52005PC0523

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 17.10.2005

COM(2005) 523 konč

2004/0165 (COD)

Spremenjen predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Evropskem socialnem skladu

(predložila Komisija v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

UVOD

1. 14. julija 2004 je Komisija sprejela predlog za novo uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu[1]. Ta predlog je bil 15. julija 2004 posredovan Evropskemu parlamentu in Svetu.

2. 9. marca 2005 je Ekonomski in socialni odbor dal svoje mnenje o predlogu Komisije[2].

3. Odbor regij je dal svoje mnenje 23. februarja 2005[3].

4. Evropski parlament je dal svoje mnenje ob prvi obravnavi, 6. julija 2005[4].

CILJ PREDLOGA

Evropski socialni sklad (ESS) s podpiranjem politik in prednostnih nalog za dosego polne zaposlitve, izboljšanje kakovosti in produktivnosti dela ter spodbujanje socialne vključenosti in kohezije v skladu s smernicami in priporočili evropske strategije zaposlovanja (ESZ) prispeva k cilju ekonomske in socialne kohezije, določenemu v členu 158 Pogodbe ES.

Za dosego tega cilja mora ESS odgovoriti na tri glavne izzive: gospodarsko in socialno prestrukturiranje zaradi globalizacije, razvoj gospodarstva, temelječega na znanju, in demografske spremembe, katerih posledica je manj številna in starajoča se delovna sila.

Komisija je za ohranitev kohezijske politike predlagala poenostavljen mehanizem delovanja ter hkrati ohranila ključna načela načrtovanja programov, partnerstva, sofinanciranja in ocenjevanja. Osnovni element te reforme je spodbujanje bolj strateškega pristopa k načrtovanju programov za bolj osredotočene in usmerjene posege Evropskega socialnega sklada v okviru Lizbonske agende in evropske strategije zaposlovanja.

Mnenje Komisije o sprejetih spremembah

6. julija 2005 je Evropski parlament sprejel 85 sprememb. Komisija je delno ali v celoti pripravljena sprejeti spremembe, navedene spodaj.

- Sprememba št. 3: (navaja področja politike); glej uvodno izjavo 7;

- Sprememba št. 4: (poudarja pomen sedanjih in prihodnjih izzivov za Evropsko unijo) glej novo uvodno izjavo 4;

- Sprememba št. 5: (poudari pomen Evropskega socialnega modela in njegove posodobitve); glej novo uvodno izjavo 4;

- Sprememba št. 6: (poudari pomen usklajevanja različnih načel pobude Skupnosti EQUAL); glej novo uvodno izjavo 6;

- Sprememba št. 7: (navaja ukrepe za boljše predvidevanje in upravljanje s spremembo); glej uvodno izjavo 9;

- Sprememba št. 8: (preventivni pristop pri obravnavi ustreznih razsežnosti demografske spremembe); glej novo uvodno izjavo 8;

- Sprememba št. 9: (sklicevanje na ekonomsko neaktivne osebe); glej uvodno izjavo 9;

- Sprememba št. 10: (sklicevanje na najbolj oddaljene regije); glej člen 4(2);

- Sprememba št. 11: (ukrepi za inovativne dejavnosti); glej uvodno izjavo 12;

- Sprememba št. 12: (poudarja pomen integracije transnacionalnega sodelovanja kot temeljne razsežnosti obsega delovanja ESS); glej uvodno izjavo 12;

- Sprememba št. 84: (koncentracija omejenih razpoložljivih sredstev, tako da so izdatki usklajeni z drugimi skladi in politikami); glej uvodno izjavo 13;

- Sprememba št 16: (podpora ESS prikrajšanim skupinam); glej uvodno izjavo 15;

- Sprememba št. 17: (izmenjava izkušenj na področju socialne izključenosti in diskriminacije); glej uvodno izjavo 16;

- Sprememba št. 87: (pojasnitev naloge sklada); glej člen 2(1);

- Sprememba št. 19: (socialna vključenost); glej člen 2(2);

- Sprememba št. 21: (krepi pomen podpore ESS za inovativne ukrepe v državah članicah in za transnacionalno sodelovanje); glej člen 3(4);

- Sprememba št. 23: (vključi dodatne elemente, kot sta vseživljenjsko učenje in ustanavljanje podjetij); glej člen 3(1)(a)(i);

- Sprememba št. 24 in 93: (pojasnitev besedila); glej člen 3(1)(a)(ii);

- Sprememba št 25: (podpora ESS prikrajšanim skupinam); glej člen 3(1)(b);

- Sprememba št. 26: (okrepi povezavo z evropsko strategijo zaposlovanja); glej člen 3(1)(b)(i);

- Sprememba št. 27: (pojasnitev besedila); glej člena 3(1)(a)(i) in 3(1)(b)(ii);

- Sprememba št. 28: (integracija načela enakosti spolov); glej člen 3(1)(b)(iii);

- Sprememba št. 29: (posebni ukrepi za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja); glej člen 3(1)(b)(ii);

- Sprememba št. 32: (krepi potrebo za boj proti socialni izključenosti in vsem vrstam diskriminacije); glej člen 3(1)(c);

- Sprememba št 33: (podpora ESS prikrajšanim skupinam); glej člen 3(1)(c)(i);

- Sprememba št. 34: (posebni ukrepi za izboljšanje socialne vključenosti migrantov); glej člen 3(1)(b)(iv);

- Sprememba št. 35: (ukrepi za boj proti diskriminaciji na delovnem mestu); glej člen 3(1)(c)(ii);

- Sprememba št. 38: (ukrepi za lažji ponovni vstop na trg dela za osebe iz prikrajšanih skupin, invalidne osebe in tiste, ki skrbijo za svoje vzdrževance); glej člen 3(1)(c)(i);

- Sprememba št. 40: (prepoznavnost vloge socialnih partnerjev in nevladnih organizacij); glej člen 3(1)(e);

- Sprememba št. 88: (z njo sta sestava in uveljavljanje reform v sistemih izobraževanja in usposabljanja upravičena v okviru cilja regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja); glej člen 3(1)(d)(i);

- Sprememba št. 89: (obseg pomoči se nanaša na ozemlje kohezijskih držav); glej člen 3(3);

- Sprememba št. 41: (vključi dodatne elemente, kot sta vseživljenjsko učenje in ustanavljanje podjetij); glej člena 3(1)(a)(i) in 3(2)(a)(i);

- Sprememba št. 42: (preprečevanje segregacije); glej člen 3(2)(a)(ii);

- Sprememba št. 46: (sklicevanje na tekoče usposabljanje in reprezentativne strokovne organizacije); glej člen 3(2)(b)(ii);

- Sprememba št. 48: (informacije in ukrepi za povečanje ozaveščenosti); določbe o informacijah in ukrepih za povečanje ozaveščenosti bodo del izvedbene uredbe;

- Sprememba št. 49: (tehnični popravek); glej člen 3(5);

- Sprememba št. 50: (povezava z evropsko strategijo zaposlovanja in socialno vključenostjo); glej člen 4(1);

- Sprememba št. 51: (razjasnitev vrst georgrafskih področij, ki se upoštevajo v operativnih programih); glej člen 4(2);

- Sprememba št 52: (doda razsežnost „ nediskriminacija “ in „ enakost med spoloma “ h kvantificiranim ciljem in kazalnikom); glej člen 4(4);

- Sprememba št 53: (doda razsežnost „ nediskriminacija “ in „ enakost med spoloma “ k analizi ocene); glej člen 4(5);

- Sprememba št. 54: (zagotavlja prepoznavnost vloge socialnih partnerjev in nevladnih organizacij); glej člen 5(2);

- Sprememba št. 55: (informacije in ukrepi za povečanje ozaveščenosti); določbe o informacijah in ukrepih za povečanje ozaveščenosti bodo del izvedbene uredbe;

- Sprememba št. 56: (tehnični popravek); člen 5(3)(1);

- Sprememba št. 62: (razširjen naslov – Enakost spolov in enake možnosti); člen 6, naslov;

- Sprememba št. 63: (okrepi integracijo načela enakosti spolov, tudi v prejšnji oceni); glej člen 6;

- Sprememba št. 64: (okrepi integracijo načela enakosti spolov); glej člen 6;

- Sprememba št. 65: (proporcionalno sodelovanje žensk in moških); glej člen 6;

- Sprememba št. 66: (določbe proti diskriminaciji); glej člen 6 in uvodno izjavo 15;

- Sprememba št. 71: (naslov - Poročila o napredku in izvajanju); glej člen 10, naslov;

- Sprememba št. 73: (določbe letnih poročil); glej člen 10 na splošno in zlasti člen 10(d);

- Sprememba št. 74: (poročanje o migrantih in njihovem dostopu do zaposlitve); glej člen 10(b);

- Sprememba št 75: (poročanje o podpori prikrajšanim skupinam); glej člen 10(c) in (d);

- Sprememba št. 76: (poročanje o socialni vključenosti); glej člen 10(d);

- Sprememba št 81: (samozaposlovanje in ustanavljanje podjetij); glej člen 3(1)(a);

- Sprememba št. 82: (koordinacija Evropskega socialnega sklada in Lizbonske strategije); glej člen 4(3);

- Sprememba št. 83: (socialna izključenost); glej člen 10(d);

- Sprememba št. 92: (uporabijo se predpisi Evropske unije, kot so preneseni v nacionalno zakonodajo); glej člen 11(1);

SKLEP

Ob upoštevanju člena 250(2) Pogodbe Komisija spremeni svoj predlog, kot sledi.

2004/0165 (COD)

Spremenjeni p P redlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Evropskem socialnem skladu

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 148 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [5] ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [6] ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [7] ,

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe [8] ,

ob upoštevanju naslednjega:

5. Uredba (ES) št. […] o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu strukturnih skladih in Kohezijskem skladu[9] oblikuje okvir za ukrepe strukturnih skladov in Kohezijskega sklada in določa zlasti cilje, načela in pravila glede partnerstva, načrtovanja programov, vrednotenja in upravljanja. Zato je potrebno določiti poslanstvo naloge Evropskega socialnega sklada (v nadaljevanju „ESS“) glede na naloge, predpisane v določene v členu 146 Pogodbe, in v smislu aktivnosti, ki jih izvajajo države članice in Skupnost, da bi razvile usklajeno strategijo zaposlovanja , kot je to določeno v členu v skladu s členom 125 Pogodbe. Zaradi jasnosti se Uredba (ES) št. 1784/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 1999 o Evropskem socialnem skladu [10] nadomesti.

6. Določiti je potrebno posebne predpise glede vrste dejavnosti, ki se lahko financirajo iz ESS v okviru ciljev, določenih v Uredbi (ES) št. […] [o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu Strukturnih skladih in Kohezijskem skladu].

7. ESS bi moral krepiti ekonomsko in socialno kohezijo z izboljšanjem zaposlitvenih možnosti v okviru nalog, zaupanih ESS s členoma 146 in 159 Pogodbe, v skladu z določbami Uredbe (ES) št. […] [o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu].

8. Ta pristop je še bolj pomemben, če se upošteva izzive, ki izhajajo iz širitve Unije in pojava gospodarske globalizacije. V zvezi s tem je treba priznati pomen in modernizacijo evropskega socialnega modela.

9. V skladu s členoma 99 in 128 Pogodbe in za ponovno osredotočenje Lizbonske strategije na rast in zaposlovanje je Svet sprejel integriran sveženj širših smernic ekonomskih politik in smernic za zaposlovanje; te zadnje določajo cilje zaposlovanja, prednostne naloge in namene. V zvezi s tem je Evropski Svet [z dne 22. in 23. marca 2005] pozval k sprostitvi vseh ustreznih nacionalnih sredstev in sredstev Skupnosti, vključno s kohezijsko politiko.

10. Iz okvira programa pobud Skupnosti EQUAL so se pridobile nove izkušnje, zlasti glede združevanja lokalnega, regionalnega, nacionalnega in evropskega delovanja. Te izkušnje je treba vključiti v celotno podporo Evropskega socialnega sklada. Posebno pozornost je treba nameniti sodelovanju ciljnih skupin, opredelitvi političnih vprašanj in njihovega posledičnega vključevanja, tehnikam inovacije in eksperimentiranja, metodam za transnacionalno sodelovanje, stiku s skupinami, ki nimajo dostopa do trga dela, ter dostopu do projektov in njihovemu upravljanju, ki ga izvajajo nevladne organizacije.

(3)(7) ESS naj podpira politike držav članic, ki so strogo usklajene s smernicami in priporočili, določenimi v okviru evropske strategije zaposlovanja in z dogovorjenimi cilji Skupnosti v zvezi s socialno vključenostjo, nediskriminacijo, spodbujanjem enakosti spolov ter izobraževanjem in usposabljanjem. V zvezi s tem je treba upoštevati delovni program Izobraževanje in usposabljanje 2010, ki temelji na celostnih in skladnih nacionalnih strategijah vseživljenjskega učenja in uporablja načelo vseživljenjskega učenja tako znotraj kot zunaj delovnega okolja, s posebno pozornostjo, namenjeno začetnemu usposabljanju. Poleg tega naj bi ESS bolje prispeval k izvajanju ciljev, o katerih se je Evropski svet dogovoril v Lizboni in Göteborgu, da bi vzpostavil razmere za dosego višje ravni produktivnosti in konkurenčnosti, večje socialne kohezije in boljših delovnih mest.

(8) ESS naj deluje tudi preventivno s spremljanjem ustreznih razsežnosti in posledic demografskih sprememb aktivnega prebivalstva Skupnosti, zlasti preko vseživljenjskega poklicnega usposabljanja.

(4)(9) Za lažje predvidevanje in obvladovanje sprememb v okviru cilja regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja se mora pomoč ESS osredotočiti zlasti na povečevanje prilagodljivosti delavcev, in podjetij in samostojnih podjetnikov posledicam globalizacije in prestrukturiranju podjetij, spodbujati mora širši obseg kvalifikacij delavcev, spodbujati gospodarsko neaktivne osebe, naj ponovno vstopijo na trg dela, izboljšati delovne pogoje, sprejemati proaktivne ukrepe, kot so pomoč pri iskanju zaposlitve drugje in osebno poklicno svetovanje, prilagojeno kvalifikacijam posameznika, da ne bi prišlo do dolgotrajne nezaposlenosti presežnih delavcev, izboljšati dostop do zaposlitve in udeležbe na trgu dela za doseganje polne zaposlenosti , okrepiti socialno vključenost prikrajšanih ljudi in njihov dostop do zaposlitve , boriti se proti oblikam diskriminacije, naštetim v členu 13 Pogodbe , ter spodbujati partnerstva za reformo.

(5)(10) Poleg teh prednostnih nalog je v manj razvitih regijah in državah članicah v okviru konvergenčnega cilja in z namenom povečati gospodarsko rast, izboljšati možnosti zaposlovanja za ženske in moške, ter kakovost in produktivnost pri delu nujno potrebno povečati in izboljšati naložbe v človeški kapital in izboljšati institucionalno, administrativno in pravno usposobljenost, zlasti za pripravo in izvedbo reform ter uveljavljanje pravnega reda zakonodaje Skupnosti.

(11) V okviru teh prednostnih nalog se mora izbor pomoči iz ESS prilagoditi različnim izzivom v posameznih državah članicah; vrste prednostnih nalog, financirane z ESS, bi morale biti dovolj prožne za odgovor na navedene izzive.

(6)(12) Spodbujanje inovativnih dejavnosti in transnacionalnega sodelovanja je bi moralo biti vključeno kot temeljna dimenzija , ki jo je potrebno vključiti v na področju e delovanja ESS, tako glede „konvergenčnih“ ciljev kot ciljev regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja. Spodbujati je treba inovativne ideje in jih preskušati v skladu smernicami in priporočili evropske strategije zaposlovanja in s cilji Skupnosti na področju socialne vključenosti.

(7)(13) Pomembno je zagotoviti skladnost ukrepov ESS s politikami, določenimi v okviru evropske strategije zaposlovanja, in usmeriti podporo ESS na izvajanje smernic in priporočil za zaposlovanje, na nacionalne programe reform ter na cilje Skupnosti in akcijske načrte držav članic na področju socialne vključenosti. Cilj ESS mora biti tudi medsebojno dopolnjevanje s sredstvi iz drugih skladov za trajnostni lokalni, regionalni in nacionalni razvoj. Podpora ESS je prav tako sredstvo za doseganje socialne vključenosti ter ciljev na področjih izobraževanja in usposabljanja.

(8)(14) Smotrno in učinkovito izvajanje ukrepov, ki jih podpira ESS, temelji na odgovornem vodenju in partnerstvu med vsemi ustreznimi teritorialnimi in socialno-ekonomskimi udeleženci ter zlasti med socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi skupinami, tako s tistimi na regionalni kot na lokalni ravni.

(9)(15) Države članice in Komisija morajo zagotoviti, da izvajanje prednostnih nalog, ki jih financira ESS v okviru konvergenčnih ciljev ter ciljev regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja, prispeva k: spodbujanju enakosti in odpravi neenakosti med spoloma; k uporabi integracij a e načela enakosti spolov, bi moralo biti združen e o s posebnimi ukrepi za boljši dostop do zaposlitve in za povečanje trajnostne udeležbe in napredka žensk v zaposlovanju . Prav tako mora spodbujati enakost in preprečevanje vseh oblik diskriminacije, zlasti tiste, s katero se soočajo prikrajšane skupine, vključno z invalidi, migranti in manjšinami.

(10)(16) ESS naj prav tako podpira tehnično pomoč, s posebnim poudarkom na spodbujanju vzajemnega učenja z izmenjavo izkušenj, razširjanjem , prenosom najboljše prakse, transnacionalnem in medregionalnem sodelovanju, in na poudarjanju in tako poveča prispev ek ka ESS k ciljem in prednostnim nalogam politike Skupnosti v povezavi z zaposlovanjem in socialno vključenostjo ter bojem proti socialni izključenosti in diskriminaciji.

(11)(17) Uredba (ES) št. […] [o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu sktrukturnih skladih in Kohezijskem skladu] določa, da se upravičenost izdatkov določi na nacionalni ravni, z določenimi izjemami, za kar je potrebno določiti posebne predpise. Zato je potrebno določiti izjeme, povezane z ESS –

(18) Za večjo jasnost se Uredba (ES) št. 1784/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 1999 o Evropskem socialnem skladu[11] nadomesti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje

Ta uredba določa naloge Evropskega socialnega sklada („ESS“) in področje izvajanja pomoči glede na „konvergenčne“ cilje in cilje „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“, ki so določeni v členu 3 Uredbe (ES) št. […] ter vrste izdatkov, ki so upravičeni do pomoči.

Člen 2

Nalog a e

11. ESS prispeva k prednostnim nalogam Skupnosti glede krepi tve ekonomske in socialne kohezije, visoke ravni zaposlovanja, več in boljših delovnih mest z izboljšanjem zaposlitvenih možnosti. To izvede s podporo politikam držav članic, katerih namen je doseči polno zaposlenost, izboljšati kakovost in produktivnost pri delu in spodbujati socialno vključenost , skupaj z dostopom prikrajšanih oseb do zaposlitve, ter zmanjšati nacionalne, regionalne in lokalne razlike v zaposlovanju.

ESS zlasti podpira ukrepe, usklajene s smernicami in priporočili, sprejetimi v okviru evropske strategije zaposlovanja.

12. Pri izvajanju nalog, navedenih v odstavku 1, ESS podpira prednostne naloge Skupnosti, kar zadeva potrebo po okrepitvi socialne kohezije, izboljšanju konkurenčnosti in spodbujanju k okolju prijazni gospodarski rasti.

Zlasti S tem ESS upošteva ustrezne prednostne naloge in cilje Skupnosti na področjih socialne vključenosti , izobraževanja in usposabljanja, tako da veča udeležbo gospodarsko neaktivnih oseb na trgu dela, se bori proti socialni izključenosti – zlasti prikrajšanih skupin – ter spodbuja enakost med spoloma in nediskriminacijo .

Člen 3

Obseg pomoči

13. V okviru „konvergenčnih“ ciljev ter ciljev „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ ESS podpira ukrepe v okviru naslednjih prednostnih nalog:

14. Povečanje prilagodljivosti delavcev , in podjetij in samostojnih podjetnikov, da bi se izboljšalo predvidevanje in pozitivno upravljanje z gospodarskimi spremembami, zlasti s spodbujanjem:

(i) vseživljenjskega učenja in povečanja obsega investicij s strani podjetij, zlasti MSP-jev, ter delavcev v človeške vire z razvijanjem in izvajanjem sistemov vseživljenjskega učenja in strategij ami , vključno z vajeništvom, ki zagotavljajo lažji dostop do izobraževanja zlasti nižje kvalificiranim in starejšim delavcem, preglednost razvojem izobrazbe in sposobnosti, razširjanjem znanj s področja informacijsko komunikacijske tehnologije , e-učenjem in upravljanjem ter spodbujanjem podjetništva , in inovacij in ustanavljanja podjetij ;

(ii) predvidevanja in učinkovitega obvladovanja ekonomskih sprememb zlasti z oblikovanje m in razširjanje m inovativnih in bolj produktivnih oblik organizacije dela, vključno z boljšimi zdravstvenimi pogoji in varnostjo pri delu , prepoznavanje m prihodnjih zahtev za delo in znanje ter z oblikovanje m posebnih služb za zaposlovanje, usposabljanje in podporo delavcem ter s podporo za iskanje nove zaposlitve v okviru prestrukturiranja podjetij in sektorjev.

15. Izboljšanje dostopa do zaposlitve in trajnostna vključenost na trg dela iskalcev zaposlitve in neaktivnih oseb, preprečevanje brezposelnosti, zlasti dolgoročne brezposlenosti in brezposlenosti mladih, spodbujanje aktivnega staranja ter podaljševanje delovne dobe in povečevanje udeležbe žensk in migrantov na trgu dela, zlasti s spodbujanjem:

(i) posodabljanja in okrepitve institucij na trgu dela, zlasti zavodov za zaposlovanje in drugih ustreznih pobud v okviru strategij Skupnosti in držav članic za polno zaposlenost ;

(ii) izvajanja aktivnih in preventivnih ukrepov za zagotavljanje zgodnjega prepoznavanja potreb z individualnimi akcijskimi načrti in osebnega svetovanja, iskanja zaposlitve, in mobilnosti, samozaposlovanja in ustanavljanja podjetij , vključno s sodelujočimi podjetji, zadružnimi podjetji, pobudami za spodbujanje udeležbe na trgu dela, prilagodljivimi mehanizmi za daljšo delovno dobo starejših delavcev in ukrepi za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja, kot sta lažji dostop do varstva otrok in oskrbe vzdrževancev ;

(iii) integracije načela enakosti spolov in posebnih ukrepov za boljši dostop do zaposlitve ter za povečanje obsega trajnostne udeležbe in napredka žensk v zaposlovanju , za zmanjšanje ter za ukinitev posrednega in neposrednega razlik ovanja med spoloma na trgu delovne sile, med drugim vključno z odpravljanjem osnov e nih vzrokov za različne plače med spoloma; ukrepov za usklajevanje dela in privatnega življenja vključno z lažje dostopnim varstvom otrok in skrbjo za nepreskrbljene osebe;

(iv) posebnih ukrepov za okrepitev socialnega vključevanja in povečanj e a njihove udeležbe migrantov v zaposlovanju in tako krepiti njihovo socialno vključenost, lajšanje geografske in poklicne mobilnosti delavcev in vključevanje čezmejnih trgov dela, vključno z usmerjevalnim in jezikovnim izobraževanjem ter priznavanjem izobrazbe in pridobljenih spretnosti. , , pridobljene v tujini.

16. Okrepitev socialne vključenosti prikrajšanih ljudi z namenom njihove trajne vključenosti in zaposlitve in boj proti vsem oblikam diskriminacij e i na trgu dela, zlasti s spodbujanjem:

(i) možnosti in načinov vključevanja v zaposlovanje in ponovnega zaposlovanja za prikrajšane ljudi, kot so ljud je i , ki so bili socialno izključeni, ljud je i , ki so predčasno opustili šolanje, manjšine , in ljud je i , nezmožni za delo, ter ljudje, ki skrbijo za svoje vzdrževance, s pomočjo zaposlitvenih ukrepov, tudi na področju socialnega gospodarstva, dostopa do poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spremljevalnih ukrepov in ustrezne socialne podpore , storitev skupnosti ter skrbstvenih storitev, ki izboljšajo zaposlitvene možnosti ;

(ii) sprejemanja raznolikosti na delovnem mestu in boj a proti diskriminaciji pri nastopanju in delovanju na trgu dela , kar se, med drugim , lahko doseže s pomočjo ozaveščanja in vključevanja lokalnih skupnosti ter podjetij in s spodbujanjem lokalnih pobud zaposlovanja .

17. Krepitev človeškega kapitala, zlasti s spodbujanjem:

(i) načrtovanja in uvajanja reform v sisteme izobraževanja in usposabljanja, da se poveča možnost zaposlitve, poveča ustreznost začetnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja za trg dela ter da izobraževalni kadri stalno pridobivajo nove spretnosti za gospodarstvo, ki bi temeljilo na znanju;

(ii) mrežnega povezovanja med visokošolskimi ustanovami, raziskovalnimi in tehnološkimi centri ter podjetji.

(d) (e) Aktiviranje za reforme na področjih zaposlovanja in vključenosti, zlasti s spodbujanjem ustanavljanja podjetij in nadaljnjega razvoja in izvajanja partnerstev , in paktov in pobud s pomočjo mrežnega povezovanja ustreznih zainteresiranih strani , kot so socialni partnerji in nevladne organizacije, na nacionalni, regionalni , in lokalni in transnacionalni ravni.

18. V okviru „kovergenčnega“ cilja ESS podpira ukrepe za naslednje prednostne naloge:

19. Večanje obsega in izboljšanje naložb v človeški kapital, zlasti s spodbujanjem:

(i) izvajanja reform na področju sistemov za izobraževanje in usposabljanje, zlasti z namenom izboljšati njihovo dovzetnost za potrebe po družbi, temelječi na znanju, in po vseživljenjskem učenju, povečati pomen začetnega izobraževanja in usposabljanja za trg dela ter nenehno nadgrajevati znanja učnega in drugega osebja ;

(ii) večje udeležbe v izobraževanju in usposabljanju skozi vso življenjsko dobo, vključno z ukrepi za doseganje znatnega zmanjšanja obsega predčasnih opustitev šolanja in segregacije in večjih možnosti za kakovost in dostop do začetnega in poklicnega izobraževanja ter izobraževanja in usposabljanja odraslih;

(iii) razvoja človeških virov na področju raziskav in inovacij, zlasti s pomočjo podiplomskih študijev in usposabljanja raziskovalcev . ter s povezanimi mrežnimi aktivnostmi med visokošolskimi zavodi, raziskovalnimi centri in podjetji

20. Okrepitev institucionalne usposobljenosti in učinkovitosti javne uprave in javnih služb na nacionalni, regionalni in lokalni ravni in, kjer je primerno, socialnih partnerjev in nevladnih organizacij z namenom vključiti reform iranja, e in odgovorn o ega vode nje nja in boljših predpisov , posebno na gospodarskem področju, na področju zaposlovanja, na socialnem, okoljskem in pravosodnem področju, zlasti s spodbujanjem:

(i) mehanizmov za izboljšanje dobre politike in dobrega načrtovanja, spremljanja in ocenjevanja preko študij, statističnih analiz in ekspertiz in strokovnih nasvetov , preko podpore medresorskemu usklajevanju in z dialogom med ustreznim delom javnosti in zasebnimi organi;

(ii) usposabljanja za izvajanje politik in programov na zadevnih področjih , vključno z upoštevanjem uveljavljanja zakonodaje, zlasti s pomočjo stalnega usposabljanja vodij in osebja ter posebne podpore ključnim službam, inšpektoratom in socialno ekonomskim udeležencem ter ustreznim nevladnim organizacijam in reprezentativnim strokovnim združenjem.

21. ESS lahko podpira ukrepe, določene v členu 3(2), na celotnem ozemlju držav članic, upravičenih do finančne pomoči iz Kohezijskega sklada, kot je določeno v členu 5(3) [Uredbe št. […] [o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu].

3.4. Pri doseganju ciljev in izvajanju prednostnih nalog, določenih v odstavkih 1 in 2, ESS podpira spodbujanje in integracijo dejavnosti na področju inovacij v državah članicah ter transnacionalno in medregionalno sodelovanje, zlasti z izmenjavo informacij, izkušenj, končnih izsledkov raziskav in dobre prakse ter z oblikovanjem pristopov, ki se med sabo dopolnjujejo, in usklajenih ali skupnih ukrepov.

4.5. Pri izvajanju prednostne naloge socialne vključenosti, na katero se nanaša odstavek 2 1 (c)(i), lahko financiranje ukrepov v okviru Uredbe (ES) št. […] [ESRR] s strani ESS znaša največ 10% vrednosti obravnavane prednostne naloge.

Člen 4

Skladnost in osredotočenost

22. Države članice in organi upravljanja zagotovijo, da je ukrep, ki ga podpira ESS, skladen ter prispeva k ukrepom za uresničevanje da nudi oporo izvajanju evropske strategije zaposlovanja. Zlasti zagotovijo, da ukrep, določen v nacionalnem strateškem referenčnem okviru strateškem referenčnem okviru in operativnih programih, spodbuja splošne in posamične cilje ter prednostne naloge strategije v vsaki državi članici znotraj okvira programov nacionalnih reform in nacionalnih akcijskih načrtov za socialno vključenost. Države članice in da podporo osredotoči jo zlasti na področja, kjer lahko ESS prispeva k politikam, na izvajanje priporočil za zaposlovanje, navedenih v členu 128(4) Pogodbe ter na izvajanje ustreznih ciljev Skupnosti na področju socialne vključenosti , izobraževanja in usposabljanja .

23. V okviru operativnih programov so viri usmerjeni v najpomembnejše potrebe in osredotočeni na tista področja politike, na katerih lahko ima podpora ESS velik učinek na doseganje ciljev programa. Da bi bila podpora ESS čimbolj učinkovita, operativni programi , kjer je primerno, zlasti upoštevajo regije in kraje, ki se soočajo z najresnejšimi težavami, vključno z kot so ogrožen a imi mestn a imi področja, najbolj oddaljene regije, in propadajoč a imi podeželsk a imi ter od ribištva odvisn a imi področj a i in področja, ki jih prizadenejo selitve podjetij .

24. Pomembni elementi letnega poročila držav članic iz člena 1966 Uredbe (ES) št. […] [o splošnih določbah o Strukturnih skladih Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu] se vključijo v ustrezne nacionalne programe reform in nacionalne akcijske načrte za socialno vključenost.

25. Kvantificirani cilji in kazalci, izbrani za spremljanje izvajanja nacionalnega strateškega referenčnega okvirja, določenega v členu 18 Uredbe (ES) št. […] [o splošnih določbah o Strukturnih skladih Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu], so tisti, ki se uporabijo pri izvajanju evropske strategije zaposlovanja in v okviru ustreznih ciljev Skupnosti na področjih socialne vključenosti , nediskriminacije ter izobraževanja in usposabljanja in spodbujanja enakosti med spoloma . Kazalniki za spremljanje operativnih programov bi morali biti skladni s temi kvantificiranimi cilji.

26. Na podlagi O o pravljen ih a vrednotenj a delovanja ESS se oceni tudi bodo vključevala vpliv ukrepov, ki jih podpira ESS, na izvajanje evropske strategije zaposlovanja in na cilje Skupnosti na področjih socialne vključenosti , nediskriminacije, izobraževanja ter usposabljanja in spodbujanja enakosti med spoloma v obravnavani državi članici.

Člen 5

Odgovorno vodenje in partnerstvo

27. ESS spodbuja odgovorno vodenje in partnerstvo. Njegova podpora se oblikuje in izvaja na ustrezni teritorialni ravni s posebnim poudarkom na regionalni in lokalni ravni, v skladu z institucionalno ureditvijo vsake posamezne države članice.

28. Države članice in organi upravljanja vsakega operativnega programa zagotovijo vključenost in primeren dostop socialnih partnerjev in zadostno posvetovanje in sodelovanje z nevladnimi zainteresiranimi stranmi na primerni teritorialni ravni, pri pripravi načrtovanju , izvajanju in spremljanju podpore ESS.

29. Organi upravljanja vsakega operativnega programa zagotovijo zadostno udeležbo in dostop socialnih partnerjev do aktivnosti, ki se podpirajo v skladu s členom 2 3 te uredbe .

V okviru „konvergenčnega“ cilja se vsaj 2 % ESS dodeli usposabljanju in aktivnostim, ki jih skupaj izvajajo socialni partnerji, zlasti glede prilagodljivosti delavcev in podjetij, kot je to navedeno v členu 2 3 (1)(a).

30. Organi upravljanja vsakega operativnega programa spodbujajo primerno zadostno udeležbo in možnost dostopa nevladnih organizacij do podprtih dejavnosti in njihovo sodelovanje v teh dejavnostih , zlasti na področju socialne vključenosti in enakosti med spoloma.

31. Kadar je odgovornost za izvajanje deljena, se lahko podpora v okviru programa zagotovi s pomočjo globalnih nepovratnih sredstev.

Člen 6

Enakost spolov in enake možnosti

Države članice in organi upravljanja zagotovijo, da je v operativnih programih vključen opis, kako spodbujati enakost spolov in enake možnosti pri pripravi načrtovanju , izvajanju in spremljanju, vključno z vsemi posebnimi kazalci, ter vrednotenju programov . Države članice spodbujajo uravnoteženo sodelovanje žensk in moških pri upravljanju in izvajanju operativnih programov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni.

Člen 7

Inovacije

V okviru vsakega operativnega programa države članice in organi upravljanja posvečajo posebno pozornost spodbujanju in integraciji aktivnosti na področju inovacij. Po posvetovanju z nadzornim odborom iz člena 62 Uredbe (ES) št […] [o splošnih določbah o Strukturnih skladih Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu] organ upravljanja izbere področja financiranja inovacij v okviru partnerstva in določi primerne načine za izvedbo.

Člen 8

Transnacionalno sodelovanje

32. Države članice in organi upravljanja zagotovijo, da se načrtovanje aktivnosti na področju transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja izvaja v obliki prednostne osi v okviru operativnega programa ali pa v obliki določenega operativnega programa.

33. Države članice z ustreznimi mehanizmi za koordinacijo zagotavljajo skladnost in povezljivost med ukrepi sklada ESS in ukrepi, ki jih podpirajo drugi transnacionalni programi Skupnosti, zlasti na področju izobraževanja in usposabljanja, ter tako optimizirajo uporabo sredstev Skupnosti v podporo izobraževanju in vseživljenjskemu učenju.

Člen 9

Tehnična pomoč

Komisija pospešuje zlasti izmenjavo izkušenj, dejavnosti za povečanje ozaveščenosti, seminarje, mrežno povezovanje in medsebojne preglede za prepoznavanje in razširjanje dobrih praks in za spodbuja nje vzajemn o ega učenj e a, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja z namenom razširiti obseg politike in prispevanja ESS k ciljem Skupnosti v povezavi z zaposlovanjem in socialno vključenostjo.

Člen 10

Letna in končna p P oročila o napredku in izvajanju

Letna in končna poročila o izvajanju iz člena 49 66 Uredbe (ES) št. […] [o splošnih določbah o Strukturnih skladih Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu] vsebujejo tudi strnjeno poročilo o izvajanju naslednjega :

(a) ukrepov v zvezi z integracijo načela enakosti spolov in vseh ukrepov v zvezi s spoli;

(b) ukrepov za okrepitev socialnega vključevanja in zaposlovanja povečanje udeležbe migrantov pri zaposlovanju, ki bi tako okrepili njihovo socialno vključenost ;

(c) ukrepov za okrepitev socialnega vključevanja in zaposlovanja povečanje udeležbe manjšin pri zaposlovanju z namenom njihove trajne vključenosti na trg dela ;

(d) ukrepov za okrepitev socialne vključenosti pri zaposlovanju in socialne vključenosti drugih prikrajšanih skupin, skupaj z vključevanjem invalidnih oseb;

(d) (e) inovativnih dejavnosti, vključno z utemeljitvijo izbire področij za inovacije, predstavitvijo njihovih rezultatov in njihovim razširjanjem in uveljavljanjem;

(e) (f) dejavnosti na področju transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja.

Člen 11

Upravičenost

34. ESS zagotovi podporo za financiranje javnih izdatkov v obliki individualnih ali globalnih nepovratnih sredstev, povratnih sredstev, znižanja obresti za posojila in mikro kreditov ter nakupa proizvodov in storitev v skladu s pravili javnega naročanja okviru javnih razpisov .

35. Podpora ESS ne financira naslednjih izdatkov:

36. vračljiv DDV;

37. obresti za dolgove;

38. nakup infrastrukture, premičnin , ki so predmet amortizacije , nepremičnin in zemljišč.

39. Ne glede na odstavek 2 tega člena, se pravila glede upravičenosti do podpore, določena v členu 7 Uredbe (ES) št. […] [o ESRR], uporabijo za ukrepe, ki jih sofinancira ESS in ki spadajo v okvir člena [2] [Uredbe o ESRR].

40. Ne glede na nacionalna pravila glede upravičenosti do podpore lahko izdatki, prijavljeni v okviru operativnih programov, ki jih sofinancira ESS, vključujejo:

41. prejemke ali plače, ki jih udeležencem v projektu izplačajo tretje osebe in ki se odobrijo upravičencu pod pogojem, da takšna izplačila predstavljajo del nacionalnega javnega sofinanciranja projekta, v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili.

42. posredne stroške projekta, določene na podlagi pavšala, do 20 % neposrednih stroškov, prijavljenih za ta projekt, glede na vrsto projekta, kontekst izvajanja in lokacijo projekta.

Člen 12

Prehodne določbe

Ta uredba ne vpliva na nadaljnje izvajanje, spreminjanje in na celotno ali delno razveljavitev ukrepov, odobrenih s strani Sveta ali Komisije na podlagi Uredbe (ES) št. 1784/99, ki se uporablja do 1. januarja 2007.

Zahtevki, predloženi v okviru Uredbe (E G S) št. 1784/ 94 99 , ostajajo veljavni.

Člen 13

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1784/99 se s 1. januarjem 2007 razveljavi.

Sklicevanje na Uredbo (ES) št. 1784/99 se šteje kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 14

Klavzula o pregledu

V skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe, Evropski parlament in Svet to uredbo pregledata najkasneje do 31. decembra 2013.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski Parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] COM(2004) 493 konč.

[2] UL C […], […], str. […].

[3] UL C […], […], str. […].

[4] UL C […], […], str. […].

[5] UL C […], […], str. […].

[6] UL C […], […], str. […].

[7] UL C […], […], str. […].

[8] UL C […], […], str. […].

[9] UL C […], […], str. […].

[10] UL L 213, 13.8.1999, str. 5.

[11] UL L 213, 13.8.1999, str. 5.