52005PC0600

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 24.11.2005

KOM(2005) 600 konč.

2005/0232 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o dostopu organov držav članic, odgovornih za notranjo varnost, in Europola do Vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov v namen preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj

(predlož ila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Kontekst predloga

- Razlogi in cilji predloga

Pri postopni vzpostavitvi območja svobode, varnosti in pravice Evropska unija zagotavlja prosto gibanje oseb in visoko stopnjo varnosti. V tem kontekstu je bila največja prednost dana razvoju in vzpostavitvi Vizumskega informacijskega sistema (VIS) kot sistema za izmenjavo podatkov o vizumih med državami članicami. To je ena izmed ključnih pobud v okviru politik EU, usmerjenih k doseganju višje stopnje varnosti.

Svet je 19. februarja 2004 sprejel sklepne ugotovitve o razvoju Vizumskega informacijskega sistema in poudaril, da je eden od ciljev VIS prispevati k izboljšanju upravljanja skupne vizumske politike, k notranji varnosti in boju proti terorizmu.

Svet je 8. junija 2004 sprejel Odločbo Sveta 2004/512/ES o vzpostavitvi Vizumskega informacijskega sistema (VIS), ki pomeni potrebno pravno podlago za vključitev sredstev, potrebnih za razvoj VIS, v proračun Evropskih skupnosti, in izvedbo navedenega dela proračuna, določa strukturo VIS in Komisiji podeljuje pooblastila za razvoj VIS na tehnični ravni, s pomočjo posebnega odbora SIS II. Države članice prilagodijo in/ali razvijejo nacionalne sisteme. Da bi lahko izvajali navedeno odločbo, je Komisija 28. decembra 2004 predložila predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov o vizumih za kratkoročno prebivanje med državami članicami.

Nadaljnji razvoj in oblikovanje VIS, zlasti znotraj področja notranje varnosti vključno z bojem proti terorizmu, zahteva pripravo celovitega pravnega okvira, ki bo dopolnil Uredbo VIS.

Na sestanku dne 7. marca 2005 in ponovno 13. julija 2005, je Svet sprejel sklepne ugotovitve, v katerih navaja, je treba organom držav članic, odgovornim za notranjo varnost, „z namenom v celoti doseči cilj izboljšanja notranje varnosti in boja proti terorizmu“, „v okviru njihovih nalog v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj, vključno s terorističnimi dejanji in grožnjami,“ ter „ob upoštevanju strogega izpolnjevanja pravil o varstvu osebnih podatkov“ omogočiti dostop do VIS.

Cilj sedanjega predloga je vzpostaviti potrebno pravno podlago v skladu z Naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji, da se omogoči in določi pogoje, pod katerimi lahko organi držav članic, odgovorni za notranjo varnost, in Evropski urad za policijo (Europol) dostopajo do Vizumskega informacijskega sistema (VIS). To jim bo omogočilo iskanje podatkov v VIS v namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in vrst kriminala in kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi Europol lahko ukrepa na podlagi člena 2 Konvencije o Europolu.

- Splošni kontekst

Boj proti terorizmu je prednostna naloga za vse države članice. Evropska unija se zavezuje k skupnemu boju proti terorizmu in zagotavljanju najboljše možne zaščite za svoje državljane. Strategija EU mora biti celovita in zajemati mora širok obseg ukrepov. Cilj teh je okrepitev sodelovanja na področjih od skupne uporabe obveščevalnih podatkov do kazenskega pregona z namenom lažjega odkritja, pridržanja in privedbe osumljencev terorističnih dejanj na sodišče s spodbujanjem in zagotavljanjem varnosti ob ohranjanju in okrepitvi individualnih pravic in svoboščin.

- Obstoječe določbe na področju, na katerega se nanaša predlog

- Konvencija o Europolu z leta 1995. Člen 2 navaja, da je cilj Europola z ukrepi iz navedene konvencije izboljšati učinkovitost in sodelovanje pristojnih organov v državah članicah pri preprečevanju in boju proti terorizmu in drugih hujših oblikah mednarodnega in organiziranega kriminala. Vendar pa Europol sedaj nima dostopa do podatkov, shranjenih v VIS.

- Predlog Okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki so obdelani v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (COM(2005) 475), ki ga je Komisija sprejela 4. oktobra 2005. Ta instrument določa pravni okvir za učinkovito varstvo osebnih podatkov v zadevah, ki spadajo pod Naslov VI Pogodbe o Evropski uniji.

- Predlog Okvirnega sklepa Sveta o izmenjavi informacij v skladu z načelom dostopnosti (COM(2005) 490), ki ga je Komisija sprejela 4. oktobra 2005. Ta instrument iz svojega področja uporabe izključuje dostop do VIS.

- Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Sedanja pobuda ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego svojega cilja, in omejuje svoje področje uporabe na teroristična dejanja, kot je določeno v Okvirnem sklepu Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu, in na kazniva dejanja, ki spadajo v pristojnost Europola. Omejuje tudi pogoje za uporabo podatkov VIS samo na posamezne primere in izključuje možnost rutinskega dostopa. Dostop do VIS odobri samo nacionalnim organom, pristojnim za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje kaznivih dejanj, in jih obvezuje, da se morajo obrniti na osrednjo točko dostopa, ki bo zanje iskala podatke po VIS za vsak primer posebej in po prejemu ustrezno utemeljene zahteve. Poleg tega so organi, odgovorni za notranjo varnost, in osrednje točke dostopa jasno navedene v Prilogi k temu sklepu.

Ta sklep poskuša zagotoviti popolno spoštovanje pravice do svobode in varnosti, pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravice do varstva osebnih podatkov ter načel zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni (členi 6, 7, 8, 48 in 49 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah).

Okvirni sklep Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki so obdelani v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (2005/XX/JI), Konvencija o Europolu in Uredba (ES) 45/2001 se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov v skladu s tem sklepom. Okvirni sklep od držav članic zlasti zahteva, da določijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, ki se naložijo v primeru kršitve določb o varstvu podatkov, vključno s kazenskimi sankcijami za posebno hude in namerne kršitve.

Posvetovanje z zainteresiranimi strankami in presoja vpliva

- Posvetovanje z zainteresiranimi strankami

Pred predložitvijo tega predloga ni bilo izvedeno uradno posvetovanje zaradi nujnosti zadeve, saj je Svet zaprosil Komisijo, naj predloži predlog do novembra 2005 in zakonodajni postopek za osnovno Uredbo VIS se je že začel.

Komisija je 24. oktobra 2005 povabila in se posvetovala s strokovnjaki iz vlad držav članic EU. S predstavniki vlade Norveške je tudi izmenjala informacije o vprašanju razvoja schengenskega pravnega reda. Druge zainteresirane stranke, kot je delovna skupina iz člena 29[1], so že izrazile svoja mnenja o splošnem cilju tega predloga v zvezi s predlogom Uredbe VIS.

- Zbiranje in uporaba strokovnega znanja

Uporabljeno je bilo obstoječe strokovno znanje, zbrano za predlog Uredbe VIS.

- Presoja vpliva

Na podlagi sklepnih ugotovitev Sveta z dne 7. marca 2005 so bile upoštevane naslednje možnosti: zakonodajnega predloga Komisije se ne predloži in se posledično ne ukrepa; oblikuje se pravna podlaga za neomejen dostop do VIS za organe držav članic, odgovorne za notranjo varnost, in za Europol; oblikuje se pravna podlaga za omejen dostop do VIS za organe držav članic, odgovorne za notranjo varnost, in za Europol.

V kolikor ne bi predložili zakonodajnega predloga Komisije in posledično ne bi ukrepali, bi pomenilo, da skupni Vizumski informacijski sistem (VIS) kot sistem za izmenjavo podatkov o vizumih med državami članicami pravno ne bi bil dostopen v namene kazenskega pregona. Vendar neučinkovitost v boju proti trgovanju z vizumi, goljufijam in pri izvajanju kontrole povzroča tudi neučinkovitost glede notranje varnosti držav članic. Storilci kaznivih dejanj in osumljene osebe lahko pridobijo vizum za vstop na schengensko območje ali imajo možnost uporabe ponarejenega vizuma. Ker izmenjava podatkov VIS ni zajeta v področju uporabe Okvirnega sklepa Sveta o izmenjavi informacij v skladu z načelom dostopnosti, se bo v državah članicah prej ali slej povečala potreba po nadaljnjem policijskem sodelovanju na tem področju na ravni EU.

VIS je sistem, katerega zmogljivosti od leta 2007 dalje so ocenjene – zlasti v zvezi z biometričnimi podatki – na zmožnost hranjenja podatkov okrog 20 milijonov vlog za izdajo vizumov letno. To bi pomenilo 70 milijonov podatkov o prstnih odtisih, shranjenih v sistemu za obdobje petih let, določenem v sedanjem predlogu Uredbe VIS.

Oblikovanje pravne podlage za neomejen dostop do VIS za organe držav članic, odgovorne za notranjo varnost, in za Europol bi pomenilo, da bi bil omogočen dostop za pregon katerega koli kazenskega dejanja, kot ga določajo države članice same. To bi spremenilo VIS v običajno podatkovno zbirko za boj proti kriminalu in bi lahko organom kazenskega pregona omogočal možnost rutinskega dostopa. Vendar to ne bi bilo v skladu z glavnim namenom prvotnega VIS in bi neupravičeno vplivalo na temeljne pravice posameznikov, katerih podatki se obdelujejo v VIS in ki jih je treba obravnavati kot nedolžne posameznike in ne kot osumljence v preiskavi kaznivega dejanja.

Za oblikovanje pravne podlage za omejen dostop do VIS za organe držav članic, odgovorne za notranjo varnost, in za Europol bi bilo treba prepovedati rutinski dostop organom, odgovornim za notranjo varnost, decentraliziran dostop do VIS in iskanje, ki bi bilo možno samo za posebne namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja jasno opredeljenih terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj ter omejeno glede na obseg podatkov, ki so potrebni za izvajanje nalog, ki iz teh namenov izhajajo. Poleg tega bi bil vpogled omejen na nekaj osnovnih podatkov VIS; in samo v primeru, da bi bile potrebne nadaljnje informacije glede na posebne okoliščine primera, bi bilo dovoljeno iskanje dodatnih ustreznih podatkov. Za potrebno posebno zaščito se za obdelavo osebnih podatkov v skladu s tem sklepom uporabljajo Okvirni sklep Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki so obdelani v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (2005/XX/JI), Uredba (ES) 45/2001 in Konvencija o Europolu. Okvirni sklep od držav članic zlasti zahteva, da določijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, ki se naložijo v primeru kršitve določb o varstvu podatkov, vključno s kazenskimi sankcijami za posebno hude in namerne kršitve. Učinkovit nadzor je predviden z uvedbo letnega pregleda, ki ga opravijo zadevni nadzorni organi za varstvo podatkov.

Da bi zagotovili, da se vpliv na temeljne pravice posameznikov, katerih podatki se obdelujejo v VIS, do katerih dostopajo organi za notranjo varnost, dejansko zmanjša in da ostanejo tehnične posledice na nizki ravni, je Sklep o omejenem dostopu za vsak primer posebej za iskanje podatkov v Vizumskem informacijskem sistemu (VIS) organov držav članic, odgovornih za notranjo varnost, in Europolu za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj, edina zadovoljiva možnost.

Pravni elementi predloga

- Povzetek predlaganega ukrepa

Cilj sedanjega predloga je zagotoviti pravno podlago, da se omogoči in določi pogoje, pod katerimi organi držav članic, odgovorni za notranjo varnost, in Evropski urad za policijo (Europol) lahko dostopajo do Vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov v namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in vrst kriminala in kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi lahko Europol ukrepa na podlagi člena 2 Konvencije o Europolu („huda kazniva dejanja“).

- Pravna podlaga

Ta sklep temelji na členih 30(1)(b) in 34(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji. Da bi izpolnili enega od ciljev Unije, namreč zagotoviti državljanom visoko stopnjo varnosti znotraj območja svobode, varnosti in pravice s preprečevanjem in bojem proti kriminalu, organiziranemu ali drugemu, zlasti terorizmu, s tesnejšim sodelovanjem med policijskimi, carinskimi in drugimi pristojnimi organi v državah članicah, tako neposredno kot preko Evropskega urada za policijo (Europol), člen 30(1)(b) zagotavlja zbiranje, hrambo, obdelavo, analizo in izmenjavo koristnih informacij, zlasti preko Europola, ob upoštevanju ustreznih določb o varstvu osebnih podatkov. Podatki, obdelani v VIS, lahko predstavljajo koristne informacije v posameznih primerih, da se dosežejo navedeni nameni.

- Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja za ukrepe Unije.

Države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev predloga iz naslednjega razloga:

Za take ukrepe ni pravne podlage: ker je VIS podatkovna zbirka, vzpostavljena v pristojnosti Skupnosti, ne more nobena posamezna država članica sama omogočiti organom kazenskega pregona dostopa do VIS. Poleg tega obstoječe nacionalne podatkovne zbirke o vizumih, do katerih se lahko dostopa preko posebnih režimov o sodelovanju med pristojnimi organi za izmenjavo podatkov o vizumih med državami članicami, vzpostavljene s skladu z Naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji, ne vsebujejo istih kategorij podatkov kot VIS in omogočajo samo neposredno izmenjavo informacij iz ene države članice v drugo. „Načelo dostopnosti“, kot je opredeljeno v predlogu Okvirnega sklepa Sveta o izmenjavi informacij v skladu z načelom dostopnosti iz svojega področja uporabe izključuje dostop do VIS in njegovih podatkov.

Ukrepi Unije bodo bolje dosegli cilje predloga iz naslednjih razlogov:

Cilj Sklepa zagotoviti edino dopustno pravno podlago v skladu z evropsko zakonodajo, da se omogoči in določi pogoje, pod katerimi lahko organi držav članic, odgovorni za notranjo varnost, in Evropski urad za policijo (Europol) lahko dostopajo Vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov v namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj, ne morejo zadostno doseči države članice, zato je glede na obseg in vpliv ukrepov to lažje doseči na ravni EU.

Predlog je zato v skladu z načelom subsidiarnosti.

- Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov:

Sedanja pobuda ne presega okvira, potrebnega za dosego njenega cilja: Ta sklep poskuša zagotoviti popolno spoštovanje temeljnih pravic. Omejuje tudi pogoje za uporabo podatkov VIS samo na posamezne primere in izključuje možnost rutinskega dostopa.

Iskanje podatkov je izključno namenjeno ustrezno pooblaščenemu osebju pristojnih organov vsake države članice in uslužbencem Europola. Dostop do VIS se lahko omogoči le v posebne namene, kot so določeni v tem sklepu, in omeji na obseg podatkov, potrebnih za izvajanje nalog v skladu s temi nameni. Iskanje se na začetku omeji na nekaj naštetih podatkov VIS; samo v primeru, da bi se izkazalo, da so potrebne nadaljnje informacije glede na posebne okoliščine primera, se lahko dovoli iskanje dodatnih ustreznih podatkov.

Finančne posledice se lahko kar najbolj zmanjšajo, saj ta predlog dovoljuje omejen nadaljnji dostop do že obstoječega informacijskega sistema. Za nadaljnje stroške je predvideno, da vsaka država članica in Europol na svoje stroške določita in vzdržujeta tehnično infrastrukturo, potrebno za izvajanje tega sklepa, in nosita stroške, ki izhajajo iz dostopa do VIS v namene tega sklepa.

- Izbira instrumentov

Predlagani instrumenti: Sklep, ki temelji na členih 30(1)(b) in 34(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji.

Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjega razloga:

Izbrana je bila oblika sklepa, ker je potrebno sprejeti akt, ki se splošno uporablja in je za države članice v celoti zavezujoč.

- Sodelovanje v tem sklepu o VIS

Uredba VIS zajema izmenjavo podatkov o vizumih za kratkoročno prebivanje med državami članicami, ki „so odpravile kontrole na njihovih notranjih mejah“, in temelji na členih 62(2)(b)(ii) in 66 Pogodbe ES. Ta sklep omogoča dostop do podatkov VIS v namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj, kriminala in kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi Europol lahko ukrepa, tj. v namene, ki jih skupna vizumska politika ne zajema.

Vendar ta predlog ureja nadaljnjo uporabo podatkov o vizumih za kratkoročno prebivanje v sekundarne namene. Taki podatki so schengenski podatki, zbrani v okviru skupne vizumske politike. Dodeljevanje nadaljnjih pravic do dostopa do takih podatkov zahteva zaščito takih osebnih podatkov v smislu točke F člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES. Poleg tega schengenski pravni red zajema znotraj okvira o policijskem sodelovanju pomoč „v namene preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj“ (člen 39(1) Schengenske konvencije) in izmenjavo informacij glede „vseh informacij, ki so zanjo lahko pomembne kot pomoč v boju proti kriminalu v prihodnje in za preprečevanje kaznivih dejanj ali ogrožanja javnega reda in javne varnosti“ (člen 46(1) Schengenske konvencije). Zato ta sklep pomeni razvoj schengenskega pravnega reda. Posledice dostopa do podatkov VIS so naslednje:

Združeno kraljestvo in Irska :

Ker Irska in Združeno kraljestvo ne sodelujeta v skupni vizumski politiki in posledično nista državi članici, za katere se uporablja Uredba VIS, organi navedenih držav članic, odgovorni za notranjo varnost, nimajo neposrednega dostopa do VIS v namene tega sklepa. Vendar je primerno, da so podatki VIS na voljo organom Združenega kraljestva in Irske, odgovornim za notranjo varnost.

Islandija in Norveška:

Postopki, določeni v Pridružitvenem sporazumu[2], sklenjenem med Svetom in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, se uporabljajo, ker ta predlog temelji na schengenskem pravnem redu, kot je to določeno v prilogi A k navedenemu sporazumu.

Švica:

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, ki so ga podpisale Evropska unija, Evropska skupnost in Švicarska konfederacija o pridružitvi te države k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda [3] , ki spada v področje iz člena 4(1) Sklepa Sveta 2004/849/ES[4] o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi nekaterih določb navedenega sporazuma.

Sporazum s Švico, podpisan 26. oktobra 2004, predvideva začasno uporabo nekaterih določb s podpisom, še zlasti sodelovanje Švice v mešanem odboru za razvoj schengenskega pravnega reda.

Proračunske posledice

Predlog vpliva na proračun Skupnosti, kolikor je treba pri vzpostavitvi in vzdrževanju sistema upoštevati dodatno število dostopov do VIS s strani organov, odgovornih za notranjo varnost, preko centralnih točk dostopa. Izvajanje predlaganega sklepa bi zahtevalo le manjšo vsoto dodatnih upravnih odhodkov, ki bi bremenili proračun Evropskih skupnosti, za sestanke in tajniške storitve za nov odbor, ki se ustanovi na podlagi člena 10 tega sklepa.

Dodatne informacije

- Klavzula o ponovnem pregledu/o reviziji/o časovni omejitvi veljavnosti

Predlog vključuje klavzulo o ponovnem pregledu.

2005/0232 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o dostopu organov držav članic, odgovornih za notranjo varnost, in Europola do Vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov v namen preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 30(1)(b) in člena 34(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[5],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[6],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi Vizumskega informacijskega sistema (VIS)[7] je vzpostavila VIS kot sistem za izmenjavo podatkov o vizumih med državami članicami. Vzpostavitev VIS predstavlja eno izmed ključnih pobud na področju politik Evropske unije na območju svobode, varnosti in pravice. Eden od ciljev VIS je prispevati k izboljšanju upravljanja skupne vizumske politike, k notranji varnosti in boju proti terorizmu.

(2) Na sestanku dne 7. marca 2005 je Svet sprejel sklepne ugotovitve, v katerih navaja, je treba organom držav članic, odgovornim za notranjo varnost, „z namenom v celoti doseči cilj izboljšanja notranje varnosti in boja proti terorizmu“, „v okviru njihovih nalog v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj, vključno s terorističnimi dejanji in grožnjami“ ter „ob upoštevanju strogega izpolnjevanja pravil o varstvu osebnih podatkov“[8]omogočiti dostop do VIS.

(3) V boju proti terorizmu in drugim hudim kaznivim dejanjem je bistvenega pomena, da imajo ustrezne službe popolne in najbolj posodobljene informacije na njihovih zadevnih področjih dela. Pristojne nacionalne službe držav članic potrebujejo informacije, če želijo opravljati svoje naloge. Informacije, ki jih vsebuje VIS, bi lahko bile pomembne v namene preprečevanja in boja proti terorizmu ter hudih kaznivih dejanj in morajo zato biti na voljo organom, odgovornim za notranjo varnost.

(4) Poleg tega je Evropski svet navedel, da ima Europol ključno vlogo glede sodelovanja med organi držav članic na področju preiskovanja čezmejnega kriminala, pri spodbujanju preprečevanja, analiziranja in preiskovanja kriminala v vsej Uniji. Posledično mora imeti Europol dostop do podatkov VIS v okviru svojih nalog in v skladu s Konvencijo z dne 26. julija 1995 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada[9].

(5) Ta sklep dopolnjuje Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov o vizumih za kratkoročno prebivanje med državami članicami 2005/XX/ES[10] (v nadaljnjem besedilu „Uredba VIS“), v kolikor zagotavlja pravno podlago s skladu z Naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji in dovoljuje dostop do VIS organom, odgovornim za notranjo varnost, in Europolu.

(6) Potrebno je opredeliti organe držav članic, pristojne za notranjo varnost, in centralne točke dostopa, ustrezno pooblaščeno osebje, ki bo imelo dostop podatkov VIS v posebne namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in vrst kriminala ter kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi Europol lahko ukrepa, v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njihovih nalog.

(7) V namene varstva osebnih podatkov in zlasti da bi izključili rutinski dostop, se obdelava podatkov VIS dovoli le v posebnih primerih. Organi, odgovorni za notranjo varnost, in Europol lahko tako preverjajo podatke iz VIS samo na podlagi upravičenih razlogov in dejanskih znakov.

(8) Učinkovito spremljanje izvajanja tega sklepa je treba ocenjevati v rednih časovnih presledkih.

(9) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganega ukrepa, tj. oblikovanja obveznosti in pogojev dostopa za iskanje podatkov v VIS s strani organov držav članic, odgovornih za notranjo varnost, in Europola, in jih je zaradi njihovega obsega in učinkov mogoče bolje doseči na ravni Evropske unije, lahko Svet sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji in določenim v členu 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. V skladu z načelom sorazmernosti ta sklep ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(10) V skladu s členom 47 Pogodbe o Evropski uniji ta okvirni sklep ne vpliva na pristojnosti Evropske skupnosti, zlasti tiste, ki se izvajajo v Uredbi VIS in Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[11].

(11) Združeno kraljestvo se pridružuje temu sklepu v skladu s členom 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o EU in Pogodbi ES, in s členom 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[12].

(12) Irska se pridružuje temu sklepu v skladu s členom 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o EU in Pogodbi ES, in s členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[13].

(13) Ker Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta v skupni vizumski politiki in posledično niso države članice, za katere se uporablja Uredba VIS, organi navedenih držav članic, odgovorni za notranjo varnost, nimajo neposrednega dostopa do VIS v namene tega sklepa. Vendar je primerno, da se podatki o vizumih izmenjujejo tudi z organi Združenega kraljestva in Irske, odgovornimi za notranjo varnost. S tem sklepom se države članice, za katere se uporablja Uredba VIS, strinjajo, da vse te države dajo podatke VIS na voljo organom Združenega kraljestva in Irske, odgovornim za notranjo varnost.

(14) Za Islandijo in Norveško ta sklep pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, ki so ga sklenili Svet Evropske unije, Republika Islandija in Kraljevina Norveška o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[14], kar spada na področje iz točke F člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[15].

(15) Za Švico ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi slednje k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar spada na področje iz točke F člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999, v povezavi s členom 4(1) Sklepa Sveta 2004/849/ES o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb navedenega sporazuma v imenu Evropske skupnosti[16].

(16) Ta sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so bila priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah –

SKLENIL:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta sklep določa pogoje, pod katerimi organi držav članic, odgovorni za notranjo varnost, in Evropski urad za policijo lahko pridobijo dostop do Vizumskega informacijskega sistema za iskanje v namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj.

Člen 2

Opredelitve

1. V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. „Vizumski informacijski sistem (VIS)“ pomeni vizumski informacijski sistem, kakor ga vzpostavlja Odločba Komisije 2004/512/ES;

2. „Europol“ pomeni Evropski policijski urad, kakor ga ustanavlja Konvencija z dne 26. julija 1995 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada („Konvencija o Europolu“);

3. „teroristična dejanja“ pomenijo kazniva dejanja v skladu z nacionalno zakonodajo, ki ustrezajo ali so enakovredna kaznivim dejanjem iz členov 1 do 4 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu[17];

4. „huda kazniva dejanja“ pomenijo oblike kriminala, navedene v členu 2 Konvencije o Europolu in Prilogi k Sklepu;

5. „organi, odgovorni za notranjo varnost“ so tisti organi držav članic, ki so odgovorni za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

2. Uporabljajo se tudi opredelitve iz Uredbe VIS.

Člen 3

Organi, odgovorni za notranjo varnost

1. Organi, odgovorni za notranjo varnost, ki so pooblaščeni v vsaki državi članici za dostop do VIS v skladu s tem sklepom, so določeni v Prilogi.

2. Spremembe Priloge se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11.

Komisija objavi spremembe v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 4

Centralne točke dostopa do VIS

1. Vsaka država članica, v kateri se uporablja Uredba VIS, imenuje en nacionalni organ kot centralno točko dostopa in imenuje specializirano enoto, ki je sestavljena iz osebja, ustrezno pooblaščenega za dostop do VIS za iskanje podatkov v namene tega sklepa. Centralne točke dostopa so določene v Prilogi.

2. Spremembe Priloge se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11.

Komisija objavi take spremembe v Uradnem listu Evropske unije .

3. Vsaka centralna točka dostopa išče podatke v VIS za organ, odgovoren za notranjo varnost, v državi članici, ki ga je imenovala.

Člen 5

Pogoji dostopa do podatkov VIS s strani organov, odgovornih za notranjo varnost držav članic, v katerih se uporablja Uredba VIS

1. Dostop do VIS za iskanje podatkov s strani organov, odgovornih za notranjo varnost, se izvaja v okviru njihovih pooblastil in če so izpolnjeni naslednji pogoji:

6. centralni točki dostopa mora biti predložena ustrezno utemeljena pisna ali elektronska zahteva;

7. dostop za iskanje podatkov mora biti nujno potreben v namen preprečevanj, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;

8. dostop za iskanje podatkov mora biti nujno potreben v posebnem primeru; za poseben primer gre zlasti takrat, ko je dostop za iskanje podatkov povezan s posebnim dogodkom, ki ga opredeljujeta datum in kraj, ali z neposredno nevarnostjo, povezano s kriminalom ali s posebno osebo, za katero obstaja utemeljen sum, da bo storila teroristično dejanje ali hudo kaznivo dejanje ali da je tesno povezana s tako osebo;

9. če obstajajo utemeljeni razlogi, ki temeljijo na dejanskih znakih, da bi iskanje podatkov v VIS pripomoglo k preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju katerega koli zadevnega kaznivega dejanja;

2. Dostop do VIS za iskanje podatkov je omejen na iskanje po naslednjih podatkih VIS v prosilčevem dosjeju:

10. priimek, priimek ob rojstvu (prejšnji priimek(ki)); imena; spol; datum, kraj in država rojstva;

11. trenutno državljanstvo prosilca;

12. vrsta in številka potne listine, organ, ki jo je izdal, ter datum izdaje in datum izteka veljavnosti;

13. glavni kraj obiska in trajanje nameravanega bivanja;

14. namen potovanja;

15. datum prihoda in odhoda;

16. mejni prehod prvega vstopa ali tranzitna pot;

17. prebivališče;

18. fotografije;

19. prstni odtisi;

20. vrsta vizuma in številka enotne vizumske nalepke.

3. Če prvo iskanje podatkov, naštetih v odstavku 2, pokaže, da so kateri od podatkov zabeleženi v VIS in da so potrebne nadaljnje informacije glede na posebne okoliščine primera, imajo organi, odgovorni za notranjo varnost, dostop za iskanje naslednjih nadaljnjih podatkov, ki jih vsebuje prosilčev dosje in z njim povezani dosje(ji):

21. kakršni koli drugi podatki iz prosilčevega dosjeja;

22. vneseni podatki, ki kakor koli zadevajo izdane, zavrnjene, razveljavljene, preklicane ali podaljšane vizume.

Člen 6

Pogoji dostopa do podatkov VIS s strani organov, odgovornih za notranjo varnost držav članic, v katerih se ne uporablja Uredba VIS

1. Dostop do VIS za iskanje podatkov s strani organov, odgovornih za notranjo varnost države članice, v kateri se Uredba VIS ne uporablja, se izvaja v okviru njihovih pooblastil,

23. pod enakimi pogoji kot je navedeno v členih 5(1)(b) do (d) in

24. z ustrezno utemeljeno pisno ali elektronsko zahtevo organu, odgovornem za notranjo varnost v državi članici, v kateri se uporablja Uredba VIS; da organ zaprosi svojo nacionalno centralno točko dostopa za iskanje podatkov v VIS.

2. Države članice, v katerih se Uredba VIS ne uporablja, dajo na voljo svoje informacije o vizumih državam članicam, v katerih se Uredba VIS uporablja, na podlagi ustrezno utemeljene pisne ali elektronske zahteve ob upoštevanju skladnosti s pogoji, določenimi v členih 5(1)(b) do (d).

Člen 7

Pogoji za dostop Europola do podatkov VIS

1. Dostop do VIS za iskanje podatkov se Europolu omogoči v okviru njegovih pooblastil in

25. kadar je potreben za izpolnjevanje njegovih nalog v skladu s točko 2 člena 3(1) Konvencije o Europolu in v namene posebne analize, kakor je navedeno v členu 10 Konvencije o Europolu; ali

26. kadar je potreben za izpolnjevanje njegovih nalog v skladu s točko 2 člena 3(1) Konvencije o Europolu in v namene analize splošne in strateške narave, kakor je navedeno v členu 10 Konvencije o Europolu, v kolikor Europol podatke VIS pred obdelavo pripravi in kasneje shrani tako, da prepoznava identitete ni mogoča.

2. Člen 5(2) in (3) tega sklepa se ustrezno uporablja.

3. Europol imenuje specializirano enoto v namen tega sklepa, ki jo sestavljajo ustrezno pooblaščeni uradniki Europola, ki bo delovala kot centralna točka dostopa za iskanje podatkov v VIS.

4. Za obdelavo informacij, ki jih Europol pridobi z dostopom do VIS, mora dati soglasje država članica, ki je navedene podatke vnesla v VIS. Tako soglasje se pridobi preko nacionalne enote Europola v zadevni državi članici.

Člen 8

Varstvo osebnih podatkov

1. Okvirni sklep Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki so obdelani v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (2005/XX/JI), se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v skladu s tem sklepom. Obdelavo osebnih podatkov nadzirajo nacionalni nadzorni organ ali organi za varstvo podatkov, kakor je določeno v členu 30 navedenega okvirnega sklepa Sveta.

2. Obdelava osebnih podatkov s strani Europola v skladu s tem sklepom je v skladu s Konvencijo o Europolu in jo nadzira neodvisni skupni nadzorni organ, ustanovljen s členom 24 Konvencije.

3. Obdelava osebnih podatkov s strani Evropske komisije po tem sklepu je v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[18] in jo nadzoruje Evropski nadzornik za varstvo podatkov, kakor je določeno v členu 41 navedene uredbe.

4. Delovna skupina za varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v namen preprečevanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj, ustanovljena s členom 31 Okvirnega sklepa Sveta 2005/XX/JI o varstvu osebnih podatkov, ki so obdelani v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, izvaja naloge, določene v členu 32 Okvirnega sklepa v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta sklep.

5. Prenos osebnih podatkov, ki jih z dostopom do VIS dobijo organi, odgovorni za notranjo varnost, in Europol, je prepovedan, razen kadar se podatki posredujejo pristojnim organom, odgovornim za notranjo varnost držav članic, pod pogoji in v namene členov 5 in 6 ter v celoti v skladu z veljavnimi pravili o varstvu osebnih podatkov, kakor je navedeno v tem členu.

6. Pristojni nacionalni nadzorni organ ali organi za varstvo podatkov preverjajo zakonitost obdelave osebnih podatkov v skladu s tem sklepom enkrat letno. Poročila se objavijo.

7. Države članice, Komisija in Europol pristojnemu nacionalnemu nadzornemu organu ali organom za varstvo podatkov zagotovijo potrebne informacije in jim tako omogočijo izvajanje njihovih nalog v skladu s tem členom.

Člen 9

Stroški

Vsaka država članica in Europol na svoje stroške določita in vzdržujeta tehnično infrastrukturo, potrebno za izvajanje tega sklepa, in nosita stroške, ki izhajajo iz dostopa do VIS v namene tega sklepa.

Člen 10

Vodenje evidenc

1. Vsaka država članica, Europol in Komisija kot odgovorni organ za vzpostavitev in upravljanje Centralnega vizumskega informacijskega sistema vodijo evidence o vseh postopkih obdelave podatkov, ki izhajajo iz dostopa do VIS za iskanje podatkov na podlagi tega sklepa. Te evidence prikazujejo natančen namen dostopa za iskanje podatkov, datum in čas dostopa, podatke, uporabljene za iskanje in vrsto preverjenih podatkov ter naziv organa, ki je do podatkov dostopal in jih iskal. Poleg tega vsaka država članica in Europol vodijo evidenco o osebah, ki so odgovorne za iskanje podatkov.

2. Takšne evidence, ki vsebujejo osebne podatke, se lahko uporabljajo zgolj za spremljanje varstva podatkov v okviru zakonitosti načinov obdelave podatkov in zagotovitev njihove varnosti. Samo take evidence, ki vsebujejo podatke neosebne narave, se lahko uporabljajo za spremljanje in ocenjevanje, navedeno v členu 12.

3. Take evidence se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in zlorabo ter se izbrišejo po enem letu od izteka petletnega obdobja hrambe, ki je predpisano s členom 20(1) Uredbe VIS, razen če niso potrebne za že začete postopke spremljanja.

Člen 11

Svetovalni odbor

1. Pri sklicevanju na ta člen Komisiji pomaga svetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.

2. Odbor sprejme svoj poslovnik na predlog predsednika na osnovi standardnega poslovnika, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije . Vsaka država članica imenuje enega predstavnika.

3. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor da po potrebi svoje mnenje o osnutku tudi z glasovanjem v roku, ki ga določi predsednik glede na nujnost zadeve. Predsednik ne glasuje.

4. Mnenje se zabeleži v zapisnik. Vsaka država članica ima pravico zahtevati, da se njeno mnenje vnese v zapisnik.

5. Komisija kar najbolj upošteva mnenje odbora. Odbor obvesti o načinu, kako je bilo njegovo mnenje upoštevano.

Člen 12

Spremljanje in vrednotenje

1. Komisija zagotovi vzpostavitev sistemov za spremljanje delovanja VIS v skladu s tem sklepom v primerjavi z zastavljenimi cilji, v smislu rezultatov, stroškovne učinkovitosti in kakovosti storitev.

2. Dve leti po začetku delovanja VIS in vsaki dve leti po tem Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o tehničnem delovanju VIS v skladu s tem sklepom. To poročilo vključuje informacije o delovanju VIS glede na kvantitativne kazalce, ki jih vnaprej določi Komisija.

3. Štiri leta po začetku delovanja VIS in vsaka naslednja štiri leta po tem Komisija splošno ovrednoti VIS v skladu s tem sklepom. To ovrednotenje vključuje proučitev rezultatov, doseženih glede na zastavljene cilje, ter oceno veljavnosti in razlogov, na katerih temelji ta sklep, ter možne posledice za bodoče delovanje. Komisija predloži ocenjevalna poročila Evropskemu parlamentu in Svetu.

4. Države članice in Europol Komisiji zagotovijo potrebne informacije in ji tako omogočijo izvajanje njenih nalog v skladu s tem členom.

Člen 13

Začetek veljavnosti in datum začetka izvajanja

1. Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

2. Ta sklep se uporablja od datuma, ki ga določi Komisija, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

27. Uredba VIS je začela veljati in se uporablja;

28. začel je veljati Okvirni sklep Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki so obdelani v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (2005/XX/JI).

Komisija ta datum objavi v Uradnem listu Evropske Unije .

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA

Del I. Seznam organov, odgovornih za notranjo varnost, ki imajo dostop do VIS v namene tega sklepa, kakor zahteva člen 3

1. Država članica

- Organ, odgovoren za notranjo varnost:

Del II Seznam centralnih točk dostopa, ki imajo dostop do VIS v namene tega sklepa, kakor zahteva člen 4 (uporablja se samo v državah članicah, kjer se uporablja Uredba VIS)

1. Država članica

- Centralna točka dostopa

LEGISLATIVE FINANCIAL STATEMENT

This document is intended to accompany and complement the Explanatory Memorandum. As such, when completing this Legislative Financial Statement, and without prejudice to its legibility, an attempt should be made to avoid repeating information contained in the Explanatory Memorandum. Before filling in this template, please refer to the specific Guidelines that have been drafted to provide guidance and clarification for the items below.

29. NAME OF THE PROPOSAL

Proposal for a Council decision concerning the access for consultation to the Visa Information System (VIS) to authorities of member states responsible for internal security and to Europol for the purposes of the prevention, detection and investigation of terrorist offences and of other serious criminal offences (VIS access decision)

30. ABM / ABB FRAMEWORK

Policy Area(s) concerned and associated Activity/Activities:

Justice and Home Affairs; 1806 – Establishing a genuine area of freedom, security and justice in criminal and civil matters

31. BUDGET LINES

32. Budget lines (operational lines and related technical and administrative assistance lines (ex- B.A lines)) including headings:N.A.

33. Duration of the action and of the financial impact:From 2006

34. Budgetary characteristics ( add rows if necessary ): N.A.

Budget line | Type of expenditure | New | EFTA contribution | Contributions from applicant countries | Heading in financial perspective |

| 2006 |2007 |2008 |2009 |2010 |2011

and later |TOTAL | |XX 01 02 11 01 – Missions | | | | | | | | |XX 01 02 11 02 – Meetings & Conferences |41.440 |41.440 |41.440 |41.440 |41.440 |41.440 |248.640 | |XX 01 02 11 03 – Committees[32] | | | | | | | | |XX 01 02 11 04 – Studies & consultations | | | | | | | | |XX 01 02 11 05 - Information systems | | | | | | | | | 2 Total Other Management Expenditure (XX 01 02 11) | | | | | | | | | 3 Other expenditure of an administrative nature (specify including reference to budget line)

| | | | | | | | | Total Administrative expenditure, other than human resources and associated costs (NOT included in reference amount) | 41.440 |41.440 |41.440 |41.440 |41.440 |41.440 |248.640 | |Calculation - Other administrative expenditure not included in reference amount

2 meetings X 28 (One participant per Member State and per State to which the VIS Regulation applies [Iceland, Norway, Switzerland]) X 740€ per annum

[1] Delovna skupina za zaščito pravic posameznikov s poudarkom na obdelavi osebnih podatkov, ki je bila ustanovljena v skladu s členom 29 Direktive 95/46/ES z dne 24. 10. 1995, UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[2] UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

[3] Dokument Sveta 13054/04.

[4] UL L 368, 15.12.2004, str. 26.

[5] UL C , , str. .

[6] UL C , , str. .

[7] UL L 213, 15.6.2004, str. 5.

[8] Sklepne ugotovitve sestanka Sveta o konkurenčnosti 7.3.2005, dok. 6811/05.

[9] UL C 316, 27.11.1995, str. 2, kakor je bila nazadnje spremenjena s Protokolom, sestavljenim na podlagi člena 43(1) Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol), ki spreminja navedeno konvencijo (UL C 2, 6.1.2004, str. 3).

[10] UL C, , str. .

[11] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[12] UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

[13] UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

[14] UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

[15] UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

[16] UL L 368, 15.12.2004, str. 26.

[17] UL L 164, 22.6.2002, str. 3.

[18] UL L 8, 12.1.2001, str.1.

[19] Differentiated appropriations

[20] Non-differentiated appropriations hereafter referred to as NDA

[21] Expenditure that does not fall under Chapter xx 01 of the Title xx concerned.

[22] Expenditure within article xx 01 04 of Title xx.

[23] Expenditure within chapter xx 01 other than articles xx 01 04 or xx 01 05.

[24] See points 19 and 24 of the Interinstitutional agreement.

[25] Additional columns should be added if necessary i.e. if the duration of the action exceeds 6 years

[26] If more than one method is indicated please provide additional details in the "Relevant comments" section of this point

[27] As described under Section 5.3

[28] Cost of which is NOT covered by the reference amount

[29] Cost of which is NOT covered by the reference amount

[30] Cost of which is included within the reference amount

[31] Reference should be made to the specific legislative financial statement for the Executive Agency(ies) concerned.

[32] Specify the type of committee and the group to which it belongs.