cilj potovanja, ali jo poslati stalnemu konzularnemu predstavništvu države. Določiti je treba v pisni obliki, za katere kategorije tujcev, državljanov tretje države, ta določba velja (po potrebi za vsako diplomatsko-konzularno predstavništvo posebej). Zato šteje, da je bil vizum izdan na podlagi pooblastila zastopane države v skladu s členom 30(1) Konvencije. — Dvostranski sporazumi se sčasoma lahko spremenijo v luči odločitev, sprejetih na nacionalni ravni glede prošenj za azil, ki so jih v določenem obdobju vložili imetniki vizumov, izdanih v okviru zastopanja, in glede na druge informacije, pomembne za izdajo vizumov. Na podlagi izida je mogoča tudi odločitev o opustitvi predpisov o zastopanju za nekatera diplomatsko-konzularna predstavništva (in po možnosti za nekatera državljanstva). — Določbe o zastopanju veljajo samo za izdajanje vizumov. Tujce, državljane tretje države, ki jim ni mogoče odobriti vloge za izdajo vizuma zaradi nezadostnih dokazil o izpolnjevanju ustreznih pogojev, je treba seznaniti z možnostjo, da zaprosijo za vizum pri stalnem diplomatsko-konzularnem predstavništvu schengenske države, kjer je njihov glavni cilj potovanja. — Izvajanje predpisov o zastopanju se lahko izboljša z razširitvijo posvetovalne mreže, ki je rezultat razvoja računalniške programske opreme in ki zastopajočim diplomatsko-konzularnim predstavništvom omogoča, da se enostavno posvetujejo z nacionalnimi centralnimi organi zastopane države. — Na lokalni ravni diplomatsko-konzularna predstavništva v okviru lokalnega konzularnega sodelovanja zagotovijo, da se prosilcem za izdajo vizuma podajo ustrezne informacije o odgovornostih, ki izhajajo iz uporabe zastopanja v skladu z (a) in (b).

2.   Vloge za izdajo vizuma, za katere je potrebno predhodno posvetovanje z nacionalnim centralnim organom ali organom druge pogodbenice ali drugih pogodbenic v skladu s členom 17(2)

2.1.   Predhodno posvetovanje z nacionalnim centralnim organom

Diplomatsko-konzularno predstavništvo, ki obravnava vlogo, si pri svojem nacionalnem centralnem organu pridobi dovoljenje, se z njim posvetuje ali ga vnaprej seznani z odločitvijo, ki jo namerava sprejeti v zvezi z nekim primerom, v skladu s postopki in roki, določenimi z nacionalnimi predpisi in prakso. Primeri, za katere je potrebno predhodno notranje posvetovanje, so navedeni v Prilogi 5A.

2.2.   Predhodno posvetovanje z nacionalnim centralnim organom druge ali drugih pogodbenic

Diplomatsko-konzularno predstavništvo, pri katerem je vložena vloga za izdajo vizuma, mora zaprositi za dovoljenje nacionalni centralni organ, ki nato vlogo posreduje pristojnim nacionalnim centralnim organom druge ali drugih pogodbenic (glej del V, 2, 2.3). Dokler Izvršni odbor ne odobri dokončnega seznama primerov, pri katerih se je treba predhodno posvetovati z nacionalnimi centralnimi organi, se uporablja seznam, ki je priložen tem skupnim konzularnim navodilom (glej Prilogo 5B).

2.3.   Postopek predhodnega posvetovanja pri zastopanju

(a)	Ko državljani držav, ki so navedene v Prilogi 5C, zaprosijo za izdajo vizuma na diplomatsko-konzularnem predstavništvu schengenske države, ki zastopa drugo schengensko državo, se je treba posvetovati z zastopano državo.

(b)	Izmenjani podatki o vlogah za izdajo vizuma ustrezajo podatkom, ki se trenutno izmenjujejo v okviru predhodnih posvetovanj v skladu s Prilogo 5B. Obrazec mora obvezno vsebovati polje, kjer se vpiše opomba v zvezi z ozemljem zastopane države.

(c)	Za časovne roke, njihovo podaljšanje in način odgovora veljajo sedanje določbe Skupnih konzularnih navodil o vizumih.

(d)	Posvetovanje vodi zastopana država v skladu s Prilogo 5B.

3.   Vloge za izdajo vizuma, ki jo vloži oseba brez stalnega prebivališča v državi

Če prosilec prosi za izdajo vizuma v državi, v kateri nima svojega prebivališča, in če pri tem obstajajo dvomi glede pravih prosilčevih namenov (zlasti če obstaja dokaz, da bi lahko šlo za ilegalne migracije), se lahko vizum izda šele po predhodnem posvetovanju z diplomatsko-konzularnim predstavništvom države, v kateri ima prosilec prebivališče, in/ali z njenimi nacionalnimi centralnimi organi.

4.   Pooblastilo za izdajo enotnega vizuma

Razen v primerih, navedenih v Prilogi 6, so za izdajanje enotnih vizumov pristojna samo diplomatsko-konzularna predstavništva pogodbenic.

III.   PREJEM VLOGE

1.   Obrazec vloge za izdajo vizuma – število obrazcev

Tujci morajo izpolniti obrazec za izdajo enotnega vizuma. Vloge za izdajo enotnega vizuma morajo biti na usklajenem obrazcu, katerega vzorec je naveden v Prilogi 16.

Tujec mora izpolniti vsaj en izvod obrazca za izdajo enotnega vizuma, ki se potem lahko uporablja tudi pri predhodnem posvetovanju z nacionalnimi centralnimi organi. Pogodbenice lahko zahtevajo tudi več izvodov obrazca, če tako zahtevajo nacionalni upravni postopki.

2.   Dokumenti, ki jih je treba priložiti vlogi za izdajo vizuma

Tujec mora vlogi za izdajo vizuma priložiti naslednje dokumente:

(a)	veljavno potno listino, v katero se lahko vpiše vizum (glej Prilogo 11);

(b)

po potrebi dokumentacijo, s katero dokaže namen in okoliščine načrtovanega prebivanja; Če podatki, ki jih zbere diplomatsko-konzularno predstavništvo, zadostujejo kot dokaz o vrednosti zaupanja tujca, državljana tretje države, lahko uslužbenci, pristojni za izdajo vizuma, oprostijo prosilca predložitve navedenih dokazil.

3.   Dokazila o zagotovljenih sredstvih za vrnitev in sredstvih za preživljanje

Tujci morajo biti zmožni prepričati diplomatsko-konzularno predstavništvo, pri katerem so vložili vlogo za izdajo vizuma, da imajo zadostna sredstva za preživljanje in vrnitev.

4.   Osebni pogovor s prosilcem

Splošno pravilo je, da se prosilca pozove, da se osebno oglasi in ustno razloži razloge za svojo vlogo, zlasti kadar obstajajo dvomi o dejanskem namenu obiska ali prosilčevi nameri, da se vrne v državo, iz katere je pripotoval.

Ta zahteva se lahko opusti, če je prosilec poznan ali če je diplomatsko-konzularno predstavništvo preveč oddaljeno od prosilčevega prebivališča, pri čemer ne sme biti nikakršnega dvoma o vrednosti zaupanja prosilca. To velja tudi za skupinska potovanja, za katera jamči znana in zaupanja vredna organizacija.

Del VIII.5 vsebuje podrobnejša pravila o vlogah za izdajo vizuma, ki jih obdelajo zasebne upravne agencije, potovalne agencije ter organizatorji potovanj in njihovi prodajalci na drobno.

IV.   PRAVNA PODLAGA

Enotni vizum se lahko izda samo, če so izpolnjeni pogoji za vstop, navedeni v členih 15 in 5 Konvencije. Ti členi pa so:

Člen 15

Načeloma se lahko vizumi iz člena 10 izdajo samo, če tujec izpolnjuje pogoje za vstop, določene v členu 5(1) (a), (c), (d) in (e).

Člen 5

1.

Za bivanje, ki ni daljše od treh mesecev, se lahko dovoli vstop na ozemlje pogodbenic tujcu, ki izpolnjuje naslednje pogoje: (a) ma veljavno listino ali listine za prehod meje, kakor jih je opredelil Izvršni odbor; (b) Ima veljaven vizum, če se ta zahteva; (c) na zahtevo pokaže dokumente, ki pojasnjujejo namen in pogoje nameravanega bivanja, in ima zadostna sredstva za preživljanje v času nameravanega bivanja in za povratek v izvorno državo ali za tranzit v tretjo državo, v katero bo dejansko tudi lahko vstopil, ali ima možnost zakonito pridobiti taka sredstva; (d) ni oseba, za katero je razpisan ukrep zavrnitve vstopa; (e) ne pomeni nevarnosti za javni red, nacionalno varnost ali mednarodne odnose katere koli pogodbenice.

2.

Tujcu, ki ne izpolnjuje vseh zgornjih pogojev, se ne dovoli vstop na ozemlje pogodbenic, razen če pogodbenica meni, da je potrebno razveljeviti to načelo iz humanitarnih razlogov, zaradi nacionalnega interesa ali zaradi mednarodnih obveznosti. V takih primerih se dovoljenje za vstop omeji na ozemlje zadevne države pogodbenice, ki mora o tem obvestiti druge pogodbenice. To ne izključuje uporabe posebnih določb o pravici do azila ali določb iz člena 18.

Vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo se izda na podlagi pogojev, opredeljenih v členih 11(2), 14(1) in 16 v zvezi s členom 5(2) (glej V.3).

Člen 11(2)

2.	Odstavek 1 ne preprečuje pogodbenici, da v zadevnem obdobju pol leta po potrebi izda nov vizum, katerega veljavnost je omejena samo na njeno ozemlje.

Člen 14(1)

1.	Vizuma ni mogoče vpisati v potno listino, če potna listina v kateri od pogodbenic ne velja. Če potna listina velja samo v eni ali samo v nekaterih pogodbenicah, je vpisani vizum omejen samo na to pogodbenico ali pogodbenice.

Člen 16

Če pogodbenica meni, da je potrebna izjema od načela iz člena 15 glede katerega od pogojev iz člena 5(2) in izda vizum tujcu, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za vstop iz člena 5(1), je veljavnost tega vizuma omejena na ozemlje te pogodbenice, ki mora o tem obvestiti druge pogodbenice.

V.   OBRAVNAVANJE VLOG IN POSTOPEK ODLOČANJA

Diplomatsko-konzularno predstavništvo najprej preveri predložene dokumente (1) in na njihovi podlagi sprejme odločitev o vlogi za izdajo vizuma (2):

Osnovna merila za obravnavo vlog

Najpomembnejša vprašanja, ki jih je treba upoštevati pri obravnavanju vlog za izdajo vizuma, so: varnost pogodbenic, preprečevanje ilegalnih migracij in drugi vidiki, povezani z mednarodnimi odnosi. Pri posamezni državi je lahko eden od teh vidikov pomembnejši od preostalih, vendar pa je vedno treba upoštevati vse vidike.

Glede zagotavljanja varnosti je priporočljivo preveriti, ali so bili izvedeni potrebni kontrolni ukrepi: poizvedovanje, ali v schengenskem informacijskem sistemu obstajajo podatki o osebah, ki jim je bil zavrnjen vstop v državo, pa tudi predhodno posvetovanje z nacionalnimi centralnimi organi tistih držav, kjer je to potrebno.

Za presojo, ali obstaja nevarnost ilegalnih migracij, je odgovorno izključno diplomatsko-konzularno predstavništvo. Pri preverjanju vlog za izdajo vizuma je treba ugotoviti, ali se prosilec namerava priseliti v države članice in se tam naseliti na podlagi vizuma, ki je bil izdan iz turističnih, poslovnih, študijskih, delovnih ali družinskih razlogov, kakor jih je navedel. Zato je treba posebno pozornost nameniti obravnavanju „nevarnih kategorij“, brezposelnih oseb, oseb brez stalnih dohodkov itd. V ta namen je izredno pomemben pogovor s prosilcem zaradi ugotovitve namena potovanja. Lahko se zahtevajo dodatna dokazila, po možnosti dogovorjena prek lokalnega konzularnega sodelovanja. Diplomatsko-konzularno predstavništvo se mora nasloniti tudi na lokalno konzularno sodelovanje, da poveča svojo zmožnost odkrivanja lažnih ali ponarejenih dokumentov, predloženih v podporo nekaterim vlogam za izdajo vizuma. Če se pojavi kakršen koli dvom o verodostojnosti dokumentov in predloženih dokazil, vključno z dvomom o točnosti vsebine ali zanesljivosti izjav, zbranih med pogovorom, diplomatsko-konzularno predstavništvo zavrne izdajo vizuma.

Nasprotno pa se pri prosilcih, ki so znani kot ugledne osebe in o katerih so bili izmenjani podatki v okviru konzularnega sodelovanja, postopek preverjanja poenostavi.

1.   Obravnavanje vlog za izdajo vizuma

1.1.   Postopek preverjanja vloge za izdajo vizuma

—	Trajanje prebivanja v državi, za katero je prosilec zaprosil, mora biti v skladu z namenom prebivanja.

—	Obrazec mora biti izpolnjen celovito in dosledno. Vlogi je treba priložiti fotografijo prosilca, po možnosti mora biti naveden glavni cilj njegovega potovanja.

1.2.   Postopek preverjanja istovetnosti prosilca in preverjanje, ali v schengenskem informacijskem sistemu (SIS) obstajajo podatki o zavrnjenem vstopu v državo, ali pomeni prosilec še katero drugo tveganje (glede varnosti), ki bi bilo lahko razlog za zavrnitev vizuma, in v zvezi z nezakonitim priseljevanjem tudi, ali je prosilec na predhodnih potovanjih prekoračil dovoljeni čas prebivanja.

1.3.   Postopek preverjanja potne listine:

—	preverjanje veljavnosti potne listine: listina mora biti popolna, ne sme biti spremenjena, ponarejena ali prenarejena;

—	preverjanje ozemeljske veljavnosti potne listine: listina mora veljati za vstop na ozemlje pogodbenic;

—	preverjanje časa veljavnosti potne listine: čas veljavnosti potne listine mora biti najmanj tri mesece daljši od veljavnosti vizuma (člen 13(2) Konvencije);

—

v izjemnih primerih se lahko prosilcu zaradi humanitarnih razlogov, zaradi nacionalnega interesa ali mednarodnih obveznosti vpiše vizum v potno listino, katere čas veljavnosti je krajši od tistega, ki je določen v prejšnjem odstavku (tri mesece), pri čemer je veljavnost potne listine daljša od veljavnosti vizuma in jamstvo za vrnitev ni ogroženo;

—	preverjanje trajanja predhodnega prebivanja na državnem ozemlju pogodbenic.

1.4.   Postopek preverjanja drugih dokazil, ki jih je treba predložiti vlogi:

Število in vrsta zahtevanih dokazil sta odvisna od morebitnega tveganja glede nezakonitega priseljevanja in od krajevnih okoliščin (na primer konvertibilnost valute) ter se od države do države razlikujeta. Diplomatsko-konzularna predstavništva pogodbenic se lahko sporazumejo o oceni dokazil o praktičnih postopkih, ki jih prilagodijo krajevnim okoliščinam.

Treba je predložiti dokazila o namenu potovanja, prevoznih sredstvih in vrnitvi pa tudi o sredstvih za preživljanje in nastanitvi:

—	dokazila o namenu potovanja so na primer: — zasebno pisno vabilo, — uradno vabilo, — udeležba skupinskega potovanja;

—	dokazila o prevoznih sredstvih in vrnitvi so na primer: — povratna vozovnica, — devizna sredstva za kritje stroškov za gorivo ali avtomobilsko zavarovanje;

—

dokazila o sredstvih za preživljanje: Dokazila o sredstvih za preživljanje so lahko: gotovina v konvertibilni valuti, potovalni čeki, čeki, izdani na podlagi deviznega računa, kreditne kartice oziroma kakršenkoli drug način, ki dokazuje, da prosilec razpolaga z deviznimi sredstvi. Višina sredstev za preživljanje mora biti sorazmerna s trajanjem in namenom bivanja ter življenjskimi stroški v schengenski državi ali državah, ki jo (jih) bo prosilec obiskal. V ta namen nacionalni organi pogodbenic vsako leto določijo priporočljive zneske, s katerimi naj bi prosilec razpolagal pri prestopu meje (glej Prilogo 7) (6). Poleg tega morajo prosilci v podporo vlogi za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje ali potovalnega vizuma dokazati, da imajo ustrezno in veljavno posamično ali skupinsko potovalno zavarovanje, ki pokriva kakršne koli stroške, ki bi lahko nastali v zvezi z vrnitvijo v domovino zaradi zdravstvenih razlogov, nujno zdravstveno oskrbo in/ali nujnim bolnišničnim zdravljenjem. Prosilci morajo načeloma skleniti zavarovanje v državi njihovega stalnega prebivališča. Kadar to ni mogoče, poskusijo pridobiti zavarovanje v kateri koli drugi državi. Če gostitelj sklene zavarovanje za prosilca, to stori v svojem kraju stalnega prebivališča. Zavarovanje mora veljati na vsem ozemlju držav članic, ki uporabljajo vse določbe schengenskega pravnega reda, in pokrivati celotno obdobje bivanja osebe. Najnižje kritje je 30 000 EUR. Načeloma je treba dokazilo o tem zavarovanju predložiti ob izdaji vizuma. Diplomatsko-konzularno predstavništvo, pristojno za obravnavanje vloge za izdajo vizuma, lahko odloči, da je bila ta zahteva izpolnjena, kadar se ugotovi, da je mogoče prevzeti ustrezno raven zavarovanja glede na poklicni položaj prosilca. Diplomatsko-konzularno predstavništvo se lahko od primera do primera odloči za izjemo pri tej zahtevi za imetnike diplomatskih, službenih ali drugih uradnih potnih listov oziroma, kadar to varuje nacionalne interese na področju zunanje politike, razvojne politike ali drugih področij pomembnega javnega interesa. Izjeme pri zahtevi za predložitev dokazila o potovalnem zavarovanju so možne tudi takrat, ko je v okviru lokalnega konzularnega sodelovanja ugotovljeno, da državljani določenih tretjih držav ne morejo pridobiti takšnega zavarovanja. Pri presoji ustreznosti zavarovanja lahko države članice preverijo, ali bi bili zahtevki do zavarovalnice izterljivi v državi članici, Švici ali Lihtenštajnu.

—

dokazila o nastanitvi: Naslednji dokumenti med drugim veljajo kot dokazila o nastanitvi: (a) hotelska rezervacija ali podobna rezervacija; (b) dokumenti, ki dokazujejo, da ima prosilec najemniško pogodbo ali dokazilo o lastništvu, ki se glasi na njegovo ime, premoženja v državi, ki jo bo obiskal; (c) izjava tujca, državljana tretje države, da bo prebival v zasebnem stanovanju ali drugem zasebnem prenočišču; v takem primeru diplomatsko-konzularno predstavništvo preveri, ali je njegova izjava resnična: — s preverjanjem pri nacionalnih centralnih organih, kadar je to potrebno; — na podlagi potrdila o nastanitvi, ki jamči zavezo zagotovitve nastanitve in ga v obliki usklajenega obrazca izpolni prosilčev gostitelj/ustanova, ožigosa pa pristojni organ pogodbenice v skladu z nacionalno zakonodajo. Vzorec tega enotnega obrazca lahko pripravi Izvršni odbor; — ali na podlagi zahteve, da se predloži potrdilo oziroma uradni ali javni dokument, ki jamči zavezo za nastanitev, oblikovan in potrjen v skladu z notranjim pravom zadevne pogodbenice. Zahteva o predložitvi dokumentov, ki potrjujejo zavezo zagotovitve nastanitve iz prejšnjih dveh odstavkov, ne pomeni dodatnega pogoja za izdajo vizuma. Ti dokumenti so praktičen pripomoček, saj potrjujejo razpoložljivost nastanitve in po potrebi sredstev za preživljanje. Če pogodbenica uporablja to vrsto dokumenta, morajo biti v njem vedno podrobno navedeni ime gostitelja in gosta oziroma gostov, naslov nastanitve, dolžina in namen bivanja, morebitne sorodstvene vezi ter zagotovilo, da gostitelj v državi prebiva zakonito. Potem ko diplomatsko-konzularno predstavništvo izda vizum, v dokument vtisne svoj žig in vnese številko vizuma, da se tako prepreči ponovna uporaba dokumenta. Namen teh preverjanj je preprečiti uporabo kakršnih koli vabil zaradi preračunljivosti, lažnih vabil ali vabil tujcev, ki v državi prebivajo nezakonito ali katerih status je negotov. Če prosilec lahko dokaže, da razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi za kritje stroškov za preživljanje in prebivanje v schengenski državi ali državah, ki jih namerava obiskati, je lahko oproščen predložitve dokazil o prebivanju, ko zaprosi za izdajo enotnega vizuma.

—

Drugi potrebni dokumenti — dokazilo o prebivališču in dokazilo o obstoječih stikih z matično državo, — dovoljenje staršev za mladoletne osebe, — dokazilo o socialnem in poklicnem položaju prosilca. Če nacionalna zakonodaja schengenske države kot dokazilo za vabilo s strani zasebnika ali za službeno potovanje zahteva garantno izjavo oziroma izjavo o sprejemu na prebivanje, se izpolni v ta namen izdelani enotni obrazec.

1.5.   Preverjanje vrednosti zaupanja prosilca

Diplomatsko-konzularno predstavništvo v okviru lokalnega konzularnega sodelovanja preveri, ali obstaja kakršenkoli dvom o vrednosti zaupanja prosilca.

Pri tem se uporabljajo tudi podatki, ki se jih izmenjuje, kakor je opredeljeno v poglavju VIII, 3.

2.   Postopek odločanja o vlogi za izdajo vizuma

2.1.   Izbira vrste vizuma in število vstopov

V skladu s členom 11 je enotni vizum lahko:

—	potovalni vizum za enkratni ali večkratni vstop, če niti enkratno neprekinjeno bivanje niti skupno trajanje zaporednih bivanj, šteto od datuma prvega prihoda, ni daljše od treh mesecev na pol leta;

—

vizum, ki velja eno leto in omogoča trimesečno bivanje v kateri koli polovici leta in večkratne vstope; ta vizum se lahko izda osebam, ki predložijo potrebna jamstva, in osebam, ki so za pogodbenice posebnega pomena. Izjemoma se določenim kategorijam oseb lahko izda vizum za večkratni vstop, katerega veljavnost je daljša od enega leta, vendar pa ne presega petih let;

—

tranzitni vizum, ki imetniku dovoljuje, da enkrat, dvakrat ali izjemoma večkrat potuje prek ozemelj pogodbenic, zato da bi vstopil na ozemlje tretje države, če tranzit ne presega petih dni in če je vstop tujca na ozemlje ciljne tretje države zagotovljen ter če pot po navadi poteka prek ozemelj pogodbenic.

2.2.   Odgovornost organa, ki primer obravnava

Diplomatski predstavnik ali generalni konzul prevzame v celoti in v skladu s svojimi pooblastili na podlagi nacionalne zakonodaje odgovornost za dejanski potek postopka izdaje vizumov na svojih diplomatskih predstavništvih ali konzulatih ter se z njimi o tem posvetuje.

Diplomatsko-konzularno predstavništvo sprejema odločitve na podlagi vseh podatkov, ki so na voljo, in ob upoštevanju konkretnih okoliščin pri posameznih prosilcih.

2.3.   Poseben postopek v primeru predhodnega posvetovanja z nacionalnimi centralnimi organi drugih pogodbenic

Pogodbenice so sprejele odločitev o vzpostavitvi sistema za predhodno posvetovanje z nacionalnimi centralnimi organi. Ob prenehanju delovanja tehničnega sistema za predhodno posvetovanje se začasno in od primera do primera uporabljajo naslednji ukrepi:

—	omejitev števila primerov posvetovanja na tiste, pri katerih je tako posvetovanje nujno potrebno;

—	uporaba lokalne mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev zadevnih pogodbenic za usmerjanje posvetovanja;

—	uporaba mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev pogodbenic, ki so (a) v državi, ki je zaprosila za predhodno posvetovanje, in v državi (b), ki je bila zaprošena za posvetovanje;

—	uporaba običajnih telekomunikacijskih sredstev za sporazumevanje med kontaktnimi mesti: telefaks, telefon itd.;

—	izvrševanje večjega nadzora v skupnem interesu.

Kadar prosilci sodijo v kategorije oseb, navedene v Prilogi 5B, pri katerih je potrebno posvetovanje z nacionalnimi centralnimi organi – ministrstvom za zunanje zadeve ali drugim organom – (člen 17(2) Konvencije), se enotni vizumi in dolgoročni vizumi, ki veljajo hkrati kot vizumi za kratkoročno prebivanje, izdajo po postopku, navedenem spodaj.

Diplomatsko-konzularno predstavništvo, pri katerem je oseba, ki pripada eni od navedenih kategorij, vložila vlogo za izdajo vizuma, mora najprej preveriti v schengenskem informacijskem sistemu, ali je bila prosilcu izrečena zavrnitev vstopa v državo.

Nato izpelje naslednji postopek:

(a)	Postopek Postopek iz (b) se ne izpelje, če v schengenskem informacijskem sistemu obstaja podatek, da je bil prosilcu izrečen ukrep zavrnitve vstopa v državo.

(b)

Posredovanje vlog nacionalnemu centralnemu organu Diplomatsko-konzularno predstavništvo, pri katerem je vlogo za izdajo vizuma vložila oseba iz ene od kategorij, pri kateih je potrebno predhodno posvetovanje, tako vlogo takoj posreduje nacionalnemu centralnemu organu. — Če se nacionalni centralni organ odloči zavrniti obravnavano vlogo za izdajo vizuma, za katero je pristojna zaprošena pogodbenica, posvetovalnega postopka ni treba začeti ali ga nadaljevati z nacionalnimi centralnimi organi pogodbenic, ki so posvetovanje zahtevale. — Če nacionalni centralni organ obravnava prošnjo v okviru zastopanja druge pristojne države, posreduje prošnjo nacionalnemu centralnemu organu te države. Če nacionalni organ zastopane države – ali nacionalni centralni organ države, ki zastopa, če je tako določeno v sporazumu o zastopanju – sklene zavrniti prošnjo za izdajo vizuma, posvetovalnega postopka ni treba začeti ali ga nadaljevati z nacionalnimi centralnimi organi pogodbenic, ki so posvetovanje zahtevale.

(c)

Posredovanje podatkov nacionalnim centralnim organom V okviru posvetovanja z nacionalnimi centralnimi organi posredujejo diplomatsko-konzularna predstavništva, kjer je bila vloga za izdajo vizuma vložena, nacionalnemu centralnemu organu naslednje podatke: 1. Naziv diplomatsko-konzularnega predstavništva, kjer je bila vloga za izdajo vizuma vložena. 2. Priimek in imena prosilca, datum in kraj rojstva ter imena staršev prosilca, če so znana. 3. Državljanstvo prosilca(ev) in prejšnja državljanstva, če so znana. 4. Vrsta in številka predložene(ih) potne(ih) listine(listin), datum izdaje in datum zapadlosti. 5. Trajanje in namen načrtovanega bivanja. 6. Predvideni dnevi potovanja. 7. Naslov prebivališča, poklic, naziv delodajalca. 8. Opombe pogodbenic, zlasti glede predhodnih prošenj za izdajo vizuma ali potovanj v države podpisnice. 9. Meja, prek katere namerava prosilec vstopiti na schengensko ozemlje. 10. Drugi priimki prosilca (dekliški priimek ali po potrebi priimek po sklenitvi zakonske zveze, s čimer bi izboljšali možnosti za ugotovitev istovetnosti v skladu z zahtevami nacionalne zakonodaje pogodbenic in v skladu z zahtevami nacionalne zakonodaje države, katere državljan je prosilec). 11. Drugi podatki, za katere diplomatsko-konzularno predstavništvo meni, da so koristni, kakor npr. ime zakonca in mladoletnih otrok, ki potujejo skupaj s prosilcem, podatki o vizumih, ki so bili prosilcu že izdani, in o vlogah za izdajo vizuma za isti cilj potovanja. Ti podatki so razvidni iz obrazca za vlogo za izdajo vizuma in se uporabljajo v zaporedju, v kakršnem so navedeni. Ti podatki so podlaga za informacije, ki se posredujejo v okviru predhodnega posvetovanja med nacionalnimi centralnimi organi. Pogodbenica, ki vodi posvetovanje, določi način pošiljanja podatkov. Vedno je treba navesti dan in uro, ko so bili podatki poslani, ter čas, ko so jih nacionalni centralni organi prejeli.

(d)

Posredovanje vlog med nacionalnimi centralnimi organi Nacionalni centralni organ pogodbenice, katere diplomatsko-konzularno predstavništvo je prejelo vlogo za izdajo vizuma, se posvetuje z nacionalnim centralnim organom ali organi pogodbenice ali pogodbenic, ki je (so) zaprosila(-le) za predhodno posvetovanje. Nacionalni centralni organi so tisti organi, ki jih za opravljanje teh nalog določijo pogodbenice. Po opravljenem preverjanju ti organi posredujejo nacionalnemu centralnemu organu, ki je zaprosil za predhodno posvetovanje, presojo vloge za izdajo vizuma.

(e)

Rok za odgovore: podaljšanje Nacionalni centralni organi, ki so zaprošeni za predhodno posvetovanje, morajo nacionalnemu centralnemu organu, ki je zanj zaprosil, odgovoriti v roku s7 koledarskih dni. Začetni rok začne teči od datuma, ko nacionalni centralni organ, ki mora opraviti posvetovanje, posreduje vlogo. Če v sedmih dneh eden od zaprošenih nacionalnih centralnih organov zaprosi za podaljšanje roka, se ta lahko podaljša za 7 dni. V izjemnih primerih lahko zaprošeni nacionalni centralni organ predloži utemeljeno zahtevo za podaljšanje, ki presega 7 dni, in za to navede razloge. Zaprošeni nacionalni centralni organi morajo v nujnih primerih čim hitreje posredovati odgovor. Če po poteku prvega roka ali, kjer je to ustrezno, po poteku podaljšanega roka nacionalni centralni organ ne prejme odgovora, se šteje, kakor da odsotnost odgovora pomeni, da je vloga odobrena in da se zaprošena pogodbenica ali pogodbenice strinjajo z izdajo vizuma.

(f)

Odločitev, sprejeta na podlagi rezultatov predhodnega posvetovanja Po poteku prvotnega ali podaljšanega roka lahko nacionalni centralni organ pogodbenice, pri katerem je bila vložena vloga za izdajo vizuma, pooblasti diplomatsko-konzularno predstavništvo, da izda enotni vizum. Če nacionalni centralni organ ne poda izrecne odločitve, lahko diplomatsko-konzularno predstavništvo, pri katerem je bila vložena vloga za izdajo vizuma, izda vizum po poteku 14 dni od dneva, ko je nacionalni centralni organ, ki je vodil predhodno posvetovanje, poslal zaprosilo. Vsak nacionalni centralni organ je odgovoren, da obvesti svoja diplomatsko-konzularna predstavništva na začetku vsakega posvetovalnega obdobja. Kadar nacionalni centralni organ prejme zahtevek za izjemno podaljšanje roka, o tem ustrezno obvesti diplomatsko-konzularno predstavništvo, pri katerem je bila vložena vloga: o njej odloča šele potem, ko od svojega nacionalnega centralnega organa prejme jasna navodila.

(g)

Posredovanje posebnih dokumentov Na zaprosilo konzularnega predstavništva države, ki je bila zaprošena za predhodno posvetovanje, lahko v izjemnih primerih veleposlaništvo, pri katerem je bila vložena vloga za izdajo vizuma, v skladu s členom 17 Konvencije pošlje obrazec vloge za izdajo vizuma (s prostorom za fotografijo). Ta postopek se uporablja samo v krajih, kjer je diplomatsko-konzularno predstavništvo obeh držav, tj. države prosilke in zaprošene države, in samo glede državljanov, navedenih v Prilogi 5B. Odgovor ali zaprosilo za podaljšanje roka za predhodno posvetovanje se v nobenem primeru ne sme posredovati na lokalni ravni, razen pri predhodnem posvetovanju, ki v skladu s sedanjimi določbami Priloge 5B Skupnih konzularnih navodil o vizumih poteka na lokalni ravni. Načeloma se za izmenjavo med nacionalnimi centralnimi organi uporablja posvetovalna mreža.

2.4.   Zavrnitev obravnavanja vloge ali izdaje vizuma

Če diplomatsko-konzularno predstavništvo vloge za izdajo vizuma ne obravnava ali jo zavrne, veljajo za postopek in morebitna pravna sredstva nacionalni predpisi zadevne pogodbenice.

Če se vizum zavrne in je v nacionalnem pravu predvideno, da je treba zavrnitev utemeljiti, se za to uporabi naslednje besedilo:

To besedilo je po potrebi mogoče dopolniti s podrobnejšimi podatki oziroma lahko vsebuje druge podatke v skladu z obveznostmi, ki jih na tem področju določajo nacionalni predpisi schengenskih držav.

Če je diplomatsko-konzularno predstavništvo, ki zastopa drugo schengensko državo, prisiljeno, da preneha obravnavati vlogo za izdajo vizuma, je prosilec o tem obveščen in poučen, da se lahko obrne na najbližje diplomatsko-konzularno predstavništvo države, ki je pristojna za obravnavo vlog za izdajo vizuma.

3.   Vizumi z ozemeljsko omejeno veljavnostjo

Vizum, katerega veljavnost je omejena na nacionalno ozemlje ene ali več pogodbenic, se izda:

(1)	v primerih, ko diplomatsko ali konzularno predstavništvo presodi, da je treba odstopiti od načela iz člena 15 Konvencije (člen 16) zaradi enega od razlogov, navedenih v členu 5(2) (humanitarni razlogi, razlogi nacionalnega interesa ali mednarodne obveznosti);

(2)

v primerih, predvidenih v členu 14 Konvencije, ki določa: „1. Vizuma ni mogoče vpisati v potno listino, če potna listina v kateri od pogodbenic ne velja. Če potna listina velja samo v eni ali samo v nekaterih pogodbenicah, je vpisani vizum omejen samo na to pogodbenico ali pogodbenice. 2. Če ena ali več pogodbenic potne listine ne priznava za veljavno, se namesto vizuma lahko izda dovoljenje, ki velja kot vizum.“;

(3)	v primerih, ko se diplomatsko-konzularno predstavništvo zaradi nujnosti (iz humanitarnih razlogov, razlogov nacionalnega interesa ali zaradi mednarodne obveznosti) ne posvetuje z nacionalnimi centralnimi organi ali ko je ta postopek povod za ugovor nacionalnih centralnih organov;

(4)

v primerih, ko je prosilcu treba ponovno izdati vizum za obdobje tekočih šestih mesecev, za katero mu je že bil izdan vizum za trimesečno prebivanje. Za primere v točkah 1, 3 in 4 je veljavnost vizuma omejena na ozemlje ene od pogodbenic, držav Beneluksa ali dveh držav Beneluksa, za primere v točki 2 pa na državno ozemlje ene ali več pogodbenic, držav Beneluksa ali dveh držav Beneluksa. Diplomatsko-konzularna predstavništva drugih pogodbenic je treba obvestiti o primerih, za katere je bil izdan tak vizum.

VI.   IZPOLNJEVANJE VIZUMSKE NALEPKE

Prilogi 8 in 13 vsebujeta opis varnostnih značilnosti nalepke (Priloga 8) in primere izpolnjenih obrazcev vizumske nalepke (Priloga 13).

1.   Rubrika za splošne opombe (rubrika 8)

1.1.   Polje „VELJA ZA“

V to polje se vpiše ozemeljska veljavnost vizuma.

Polje se lahko izpolni le na enega od naslednjih štirih načinov:

(a)	schengenske države;

(b)

schengenska država ali schengenske države, na ozemlju katerih je omejena veljavnost vizuma (v tem primeru se za posamezne države uporabljajo naslednje oznake: A – Republika Avstrija, F – Francoska republika, D – Zvezna republika Nemčija, E – Kraljevina Španija, GR – Helenska republika, P – Portugalska republika, I – Italijanska republika, L – Veliko vojvodstvo Luksemburg, NL – Kraljevina Nizozemska, B – Kraljevina Belgija.)

(c)

Beneluks;

(d)	schengenska država (ob uporabi kratic iz (b)), ki je izdala nacionalni vizum za dolgoročno prebivanje + schengenske države

—	Ko se vizumska nalepka uporablja za izdajo enotnega vizuma v skladu s členoma 10 in 11 Konvencije ali za izdajo vizuma, katerega veljavnost ni omejena na ozemlje pogodbenice, ki je izdala vizum, se v polje „Velja za“ vpišejo besede „Schengenske države“ v jeziku pogodbenice, ki je vizum izdala.

—	Ko se vizumska nalepka uporablja za izdajo vizuma, ki omejuje vstop, prebivanje in izstop samo na ozemlje ene pogodbenice, se v to polje v uradnem jeziku te države vnese ime pogodbenice, na ozemlje katere je omejen vstop, prebivanje in izstop imetnika vizuma.

—

Ko se vizumska nalepka uporablja za izdajo nacionalnega vizuma za dolgoročno prebivanje, veljavnega hkrati z enotnim vizumom za kratkoročno prebivanje, ki ne presega obdobja treh mesecev od svojega začetnega datuma veljavnosti, se v to polje vnese ime države članice, ki je izdala nacionalni vizum za dolgoročno prebivanje, temu pa sledi „Schengenske države“.

—

V skladu s členom 14 Konvencije se lahko ozemeljska veljavnost vizuma omeji na ozemlje ene ali več držav članic; v takem primeru so v skladu z oznakami držav članic, ki jih je treba vnesti v to polje, na voljo naslednje možnosti: (a) vnos oznak zadevnih držav članic; (b) vnos besed „Schengenske države“ v jeziku države članice izdajateljice, ki mu v oklepajih sledijo znak za minus in oznake držav članic za ozemlja, na katerih vizum ne velja.

—	Omejena ozemeljska veljavnost ne more veljati samo za del ozemlja pogodbenice.

1.2.   Polje „OD ... DO“

To polje navaja obdobje imetnikovega prebivanja, ki ga dovoljuje vizum.

Za besedo „OD“ se vpiše prvi dan, ko imetnik lahko vstopi na ozemlje, za katero velja vizum, in sicer:

—	dan se izpiše z dvema številkama, pri dnevih od 1 do 9 se pred številko napiše ničla;

—

vezaj;

—	mesec se izpiše z dvema številkama; mesecem, ki so označeni z enomestno številko, se pred posamezno enomestno številko doda ničla;

—

vezaj;

—	leto se izpiše z dvema številkama, ki sta zadnji dve številki leta:

—	na primer: 15-04-94 = 15. april 1994.

Datum zadnjega dneva obdobja dovoljenega prebivanja imetnika vizuma se vpiše po besedi „DO“. Imetnik vizuma mora ozemlje, za katero vizum velja, zapustiti do 24. ure tega dne.

Datum se vpiše na isti način kakor prvi dan veljavnosti.

1.3.   Polje „ŠTEVILO VSTOPOV“

V to polje se vnese možno število vstopov imetnika vizuma na ozemlje, za katero vizum velja; tj. nanaša se na število prebivanj, ki se lahko porazdelijo prek celotnega obdobja veljavnosti vizuma, kakor je navedeno v točki 1.4.

Dovoljen je lahko enkratni, dvakratni ali večkratni vstop. Število vstopov se vpiše v polje desno od besedila z „01“ ali „02“ ali z okrajšavo „MULT“, kadar vizum dovoljuje več kakor dvakratni vstop.

Za tranzitni vizum se lahko dovoli samo enkratni ali dvakratni vstop (vpiše se „01“ ali „02“). Samo v izjemnih primerih je dovoljen večkratni vstop, kar se označi z „MULT“.

Veljavnost vizuma poteče, ko je skupno število izstopov, ki jih opravi imetnik vizuma, enako številu dovoljenih vstopov; to velja tudi takrat, ko imetnik ne izrabi celotnega števila dni, ki mu jih za prebivanje dovoljuje vizum.

1.4.   Polje „TRAJANJE PREBIVANJA ... DNI“

V to polje se vpiše število dni, ko imetnik vizuma lahko ostane na ozemlju, za katero velja vizum  (7). To prebivanje je lahko glede na število odobrenih dni neprekinjeno ali razdeljeno na več obdobij, in sicer v obdobju, ki je navedeno v 1.2, in ob upoštevanju števila odobrenih vstopov iz 1.3.

V prazen prostor med besedami „TRAJANJE PREBIVANJA“ in „DNI“ se vpiše število odobrenih dni z dvema številkama; če je to število manjše od 10, je prva številka ničla.

V to polje se lahko vpiše največ 90 dni za katero koli šestmesečno obdobje.

1.5.   Polje „IZDANO V, ... DNE ...“

V to polje se v jeziku pogodbenice, ki je vizum izdala, vpiše ime kraja, v katerem ima sedež diplomatsko-konzularno predstavništvo, ki je vizum izdalo. Ime kraja se vpiše med besedama „V“ in „DNE“. Dan izdaje vizuma se vpiše za besedico „DNE“.

Dan izdaje vizuma se vpiše na isti način kakor dan v 1.2.

Ime organa, ki je izdal vizum, je razvidno iz navedbe na žigu v polju 4.

1.6.   Polje „ŠTEVILKA POTNEGA LISTA“

To polje vsebuje številko potnega lista, v katerega je bil vpisan vizum.

Tej številki sledi navedba otrok in zakonca, ki spremljajo imetnika potnega lista, če so vpisani v njegov potni list (navedba števila otrok, ki ji sledi črka „X“, npr. 3X = trije otroci, in črka „Y“ za zakonca).

Kadar se zaradi nepriznanja imetnikove potne listine za izdajo vizuma uporabi enotna oblika za obrazce, se lahko diplomatsko ali konzularno predstavništvo, ki je vizum izdalo, odloči, da za podaljšanje veljavnosti vizuma zakoncu imetnika vizuma in spremljajočim mladoletnim osebam, ki so odvisne od imetnika vizuma, uporabi isti obrazec ali imetniku, njegovemu zakoncu in vsaki osebi, ki je od njega odvisna, izda ločene obrazce ter na vsakega od njih ločeno vnese ustrezen vizum.Številka potnega lista je serijska številka, vtisnjena ali perforirana na vseh ali skoraj vseh straneh potnega lista.

Številka, ki jo je treba vpisati v to polje v primeru vizuma, ki se ga vnese v obrazec enotne oblike, ni številka potnega lista, temveč ista tipografska številka, kot je na obrazcu, sestavljena iz šestih številk, ki jih lahko spremlja(jo) črka ali črke, določene za državo članico ali skupino držav članic, ki so vizum izdale.

1.7.   Polje „VRSTA VIZUMA“

Da bi organi mejne kontrole lahko hitreje ugotovili, za katero vrsto vizuma gre, je v tem polju vrsta vizuma navedena s črkami A, B, C in D:

A	:	letališki tranzitni vizum
B	:	tranzitni vizum
C	:	vizum za kratkoročno prebivanje
D	:	nacionalni vizum za dolgoročno prebivanje
D + C	:	nacionalni vizum za dolgoročno prebivanje, ki velja hkrati z vizumom za kratkoročno prebivanje

Za vizume z ozemeljsko omejeno veljavnostjo in skupinske vizume se glede na posamezen primer uporabljajo črke A, B ali C.

1.8.   Polje „PRIIMEK IN IME“

Prva beseda v polju „priimek“ in prva naslednja beseda v polju „ime“ potnega lista ali potne listine imetnika vizuma morata biti napisani v navedenem vrstnem redu. Diplomatsko ali konzularno predstavništvo preveri, ali sta priimek in ime, ki sta navedena v potnem listu oziroma potni listini ter ki ju je treba vnesti v to in v strojno čitljivo polje, enaka priimku in imenu iz vloge za izdajo vizuma.

2.   Rubrika za vnos navedb posameznih držav „OPOMBE“ (Rubrika 9)

Za razliko od rubrike 8 (skupne in obvezne navedbe) je ta rubrika namenjena podatkom, ki se vpišejo v skladu z nacionalnimi predpisi posamezne države. Pogodbenice lahko same odločijo, ali bodo vpisale podatke, ki se jim zdijo pomembni, vendar morajo o tem obvestiti vse pogodbenice in jim tako omogočiti, da jih bodo pravilno razlagale (glej Prilogo 9).

3.   Rubrika za fotografijo

Barvno fotografijo imetnika vizuma je treba pritrditi na za to namenjeno mesto, kakor je prikazano v Prilogi 8. Glede fotografije, ki se pritrdi na vizumsko nalepko, je treba spoštovati naslednja pravila.

Velikost glave od brade do temena zaseda med 70 in 80 odstotki navpične dolžine na površini fotografije.

Minimalne zahteve glede resolucije so:

—	300 pikslov na inč (ppi), nezgoščenih, za skeniranje,

—	720 točk na inč (dpi) za barvne fotografije.

Kadar fotografije ni, je v to rubriko obvezno treba vnesti besede „veljavno brez fotografije“ v dveh ali treh jezikih (jeziku države članice, ki je vizum izdala, angleščini in francoščini). Načeloma se te besede vnesejo s tiskalnikom, izjemoma pa tudi s posebnim žigom, v tem primeru mora žig pokriti tudi del polja vgraviranega globinskega tiska, katerega leva ali desna stran razmejuje prostor za pritrditev fotografije.

4.   Strojno čitljivo polje (Rubrika 5)

Format vizumske nalepke, pa tudi velikost strojno čitljivega polja je na zahtevo schengenskih držav določila ICAO. V tem polju sta dve vrsti, sestavljeni iz 36 znakov (OCR B–10 cpi). Priloga 10 vsebuje navodila za izpolnjevanje tega polja.

5.   Druga pomembna navodila za izpolnjevanje vizumske nalepke

5.1.   Podpis na vizumu

V primerih, kjer nacionalna zakonodaja ali praksa zahtevata lastnoročni podpis, podpiše vizumsko nalepko, ki se vnese v potni list, za to pooblaščena uradna oseba.

Podpis je na desni strani polja „OPOMBE“; pri čemer del podpisa sega prek vizumske nalepke na stran potnega lista ali potne listine, vendar ne sme segati na strojno čitljivo polje.

5.2.   Razveljavitev že izpolnjenega vizuma

Vizumske nalepke ni dovoljeno spreminjati. Če se pri izpolnjevanju vizumske nalepke naredi napaka, je treba nalepko razveljaviti.

—	Če se napaka odkrije na nalepki, ki še ni bila pritrjena v potni list, se nalepka uniči ali prereže po diagonali.

—	Če se napaka odkrije potem, ko je bila nalepka že pritrjena v potni list, se na nalepko nariše križ z rdečo barvo in pritrdi nova nalepka.

5.3.   Vnos vizumske nalepke v potni list

Nalepka se izpolni, preden se pritrdi v potni list. Žig in podpis se na nalepko vneseta potem, ko je ta že pritrjena v potni list ali potno listino.

Pravilno izpolnjena nalepka se pritrdi na prvo stran potnega lista, ki ne sme biti popisana ali žigosana razen z žigom za identifikacijo prošnje. Zavrne se potni list, v katerem ni prostora za pritrditev nalepke, potni list, ki mu je potekla veljavnost, ali potni list, s katerim v obdobju veljavnosti vizuma ni mogoč izstop z ozemlja, vrnitev tujca, državljana tretje države v njegovo matično državo ali vstop v tretjo državo (glej člen 13 Konvencije).

5.4.   Potni listi in druge potne listine, v katere se lahko vpiše enotni vizum

Merila za določitev potnih listin, v katere se lahko vpiše vizum v skladu s členom 17(3)(a) Konvencije, so opredeljena v Prilogi 11.

V skladu s členom 14 Konvencije se v potno listino ne sme pritrditi vizumska nalepka, če potna listina ni veljavna v nobeni od pogodbenic. Če potna listina velja samo v eni ali samo v nekaterih pogodbenicah, je vpisani vizum omejen samo na to pogodbenico ali pogodbenice.

Če ena ali več pogodbenic ne priznava veljavnosti potne listine, je vizum le omejeno ozemeljsko veljaven. Diplomatsko ali konzularno predstavništvo države članice mora uporabiti obrazec enotne oblike, da vnese vizum, izdan imetnikom potnih listin, ki jih država članica, ki je obrazec izdala, ne priznava. Takšen vizum ima le omejeno ozemeljsko veljavnost.

5.5.   Žig diplomatskega ali konzularnega predstavništva, ki izdaja vizum

Žig diplomatskega ali konzularnega predstavništva, ki izdaja vizum, se posebej previdno pritisne v rubriko „OPOMBE“, da se zagotovi berljivost podatkov, sega pa prek nalepke na stran potnega lista ali potne listine. Žig je mogoče pritisniti v strojno čitljivo polje samo v primerih, ko se je treba odpovedati izpolnitvi te rubrike zato, da ni več uporabna. Velikost in vsebina žiga ter črnilo, ki ga je treba uporabiti, določijo države članice v nacionalnih določbah.

Da se prepreči ponovna uporaba vizumske nalepke, vnesene na obrazec enotne oblike, se žig konzularnega urada izdajatelja pritisne na desno tako, da zajame nalepko in obrazec; žig ne sme ovirati branja polj in izpolnjevanja podatkov, prav tako ne sme segati v strojno čitljivo polje, če je izpolnjeno.

VII.   UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA

1.   Organizacijska sestava vizumskega oddelka

Za organiziranost vizumskega oddelka so pristojne pogodbenice.

Vodja diplomatsko-konzularnega predstavništva organizira vizumski oddelek, da se prepreči kakršno koli malomarno ravnanje, ki bi omogočalo krajo ali ponarejanje dokumentov.

—	Uslužbenci, pristojni za izdajo vizumov, ne smejo biti izpostavljeni pritiskom krajevnih dejavnikov.

—	Z rednimi zamenjavami pristojnih uslužbencev se prepreči, da bi se zaradi ustaljenega ravnanja zmanjšala pozornost na morebitne nepravilnosti.

—	Za hrambo in uporabo vizumskih nalepk se uporabljajo enaka varnostna merila kakor za druge dokumente, ki jih je treba varovati.

2.   Dokumentacija in arhiviranje vlog

Za arhiviranje vlog za izdajo vizuma in fotografij prosilcev, pri katerih se je za izdajo vizuma treba predhodno posvetovati, so pristojne pogodbenice.

Vloge za izdajo vizuma se hranijo najmanj eno leto po izdaji vizuma in najmanj pet let, če je bil vizum zavrnjen.

Da bi med postopkom posvetovanja poenostavili iskanje vlog in pošiljanje odgovorov, morajo biti dokumenti označeni z ustreznimi kartotečnimi in arhivskimi oznakami.

3.   Seznami vizumov

Pogodbenice v register vpišejo vizume, ki so bili izdani v skladu z običajno nacionalno prakso. Razveljavljene vizumske nalepke se vpišejo kot razveljavljene.

4.   Takse, ki ustrezajo upravnim stroškom obravnave prošnje za vizum

Takse, ki ustrezajo upravnim stroškom obravnave prošnje za vizum, so navedene v Prilogi 12.

Takse se ne zaračunajo za upravne stroške vlog za izdajo vizuma, ki so jih vložili državljani tretjih držav, ki so družinski člani državljana Unije ali države pogodbenice Sporazuma EGP in uresničujejo svojo pravico do prostega pretoka.

VIII.   KONZULARNO SODELOVANJE NA LOKALNI RAVNI

1.   Pregled konzularnega sodelovanja na lokalni ravni

Konzularno sodelovanje na lokalni ravni je na splošno usmerjeno v presojo nevarnosti nezakonitega priseljevanja. Zlasti pa se osredotoča na določanje skupnih meril za obravnavo vlog za izdajo vizumov ter za izmenjavo podatkov o uporabi ponarejenih dokumentov, o možnih poteh, ki se uporabljajo za nezakonito vodenje ljudi prek meje, in o zavrnitvi vlog za izdajo vizumov, pri katerih je očitno, da so neutemeljene ali vsebujejo lažne navedbe. Konzularno sodelovanje naj bi omogočalo tudi izmenjavo podatkov o zaupanju vrednosti prosilcev in skupno pripravo informacij za javnost o pogojih za izdajo schengenskega vizuma.

Pri konzularnem sodelovanju na lokalni ravni je treba upoštevati tudi lokalno upravo ter socialne in gospodarske strukture.

Diplomatsko-konzularna predstavništva organizirajo sestanke redno in tako pogosto, kolikor je potrebno glede na dane okoliščine. Svojim nacionalnim centralnim organom pošiljajo poročila o teh sestankih. Predsedstvo lahko zaprosi, da mu pošljejo skupno polletno poročilo.

2.   Preprečevanje večkratne vložitve vloge za izdajo vizuma ali ponovne vložitve vloge, ki je bila pred kratkim zavrnjena

Z izmenjavo podatkov med diplomatsko-konzularnimi predstavništvi ter z identifikacijo vlog na podlagi žiga ali na kak drug način je treba preprečiti, da bi ista oseba med obravnavanjem vloge ali po zavrnitvi le-te večkrat ali zaporedoma vložila vlogo pri istem diplomatsko-konzularnem predstavništvu ali pri različnih diplomatsko-konzularnih predstavništvih.

Ne glede na morebitno posvetovanje med diplomatsko-konzularnimi predstavništvi, pa tudi ne glede na medsebojno izmenjane podatke diplomatsko-konzularno predstavništvo, kjer je vloga vložena, se pritisne žig v potni list vsakega prosilca z zaznamkom „Vloga za izdajo vizuma, vložena dne........, v....“. Za besedo „dne“ se vpiše šest številk (dve številki za dan, dve za mesec in dve za leto); v drugo polje se vpiše naziv diplomatsko-konzularnega predstavništva pogodbenice. Doda se še oznaka za vrsto zaprošenega vizuma.

Diplomatsko-konzularno predstavništvo, ki je vlogo sprejelo, presodi, ali je treba odtisniti žig tudi v diplomatske in službene potne liste.

Žig se prav tako lahko vtisne pri vlogah za izdajo vizuma za dolgoročno prebivanje.

Ko schengenska država pri izdaji vizuma zastopa drugo schengensko državo, se v polje vpiše oznaka za vrsto zaprošenega vizuma in črka „R“, ki ji sledi oznaka zastopane države.

Ob izdaji vizuma se na odtisnjen identifikacijski žig, kjer je to mogoče, pritrdi nalepka.

V izjemnih okoliščinah, ko žiga ni mogoče odtisniti, diplomatsko-konzularno predstavništvo o tem obvesti pristojno schengensko delovno skupino in ji predloži v odobritev drugačno rešitev, na primer izmenjavo fotokopij potnih listov ali seznamov zavrnjenih vizumov z navedbo vzrokov za zavrnitev.

Vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev na pobudo predsedstva ali na lastno pobudo odločijo, ali so potrebni nadomestni oziroma dodatni preventivni ukrepi.

3.   Ocena prosilčeve vrednosti zaupanja

Za lažje ugotavljanje prosilčeve vrednosti zaupanja si diplomatsko-konzularna predstavništva lahko v skladu z nacionalno zakonodajo izmenjujejo podatke na podlagi dogovorov, ki so bili sklenjeni na lokalni ravni v okviru sodelovanja in v skladu z določbami točke 1 tega poglavja.

Izmenjujejo se lahko podatki o prosilcih, katerih vloge so bile zavrnjene, ker so uporabljali ukradene, izgubljene ali ponarejene dokumente, ker niso zapustili države v roku, navedenem na predhodno izdanem vizumu, ker te osebe ogrožajo varnost, in zlasti takrat, ko obstaja sum, da se bo oseba nezakonito priselila na ozemlje schengenskih držav.

Podatki, ki se skupno pripravijo in medsebojno izmenjujejo, služijo kot delovni pripomoček pri obravnavi vlog za izdajo vizumov. Vendar pa ne morejo nadomestiti drugih postopkov, kakršni so preverjanje vlog za izdajo vizumov, preverjanje podatkov v schengenskem informacijskem sistemu ali posvetovanje z nacionalnimi centralnimi organi, ki so zaprosili za predhodno posvetovanje.

4.   Izmenjava statističnih podatkov

4.1.	Statistični podatki o izdanih in zavrnjenih vizumih za kratkoročno prebivanje, tranzitnih vizumih in letaliških tranzitnih vizumih se izmenjujejo vsake tri mesece.

4.2.

Ne glede na obveznosti iz člena 16 Schengenske konvencije, ki so v Prilogi 14 Skupnih konzularnih navodil jasno opredeljene in na podlagi katerih se schengenske države zavezujejo, da v 72 urah predložijo podatke o izdaji vizumov z ozemeljsko omejeno veljavnostjo, si morajo diplomatsko-konzularna predstavništva schengenskih držav izmenjati statistične podatke o vizumih z ozemeljsko omejeno veljavnostjo, ki so bili izdani mesec pred tem, in jih poslati ustreznim nacionalnim centralnim organom.

5.   Vloge za izdajo vizuma, ki jih obdelajo zasebne upravne agencije, potovalne agencije in organizatorji potovanj

Temeljno pravilo za vloge za izdajo vizuma je, da mora biti zagotovljena možnost osebnega pogovora. Vendar pa se to lahko opusti, kadar ni utemeljenega dvoma o prosilčevi vrednosti zaupanja, namenu potovanja ali prosilčevem dejanskem namenu, da se vrne v izvorno državo, ter ugledna in solventna pravna oseba, ki organizira potovanja za skupine, predloži diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu potrebno dokumentacijo in z upravičeno zanesljivostjo jamči za prosilčevo vrednost zaupanja, namen potovanja in prosilčev dejanski namen vrnitve (glej točko III.4).

Predvsem v državah z veliko površino je za zasebne upravne agencije, potovalne agencije in organizatorje potovanj ter njihove prodajalce na drobno običajno in koristno, da delujejo kot prosilčevi pooblaščeni posredniki. Ti poslovni posredniki po svoji naravi niso enotni, saj ne prevzemajo enake stopnje zaveze do svojih strank, ki jim zaupajo obdelavo vizumov; tako bo stopnja solventnosti in zanesljivosti, ki se od njih pričakuje, načeloma neposredno sorazmerna njihovi stopnji udeleženosti v celotnem načrtovanju potovanja, namestitve, zdravstvenem in potovalnem zavarovanju ter njihovi odgovornosti za povratek stranke v izvorno državo.

5.1.   Vrste posrednikov

(a)	Najenostavnejša vrsta posrednikov so zasebne upravne agencije, pri katerih pomoč strankam vključuje le predložitev identifikacijskega dokumenta in drugih dokazil v imenu stranke.

(b)

Druga vrsta poslovne osebe so prevozniške ali lokalne potovalne agencije, ki so v nekaterih primerih povezane z letalskimi prevozniki, ne glede na to, ali gre za domače prevoznike, ki se ukvarjajo z rednim ali čarterskim prevozom potnikov, ali ne. Njihova pomoč stranki vključuje zagotovitev dokazil ter prodajo vozovnic in hotelske rezervacije, kjer je primerno.

(c)

Tretja vrsta posrednikov so organizatorji potovanj ali izvajalci potovanj, fizične ali pravne osebe, ki redno organizirajo potovalne pakete (priprava potovalne dokumentacije, prevoz, nastanitev, druge turistične storitve, ki niso dopolnilne naštetemu, zdravstveno in potovalno zavarovanje, notranji prevozi itd.), ki prodajajo potovalne pakete ali jih nudijo v prodajo neposredno oziroma prek prodajalca na drobno ali potovalne agencije, pogodbeno vezane z organizatorjem potovanj. Za organizatorja potovanj in agencijo, ki na drobno prodaja potovalni paket, je prosilec za izdajo vizuma samo stranka organiziranega potovanja, ponudba za obdelavo vloge za izdajo vizuma pa le del paketa. Navedena tretja, tj. bolj zapletena vrsta posredniške storitve, vključuje več faz in plati, ki so lahko predmet objektivnega spremljanja: poslovna dokumentacija, upravljanje, dejanska izvedba in namembni kraj potovanja, nastanitev ter načrtovani skupinski vstopi in izstopi.

5.2.   Uskladitev sodelovanja z zasebnimi upravnimi agencijami, potovalnimi agencijami, organizatorji potovanj in njihovimi prodajalci na drobno

(a)

Vsa diplomatska in konzularna predstavništva, ki so v istem mestu, si na lokalni ravni prizadevajo doseči usklajeno uporabo spodaj določenih smernic na podlagi vrste posredniške vloge, ki jo imajo zadevne agencije. Čeprav vsako diplomatsko ali konzularno predstavništvo samo odloča, ali bo sodelovalo z agencijami ali ne, mora ohraniti možnost, da kadar koli umakne pooblastilo, če tako narekujejo izkušnje in interesi skupne vizumske politike. Če se diplomatsko ali konzularno predstavništvo odloči za sodelovanje z agencijo, se mora držati delovnih praks in postopkov, določenih v tem oddelku. — Konzularna predstavništva držav članic morajo nameniti posebno pozornost presoji in izjemnemu pooblaščanju zasebnih upravnih agencij ter pri tem tesno sodelovati. Pri obdelavi njihovih vlog za izdajo vizuma bo potrebno podrobno preverjanje, vsekakor pa bodo preverjena dokazila imetnika vizuma in tista dokazila, ki se nanašajo na licenco in vpis zasebne agencije v register gospodarskih družb. — Pri presoji vlog za izdajo vizuma, ki jih vložijo prevozniške ali lokalne potovalne agencije, je treba nameniti posebno pozornost okoliščinam prosilca in preverjanju dokazil za vsak primer posebej. Konzularna predstavništva lahko tesno sodelujejo in tako krepijo svoje ustrezne mehanizme za odkrivanje nepravilnosti v agencijah ter pri samih prevoznikih; v podporo tem mehanizmom pa je treba nepravilnosti, ki so jih zagrešile agencije, sporočati na ravni lokalnega in regionalnega konzularnega sodelovanja. — Merila, ki urejajo pooblaščanje potovalnih agencij (organizatorjev potovanj in prodajalcev na drobno), med drugim upoštevajo: veljavno licenco, register gospodarskih družb, družbeno pogodbo, pogodbe z bankami, ki jih uporabljajo, veljavne pogodbe s prejemniki turističnih storitev v Skupnosti, ki morajo vsebovati vse sestavine potovalnega paketa (nastanitev in storitve potovalnega paketa), pogodbe z letalskimi prevozniki, ki morajo vključevati potovanja v tujino in zajamčena, fiksna povratna potovanja, ter zahtevano zdravstveno in potovalno zavarovanje. Vloge za izdajo vizuma, ki jih vložijo te potovalne agencije, je treba skrbno pregledati.

(b)

V okviru lokalnega konzularnega sodelovanja si diplomatska in konzularna predstavništva tudi prizadevajo uskladiti delovne prakse in postopke ter merila spremljanja pravilnega delovanja zasebnih upravnih agencij, potovalnih agencij in organizatorjev potovanj (izvajalcev potovanj in prodajalcev na drobno). Takšno spremljanje mora vključevati vsaj preverjanja dokumentacije o pooblastitvi ob kakršnem koli času, preverjanja na lokaciji, ki vključujejo osebje ali telefonske pogovore s prosilci, preverjanje potovanj in nastanitve ter preverjanje dokumentov glede skupinske vrnitve, kadar koli je to mogoče.

(c)

Zagotovljena mora biti intenzivna izmenjava ustreznih informacij o delovanju zasebnih upravnih agencij, potovalnih agencij in organizatorjev potovanj (izvajalcev potovanj in prodajalcev na drobno): obveščanje o odkritih nepravilnostih, redna izmenjava podatkov o zavrnjenih vizumih, sporočanje odkritih oblik lažnih potnih listin in neuspelih izvedb načrtovanih potovanj. O sodelovanju z zasebnimi upravnimi agencijami, potovalnimi agencijami in organizatorji potovanj (izvajalci potovanj in prodajalci na drobno) je treba razpravljati na rednih sestankih, organiziranih v okviru splošnega konzularnega sodelovanja.

(d)

Na ravni lokalnega konzularnega sodelovanja si je treba izmenjati sezname zasebnih upravnih agencij, potovalnih agencij in organizatorjev potovanj (izvajalcev potovanj in prodajalcev na drobno), ki jih je pooblastilo posamezno diplomatsko ali konzularno predstavništvo ali ki jim je bilo pooblastilo odvzeto, skupaj z razlogi za takšen odvzem.

(e)	Zasebne upravne agencije, potovalne agencije in organizatorji potovanj (izvajalci potovanj in prodajalci na drobno) morajo diplomatskim in konzularnim predstavništvom, ki so jih pooblastila, predložiti ime enega ali dveh zaposlenih, pooblaščenih kot posrednikov za vlaganje vlog za izdajo vizuma.

---

(1)  v skladu s členom 138 Konvencije veljajo te določbe samo za evropsko ozemlje Francoske republike in Kraljevine Nizozemske.

(2)  UL L 64, 7.3.2003, str. 1.

(3)  V izjemnih primerih lahko vizume za kratkoročno prebivanje ali tranzitne vizume izdajo organi mejne kontrole v skladu s pogoji, opredeljenimi v delu II, točki 5 Skupnega priročnika o zunanjih mejah.

(4)  UL L 99, 17.4.2003, str. 8.

(5)  UL L 99, 17.4.2003, str. 15.

(6)  Ti priporočljivi zneski se določijo glede na ureditve iz dela I Skupnega priročnika o zunanjih mejah.

(7)  V primeru tranzitnih vizumov dolžina tranzita ne sme presegati 5 dni.

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---