52005PC0181

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 3.5.2005

COM(2005) 181 konč

2005/0090(CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Poročilo o uporabi določbnove finančne uredbe

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE

Svet je junija 2002 po izvedbi uspešnega spravnega postopka z Evropskim parlamentom in po pomembnem prispevku Računskega sodišča soglasno sprejel preoblikovano finančno uredbo („FU“). Decembra 2002 je Komisija po obsežnem posvetovanju z institucijami sprejela izvedbene določbe („ID“) za preoblikovano FU. Obe uredbi, ki veljata za vse institucije, sta začeli veljati 1. januarja 2003.

FU mora biti pregledana vsaka tri leta ali kadar se to izkaže za potrebno.

Ob sprejetju nove FU leta 2002 je Komisija v zapisnik Sveta podala izjavo, v kateri „se zavezuje, da bo do 1. januarja 2006 pripravila poročilo o uporabi določb nove FU in zlasti o prenehanju centraliziranega predhodnega nadzora, ter bo, če bo to potrebno, Svetu predložila ustrezne predloge“ . To poročilo se nahaja v prilogi.

2. Glavni cilji pregleda Komisije

- Izboljšanje učinkovitosti in preglednosti pri izvajanju pravil. V številnih primerih ni treba spremeniti pravil, ampak je treba le pojasniti njihovo razlago in uporabo.

- Poenostavitev zahtev glede postopka in dokumentacije pri pogodbah in donacijah, posebej v primeru nizkih vrednosti, in zagotavljanje, da so zahteve sorazmerne s povezanimi stroški in tveganji. Ta proces poenostavitve se je začel s tekočim („skrajšanim“) pregledom ID; še dodatno bo zaključen s primernim pregledom izvedbenih določb, ki je povezan s pregledom FU.

- V zvezi z donacijami, poenostavitev zahtev za predhodno preverjanje ter za finančna in pravna jamstva: zagotavljanje, da so te zahteve in upravne obremenitve za upravičenca sorazmerne s povezanimi stroški in tveganji.

- Pojasnitev in racionalizacija pravil o metodah upravljanja.

3. Splošni pristop pri pregledu

3.1. Področje uporabe

Komisija meni, da se te cilje da doseči in hkrati ohraniti trdnost osnovnih načel, pojmov in zgradbe FU, ter upa, da se bodo druge institucije strinjale s tem pogledom. Trdna pravila so nujna za dobro finančno poslovodenje . Poleg tega finančna pravila tudi postavljajo zahteve za upravičence donacij in pogodb. Prepogosto ali nezadostno utemeljeno spreminjanje pravil ima lahko negativne posledice za te upravičence in za podobo Evropske unije. Pregled bo zato po obsegu omejen.

3.2. Časovni razpored

Cilj je doseči sporazum o spremembah pravočasno, da lahko te začnejo veljati 1. januarja 2007. To bo sovpadalo z začetkom veljavnosti finančnega okvira za obdobje 2007–2013. Tudi ID bodo spremenjene in nove ID morajo biti prav tako sprejete do tega datuma. Po sprejetju novih uredb mora biti na voljo dovolj časa, da se institucije in službe pripravijo na spremembe, preden uredbe začnejo veljati.

4. metode in kriteriji, ki jih je komisija uporabila pri pregledu

Komisija je pri ocenjevanju, katere spremembe so nujno potrebne, uporabila stroga merila. Julija 2004 so finančne enote vseh služb Komisije na lastno pobudo v posebnem poročilu natančno razložile svoje težave z določbami. Tudi druge institucije so podale svoja priporočila. Komisija se namerava primerno posvetovati z „zainteresiranimi strankami“ v politikah ES, ki jih zadevajo pravila.

Komisija je upoštevala naslednje pomisleke:

a) Zakonodajne spremembe naj bodo prihranjene za tiste primere, ko ni na voljo nobene druge možnosti . Kadar je to le možno, naj se uporabijo druge rešitve , kot so pojasnjevalne opombe ali upravni ukrepi.

b) Spremembe, ki bi razveljavile notranje reforme ali spodkopale katerega od ključnih delov, so nesprejemljive .

c) Zakonodajne spremembe naj bodo predlagane samo, kadar obstajajo resnične težave . Vsaka predlagana spremembe mora:

- olajšati obveznost Komisije iz Pogodbe o izvrševanju proračuna in doseganju ciljev politik;

- izboljšati ali zagotoviti dobro finančno poslovodenje;

- okrepiti zaščito finančnih interesov EU pred goljufijami in nezakonitim ravnanjem;

- prispevati k cilju pozitivne izjave o zanesljivosti.

5. Spremembe, ki se zdijo potrebne

5.1. Proračunska načela

a) Drugi zakonodajni akti v zvezi z izvrševanjem proračuna morajo biti usklajeni s FU. To načelo je treba še okrepiti (čl. 2 FU).

b) Načelo točnosti proračuna je treba razširiti (čl. 5 FU), da se poudari, da morajo biti obstoječe pravne obveznosti pokrite z ustreznimi proračunskimi sredstvi.

c) V zvezi z načelom enotnosti proračuna je treba poenostaviti pravilo, ki se nanaša na obresti iz predhodnega financiranja (čl. 5(4) FU). Po sedanjem pravilu predhodno financiranje in obresti iz njega pripadajo Skupnosti, obresti pa morajo biti izterjane vsaj enkrat letno. Obstoječi obseg tega pravila je omejen na donacije, ki spadajo pod centralizirano upravljanje s strani služb Komisije (čl. 3 ID). To povzroča nesorazmerno obremenitev za tiste programe, kjer so potrebni notranji upravni viri za vodenje naloga za izterjavo. V skladu s predlogom se omogoči, da se znesek obresti odpiše od končnega plačila upravičencu. To ohranja načela lastništva Skupnosti glede predhodnega financiranja in obračunavanja ustvarjenih obresti. Omejitve obsega uporabe splošnega pravila bi morale biti vključene v FU in ne v ID.

d) V zvezi z načelom enoletnosti je treba uvesti več učinkovitosti in preglednosti za izpolnjevanje naslednjih potreb:

- Prenos nediferenciranih proračunskih sredstev bi moral biti izjemoma dovoljen v primeru odhodkov za neposredna plačila kmetom.

- Prevzem obveznosti za odhodke vnaprej , od 15. decembra leta n-1, bi moral biti izjemoma odobren za pomoč za krizno upravljanje in humanitarno pomoč iz čl. 110 FU.

- Treba je odpraviti omejitve najvišjega praga za vnaprejšnje odobritve proračunskih sredstev za sedanji „EKUJS/Jamstvo“ (od 15. novembra leta n-1) za pokrivanje rutinskih odhodkov za upravljanje (v breme proračuna za leto n) (čl. 150(3) FU). V skladu z novim Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom (COM(2004) 489 konč. z dne 14.7.2004) bodo zahtevki za plačila najštevilnejši na začetku proračunskega leta n.

- Nediferencirana proračunska sredstva za veterinarske ukrepe , ki bremenijo sedanji „EKUJS/Jamstvo“, naj bi se spremenila v diferencirana proračunska sredstva, ki bolj ustrezajo večletnosti odhodkov (čl. 149(1) FU).

e) V zvezi z načelom univerzalnosti je treba seznamu namenskih prejemkov dodati dve postavki (čl. 18):

- možnost, da države članice v programe zunanjih odnosov vplačajo ad hoc prispevke;

- prihodki iz prodaje vozil, opreme, objektov itd.

f) Po trenutni ureditvi mora Komisiji proračunski organ najprej odobriti prejemek vsake donacije (čl. 19(2)). Da bi se izognili nepotrebnim in okornim postopkom, bi bilo praktično, če bi omejili zahtevo po odobritvi na donacije, ki vključujejo znatne stroške.

g) V zvezi z načelom specifikacije proračuna bi bilo treba poenostaviti in pojasniti pravila o prerazporejanju proračunskih sredstev, kjer so se pokazala kot okorna ali nejasna:

- „Postopek priglasitve“ (čl. 22 in 23): besedilo ne omenja, kdaj naj bi začel teči rok za odločitev proračunskega organa, zato je potreben popravek.

- Zaradi boljše učinkovitosti bi moralo biti Komisiji dovoljeno, da se samostojno odloča o prerazporejanju iz rezerv , če pri pripravi proračuna ni temeljnega akta za zadevni ukrep, vendar je ta sprejet med letom (čl. 23(1) novi odstavek (d)).

- Pravila o prerazporejanju proračunskih sredstev za upravo morajo biti prilagojena novi zgradbi k dejavnostim usmerjenega proračuna („activity-based budgeting“ – ABB).

5.2. Metode upravljanja (čl. 53–57)

a) Omejitev deljenega upravljanja na EKUJS in strukturne sklade mora biti odstranjena, da bo odražala sedanjo prakso na podlagi obstoječih uredb in predloge za bodoče temeljne akte po letu 2006.

b) Za skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami je treba opredelitev in zahteve pojasniti in jih dopolniti v skladu z operativnimi zahtevami.

c) Pogoji in kriteriji za uporabo nacionalnih organov javnega sektorja („ nacionalne agencije “) morajo biti poenostavljeni za olajšanje njihove uporabe, obseg te določbe pa se razširi še na mednarodne javne organe.

d) Posebni primer posebnih svetovalcev/vodij misij , ki jih imenuje Svet za vodenje določenih akcij v skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP), mora biti vključen kot poseben primer posrednega centraliziranega upravljanja.

e) Treba je spremeniti prepoved prenašanja nalog izvrševanja proračuna na privatne organe , saj so izkušnje pokazale, da so pogoji te prepovedi nepotrebno strogi.

f) Nazadnje, ob upoštevanju potrebe po skupnem okviru nadzora je nadzor, ki ga izvaja Komisija pri decentraliziranem ali posrednem centraliziranem upravljanju, ter kjer je to ustrezno, pri deljenem upravljanju, okrepljen, zlasti z dodanimi določbami o odgovornostih držav članic pri deljenem upravljanju.

5.3. Finančni udeleženci

Odnos med notranjim revizorjem Komisije in agencijami (FU) mora biti popravljen (čl. 185 FU). Zadnje morajo imeti svoje lastne službe notranje revizije, ki so odgovorne svojemu upravnemu odboru, medtem ko notranji revizor Komisije poroča kolegiju o postopkih in sistemih Komisije.

V zvezi z računovodjo mora biti pojasnjena njegova/njena odgovornost za potrjevanje računovodskih izkazov na osnovi finančnih informacij, ki mu/ji jih dostavijo računovodje.

5.4. Izterjava terjatev (čl. 72–73b)

Pravila o izterjavi terjatev morajo biti pojasnjena in okrepljena .

a) V pomoč prisilni izterjavi je treba zagotoviti (v čl. 72 FU), da terjatvam Skupnosti koristijo tudi instrumenti, ki so bili sprejeti po določbah Pogodbe o sodnem sodelovanju v zadevah civilnega prava s čezmejnimi posledicami (čl. 65 PES).

b) Države članice morajo izterjave obravnavati na enak način, kot obravnavajo svoje lastne finančne terjatve v svoji pristojnosti, in jim omogočiti enake privilegije .

c) Praktične izkušnje služb Komisije kažejo, da za razliko od državnih organov v številnih nacionalnih pristojnostih za Skupnost ne velja rok zastaranja, po katerem finančne terjatve zastarajo. Uvedba takega roka zastaranja ustreza načelom dobrega finančnega poslovodenja in enake obravnave subjektov. Enak rok zastaranja petih let je že določen za globe in periodične denarne kazni v Uredbi Sveta o izvajanju pravil konkurence.

5.5. Javna naročila in pogodbe

Eden od glavnih ciljev in dosežkov FU, sprejete leta 2002, je bil, da je prenesla direktive o javnih naročilih ES, tako da so lahko institucije Skupnosti uporabile enake standarde kot države članice. Zaradi sprejetja nove direktive o javnih naročilih ES leta 2004 je potrebnih še nekaj dodatnih sprememb FU:

a) Vključitev možnosti razglasitve javnega razpisa za tajnega .

b) Razlikovanje med najresnejšimi razlogi za izključitev in drugimi razlogi, ki vključujejo nižjo stopnjo finančnega tveganja: najresnejši razlogi za izključitev morajo biti obvezujoči, medtem ko je treba ostale uporabiti po potrebi na osnovi ocene tveganja, ki jo opravi naročnik.

Izkušnje kažejo, da so potrebne naslednje spremembe:

a) Možnost skupne enotne baze podatkov tistih kandidatov ali ponudnikov, ki so izključeni v skladu s členoma 93 in 94 FU.

b) Razširitev poenostavljenih pravil, ki urejajo oddajo javnih naročil zunanjim strokovnjakom za ocenjevanje in tehnično pomoč (čl. 91 in 97 FU).

c) Pojasnitev dolžnosti institucij glede prekinitve postopka javnega naročila ali pogodbe v primerih goljufije itd.

5.6. Donacije

Potrebna je poenostavitev pravil: zahteve za preverjanje in jamstva je treba bolje prilagoditi povezanim finančnim tveganjem.

a) Obseg naslova o donacijah (naslov 6 prvega dela FU) mora biti pojasnjen (čl. 108 FU) zlasti v zvezi s financiranjem, povezanim z dejavnostmi posojanja in lastništvom deleža .

b) V zvezi z javnimi naročili je nujno treba dodati načelo sorazmernosti.

c) Treba je pojasniti obseg pravila o neprofitnosti in njegovo povezavo med FU in ID.

d) V določenih primerih narava ukrepa ne dopušča druge možnosti pri izbiri upravičencev. Ta kategorija bi torej morala biti dodana v čl. 110 FU.

e) Isti ukrep ne bi smel dobiti več kot eno donacijo za katerega koli upravičenca. Toda nekateri temeljni akti omogočajo kombiniranje financiranja Skupnosti, saj se zdi uporabno, na primer, da strukturne sklade dopolnjujejo intervencije iz drugih programov (npr. vseevropska omrežja). Prav tako bi moralo biti jasno, da isti stroški nikoli ne morejo biti financirani dvakrat (čl. 111 FU).

f) Kadar so donacije dodeljene za tekoče stroške , se je kot nepotrebno togo pokazalo pravilo, da potrebni sporazum ne sme biti podpisan kasneje kot v štirih mesecih po začetku finančnega leta upravičenca. Ker obstajajo stroga pravila o naknadnem financiranju, je ta rok lahko brez skrbi določen na šest mesecev (čl. 112 FU).

g) Uporaba pavšalnih izplačil mora biti odobrena na ravni FU skupaj z bolj tradicionalno metodo sorazmernega povračila stroškov, ki so dejansko nastali (novi čl. 113a).

h) Določene omejitve o upravičenosti upravičencev je treba odstraniti (čl. 114 FU), da se omogočijo donacije fizičnim osebam in nekaterim vrstam združenj, ki niso pravne osebe .

i) Pravila o izključitvi iz postopkov donacije morajo vključevati enako razlikovanje kot tista o javnih naročilih (glej 5.5 pododstavek 1(b) zgoraj) glede stopnje resnosti (čl. 114 FU).

j) Izrecno je treba določiti primere, v katerih izvedba ukrepa zahteva finančno podporo tretjim osebam.

5.7. Računovodstvo

Za naslov VII prvega dela ni predlaganih nobenih bistvenih sprememb (čl. 121–138 FU). Potrebno je le naslednje pojasnilo: treba je določiti možnost za razširitev obsega konsolidacije v skladu z računovodskimi pravili ES.

5.8. Posebni sektorji politik v drugem delu FU

a) Naslov I: kmetijstvo. O nekaterih spremembah piše že točka 5.1 zgoraj (proračunska načela). Dodatno:

- Treba je prilagoditi terminologijo zaradi uvedbe novega Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada ( EKJS ).

- Začasne proračunske obveznosti so lahko sprejete kasneje kot v normalnem dvomesečnem roku po prejetju poročila o izvrševanju izdatkov države članice v primerih, ko se pričakuje sklep o prerazporeditvi odobrenih proračunskih sredstev.

- Čl. 153 FU o prerazporejanju je netočen: vsebovati mora samo sklic na postopek priglasitve iz čl. 23.

b) Naslov II: strukturni skladi.

- V naslovu in čl. 155(1) in (3) je treba spremeniti terminologijo, da se bo posebej nanašala na strukturne sklade, kohezijski sklad, sklade za ribištvo in sklad za razvoj podeželja.

- V novih temeljnih aktih, ki jih Komisija predlaga za strukturne ukrepe po letu 2006, pravilo o samodejnem prenehanju odobrenih proračunskih sredstev ne velja v primeru višje sile, ki resno prekine izvrševanje ukrepov. V takem primeru zato ni potrebna ponovna odobritev proračunskih sredstev. Toda Komisija meni, da je utemeljeno obdržati primer „očitne napake“, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji (čl. 157). To bo omogočilo, da se odobritve za prevzem obveznosti najdejo, ne da bi prekinili splošno načrtovanje proračunskih sredstev za sedemletno obdobje.

c) Naslov III: raziskave.

Izjemoma mora biti mogoče zapadle odobritve za proračunska sredstva ponovno dati na voljo v primeru okvirnega raziskovalnega programa pod strogo določenimi pogoji; to bo omogočilo, da se zapadla proračunska sredstva, namenjena za projekte, ki niso bili izvedeni v celoti ali le deloma, lahko ponovno uporabijo za druge projekte zadostne kakovosti.

5.9. Uradi

Medinstitucionalne evropske urade je treba pooblastiti za delovanje kot pooblaščeni odredbodajalci za proračunska sredstva iz proračuna drugih institucij.

5.10. Ustavna pogodba

Komisija je predstavila ta predlog v skladu s pravnim stanjem na datum, ko je bil predlog sprejet. Ko bo ustavna pogodba ratificirana, bodo predlagane morebitne potrebne spremembe FU.

2005/0090(CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

z dne […]

o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 279 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 183 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[2],

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča[3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[4], v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“, določa zakonsko podlago reforme finančnega poslovodenja. Zaradi te njene lastnosti morajo biti njeni osnovni elementi ohranjeni in okrepljeni. Poleg tega vzpostavlja proračunska načela, ki jih je treba spoštovati v vseh zakonodajnih aktih in od katerih je treba kar se da malo odstopati.

(2) Praktične izkušnje so pokazale, da so potrebne določene spremembe za lažje izvrševanje proračuna in uresničevanje osnovnih ciljev politik ter za prilagoditev nekaterih zahtev glede postopka in dokazil, zato da bodo bolj sorazmerne s povezanimi tveganji in stroški.

(3) Vse spremembe morajo prispevati k doseganju ciljev reform Komisije, pripomoči k izboljšanju ali zagotavljanju dobrega finančnega poslovodenja ter okrepiti zaščito finančnih interesov Skupnosti pred goljufijo in nezakonitim ravnanjem, s čimer bodo pripomogle k oblikovanju razumnega zagotovila zakonitosti in pravilnosti finančnih poslov.

(4) Nekatere spremembe so potrebne za upoštevanje predpisov za izvrševanje prejemkov in odhodkov proračuna, vsebovanih v zakonodajnih aktih, ki bodo sprejeti za obdobje 2007 do 2013, da se zagotovi skladnost med temi akti in finančno uredbo.

(5) Okrepiti je treba načelo, da morajo biti drugi zakonodajni akti, ki zadevajo izvrševanje proračuna, v skladu s finančno uredbo.

(6) Pri določenih točkah je potrebno več učinkovitosti in preglednosti glede uporabe proračunskih načel, zato da se bolje odgovori na operativne zahteve.

(7) V zvezi z načelom enotnosti proračuna je treba poenostaviti pravilo, ki se nanaša na obresti iz predhodnega financiranja. Upravna obremenitev pri izterjavi teh obresti je nesorazmerna z želenim ciljem, zato bi bilo bolj učinkovito, če se omogoči, da se znesek obresti odpiše od končnega izplačila upravičencu.

(8) V zvezi z načelom enoletnosti je treba uvesti več prožnosti in preglednosti za izpolnjevanje operativnih potreb. Prenos proračunskih sredstev bi moral biti izjemoma dovoljen v primeru odhodkov za neposredna plačila kmetom v skladu z novim Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom (EKJS). Za pomoč za krizno upravljanje in humanitarno pomoč bi moral biti odobren prevzem obveznosti za odhodke vnaprej, tako da se lahko Skupnost ustrezno odzove, če se mednarodna nesreča dogodi ob koncu proračunskega leta.

(9) V skladu z novimi kmetijskimi uredbami bodo zahtevki za plačila iz držav članic najštevilnejši na začetku proračunskega leta n. Zato je treba glede na zadnji sprejeti proračun za kmetijstvo odstraniti najvišji prag za vnaprejšnje odobritve proračunskih sredstev za EKJS (od 15. novembra leta n-1) za pokrivanje rutinskih odhodkov za upravljanje. V zvezi z mejo za vnaprejšnji prevzem obveznosti za upravne odhodke je treba besedilo spremeniti tako, da se sklicuje na proračunska sredstva, o katerih odloča proračunski organ.

(10) Uporaba nediferenciranih proračunskih sredstev za veterinarske ukrepe, ki bremenijo EKJS, čezmerno ovira izvrševanje takšnih ukrepov, zlasti pri omejitvah možnosti za prenose. Zato je treba dovoliti uporabo diferenciranih proračunskih sredstev za takšne odhodke, saj je to bolj v skladu z večletno naravo ukrepov.

(11) V zvezi z načelom univerzalnosti je treba seznamu namenskih prejemkov dodati dve točki. Prvič, kot je to zdaj že možno pri določenih raziskovalnih programih, je treba državam članicam omogočiti, da v obliki namenskih prejemkov vplačajo ad hoc prispevke za projekte v programih zunanjih odnosov, ki jih upravlja Komisija. Drugič, prihodke iz prodaje vozil, opreme, objektov in naprav, materiala ter znanstvenih in tehničnih strojev, ki so nadomeščeni z drugimi ali so izločeni, bi bilo treba obravnavati kot namenske prejemke, da bi tako odredbodajalce spodbudili, naj za odprodajo pridobijo najboljšo ceno.

(12) Po trenutni ureditvi mora Komisiji proračunski organ najprej odobriti prejemek donacije, kot so darila ali volila, ki pomenijo finančno obremenitev. V izogib nepotrebnim in okornim postopkom bi morala biti odobritev obvezna samo v primerih, ki vključujejo znatne stroške.

(13) V zvezi z načelom specifikacije proračuna je treba v določenih točkah poenostaviti in pojasniti pravila o prerazporejanju proračunskih sredstev, saj so se v praksi pokazala kot okorna ali nejasna. Namen člena 22 finančne uredbe je bil, da se uporablja za vse institucije razen za Komisijo, saj ima Komisija svojo lastno ureditev. To določbo je torej treba ustrezno spremeniti.

(14) V zvezi s „postopkom priglasitve“ Komisija in druge institucije priglasijo svoje predloge prerazporeditve proračunskemu organu, ki lahko uporabi običajni postopek, če želi ugovarjati. V takšnih primerih za sklep proračunskega organa o prerazporeditvi v teoriji veljajo običajni roki. Toda besedilo ne določa, kdaj naj bi čas za omenjeni rok začel teči, zato je treba to opustitev odpraviti.

(15) Da bi poenostavili upravljanje posameznih proračunov, je treba dovoliti vsem institucijam razen Komisiji, da proračunska sredstva prerazporedijo iz enega člena v drugega znotraj enega poglavja brez predhodne priglasitve proračunskemu organu.

(16) Zaradi boljše učinkovitosti je treba Komisiji dovoliti, da se samostojno odloča o prerazporejanju iz rezerv v primerih, ko ob času priprave proračuna za zadevni ukrep ne obstaja noben temeljni akt v smislu člena 49 finančne uredbe, vendar pa je temeljni akt sprejet v danem letu.

(17) Pravila o prerazporeditvi proračunskih sredstev za upravo Komisije bi bilo treba prilagoditi novi zgradbi k dejavnostim usmerjenega proračuna („activity-based budgeting“ – ABB). Zato bi moral biti „postopek priglasitve“ omejen na prerazporeditve med členi znotraj upravnega poglavja vsakega naslova, ki presegajo 10 % proračunskih sredstev v letu. Po drugi strani pa bi morala o prerazporeditvah med členi različnih naslovov, ki financirajo odhodke iste narave, Komisija odločati samostojno.

(18) Člene 26, 45 in 46 finančne uredbe bi bilo treba spremeniti zaradi ukinitve rezerve, povezane s posojili in jamstvi za posojila Skupnosti tretjim državam, ter zaradi sprejetja novega mehanizma oblikovanja rezervacij za Jamstveni sklad za zunanje ukrepe.

(19) V zvezi s proračunskim postopkom se je zahteva iz člena 29 finančne uredbe po objavi proračuna v dveh mesecih po njegovem sprejetju izkazala za nerealno: rok treh mesecev bi bil bolj izvedljiv. V člen 33 bi bilo treba vnesti pojem „izjava o dejavnosti“, da bi tako eden od ključnih elementov ABB postal uraden. V členu 46 o vsebini proračuna bi morali biti roki plačil vključeni v delovne dokumente, ki spremljajo predhodni predlog proračuna, namesto v sam proračun, saj niso pomembni za proračunske postopke in predstavljajo nepotrebno breme.

(20) V zvezi z metodami upravljanja je potrebno v členu 53(3) finančne uredbe odstraniti omejitev deljenega upravljanja na Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS) in strukturne sklade, saj se bodo zdaj pod deljenim upravljanjem izvajali dodatni programi. Zahteve iz člena 53(7) glede skupnega upravljanja bi bilo treba pojasniti. Kriterije iz člena 54 glede uporabe nacionalnih organov javnega sektorja bi bilo treba poenostaviti za lažjo uporabo in za izpolnjevanje naraščajočih operativnih potreb, obseg te določbe pa bi bilo treba razširiti na mednarodne javne organe. Člen 54 bi moral prav tako pojasniti stališče glede posebnega primera posebnih svetovalcev ali vodij misij, ki jih imenuje Svet za vodenje določenih ukrepov v okviru skupne zunanje in varnostne politike.

(21) Da bi upoštevali tekoče razprave med institucijami glede postopka razrešnice in uvedbe ustreznih nadzornih sistemov, je treba bolj podrobno določiti odgovornost držav članic pri deljenem upravljanju, pri čemer je treba upoštevati vzajemno odgovornost držav članic in Komisije. Ob upoštevanju potrebe po skupnem okviru nadzora bi moral biti nadzor, ki ga izvaja Komisija pri decentraliziranem ali posrednem centraliziranem upravljanju ter, kjer je to ustrezno, pri deljenem upravljanju, okrepljen.

(22) Treba je spremeniti prepoved iz člena 57 finančne uredbe glede prenašanja nalog izvrševanja proračuna na zasebne subjekte, saj se je pokazalo, da so pogoji te prepovedi nepotrebno strogi. Omogočiti je treba, na primer, da Komisija uporabi storitve potovalne agencije ali organizatorjev konferenc, da ti prevzamejo povračilo stroškov udeležencev na konferencah, ob čemer je treba zagotoviti, da privatno podjetje ne uporablja diskrecijskih pooblastil.

(23) Pooblaščenemu odredbodajalcu bi moralo biti dovoljeno, da zadevo prepustiti komisiji za finančne nepravilnosti, če meni, da je prišlo do finančne nepravilnosti.

(24) V zvezi z računovodjo mora biti pojasnjena njegova odgovornost za potrjevanje računovodskih izkazov na osnovi finančnih informacij, ki mu jih dostavijo odredbodajalci.

(25) V zvezi z notranjim revizorjem bi bilo treba pojasniti odnos med notranjim revizorjem Komisije in „organi, ki jih ustanovijo Skupnosti“. Ti organi bi morali imeti svoje lastne službe notranje revizije, ki so odgovorne svojemu upravnemu odboru, medtem ko notranji revizor Komisije poroča kolegiju o postopkih in sistemih Komisije. Notranji revizor Komisije bi morala samo potrditi, da službe notranje revizije organov ustrezajo mednarodnim standardom, za kar bi morala revizor imeti možnost, da izvede presojo kakovosti.

(26) Pravila o izterjavi terjatev bi bilo treba pojasniti in okrepiti, da se upošteva najnovejša sodna praksa in bolje varujejo finančni interesi Skupnosti. V pomoč prisilni izterjavi je treba v členu 72 finančne uredbe zagotoviti, da se za terjatve Skupnosti lahko uporabljajo tudi instrumenti, ki so bili sprejeti po določbah Pogodbe ES o sodnem sodelovanju v zadevah civilnega prava s čezmejnimi posledicami, kar pomeni predvsem to, da je upravičenost, ki jo ugotovijo sodišča iz ene pristojnosti, priznana po poenostavljenem postopku na sodiščih druge pristojnosti. Da bi izboljšali učinkovitost izterjav, je treba uvesti nov člen 73a, v skladu s katerim bi države članice morale obravnavati terjatve Skupnosti na enak način kot terjatve fiskalne narave, ki spadajo pod njihovo pristojnostjo.

(27) Treba je tudi uvesti rok zastaranja veljavnosti terjatev. Za razliko od številnih držav članic za Skupnost ne velja rok zastaranja, po katerem finančne terjatve po določenem času zastarajo. Prav tako Skupnost ni omejena z rokom zastaranja pri svojih terjatvah do tretjih oseb. Uvedba takega roka zastaranja v novem členu 73b ustreza dobremu finančnemu poslovodenju.

(28) Glede pravil o javnih naročilih je treba narediti določene tehnične spremembe, da se zagotovi, da je terminologija finančne uredbe popolnoma usklajena s tisto iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o uskladitvi postopkov oddaje javnih naročil za gradnje, blago in storitve[5]. Vključitev možnosti opredelitve postopka naročil kot tajnega, ki jo navedena Direktiva dovoljuje državam članicam, bi morala biti na voljo institucijam Skupnosti v členu 91 finančne uredbe.

(29) Pravila finančne uredbe glede izključitve ponudnikov za institucije Skupnosti postavljajo strožji režim od tistega iz Direktive 2004/18/ES. Finančna uredba ne razlikuje med najresnejšimi razlogi za izključitev in drugimi razlogi. Po drugi strani pa Direktiva 2004/18/ES dejansko razlikuje med temi razlogi in to razlikovanje bi moralo biti na voljo institucijam Skupnosti. Člena 93 in 94 finančne uredbe bi morala določati obvezno izključitev v najbolj resnih primerih, hkrati pa dovoljevati možnost, da naročnik na podlagi ocene tveganja doda druge primere za izključitev. Enako razlikovanje bi bilo treba določiti v členu 114 finančne uredbe v zvezi z donacijami. Pravila o kaznih iz člena 96 navedene uredbe bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(30) V členu 93 finančne uredbe bi moralo biti določeno, da je obvezno, da kandidati ali ponudniki v postopkih naročil dokažejo, če je to od njih zahtevano, lastništvo oziroma upravljanje, nadzor in pooblastilo za zastopanje pravne entitete, ki je predložila ponudbo, zato da naročnik lahko preveri, ali lastnik ni izključen.

(31) Člen 95 finančne uredbe zahteva od vseh institucij, da vzdržujejo baze podatkov tistih kandidatov ali ponudnikov, ki so izključeni v skladu s členoma 93 ali 94, in da drugim institucijam omogočijo dostop do svoje baze. Bilo bi bolj stroškovno učinkovito, vendar vseeno v skladu s tem načelom, če se majhnim institucijam, ki izvajajo le malo postopkov naročil, omogoči, da izpolnijo to zahtevo s skupno bazo podatkov.

(32) Zaporedni okvirni raziskovalni programi so olajšali delo Komisije z uvedbo posebnih poenostavljenih pravil, ki urejajo oddajo naročil posameznim strokovnjakom za ocenjevanje in tehnično pomoč. Člena 91 in 97 finančne uredbe bi morala podobno določiti glede drugih programov, kjer se pojavlja potreba po takšnem postopku.

(33) Treba bi bilo pojasniti dolžnosti institucij pri prekinitvi postopka naročila ali pogodbe v skladu s členom 103 finančne uredbe v primerih goljufije in nepravilnosti, zato da bodo te obveznosti razumljive in izvedljive.

(34) V zvezi z donacijami je treba poenostaviti pravila. Zahteve za preverjanja in jamstva bi morale biti bolj sorazmerne s povezanimi finančnimi tveganji. Najprej je treba narediti nekaj bistvenih sprememb v finančni uredbi, da bi se lahko kasneje v izvedbenih določbah uvedlo bolj podrobna pravila. Obseg donacij je treba v členu 108 finančne uredbe pojasniti zlasti glede financiranja, povezanega z dejavnostmi posojanja in lastništvom deležev. Treba je dodati načelo sorazmernosti.

(35) V finančno uredbo se zdi ustrezno vključiti izjeme od pravila neprofitnosti iz izvedbenih določb. Poleg tega bi moralo biti iz člena 109 finančne uredbe zelo jasno, da je glavni namen dodeljevanja donacij določenim ukrepom pomagati okrepiti finančno sposobnost ali ustvariti dohodek.

(36) Pravilo, da bi morale biti donacije dodeljene na podlagi objavljenih razpisov, se je izkazalo kot dobro. Toda izkušnje so pokazale, da v določenih primerih narava ukrepa ne dopušča druge možnosti pri izbiranju upravičencev, in iz člena 110 finančne uredbe bi moralo biti popolnoma jasno, da se to lahko zgodi v izrednih primerih.

(37) Za zagotavljanje uspešnosti odhodkov je treba spremeniti pravilo, da isti ukrep ne bi smel dovoljevati dodeljevanje več kot ene donacije kateremu koli upravičencu, saj nekateri temeljni akti dejansko omogočajo kombiniranje financiranja Skupnosti in takšni primeri so lahko v prihodnosti še pogostejši. Toda ob tem je treba izkoristiti priložnost za pojasnitev v členu 111 finančne uredbe, da proračun Skupnosti nikoli ne more dvakrat financirati istih stroškov.

(38) Kadar so donacije dodeljene za tekoče stroške, se je kot nepotrebno togo pokazalo pravilo, da potrebni sporazum ne sme biti podpisan kasneje kot v štirih mesecih po začetku finančnega leta upravičenca, zato se lahko v členu 112 finančne uredbe ta rok brez skrbi postavi na 6 mesecev.

(39) Za jasnost in preglednost bi bilo treba v novem členu 113a finančne uredbe odobriti uporabo pavšalnih izplačil, da bodo obstajali skupaj z bolj tradicionalno metodo povračila stroškov, ki so dejansko nastali.

(40) V členu 114 finančne uredbe je treba odpraviti določene omejitve o upravičenosti upravičencev, da se omogočijo donacije fizičnim osebam in določenim vrstam združenj, ki niso pravne osebe.

(41) Čeprav bodo donacije še vedno dodeljene na podlagi meril za ocenitev sposobnosti in za ocenitev vsebine vloge, v praksi ni nobene potrebe po tem, da bi ta merila ocenila ena in edina komisija, zato je treba to zahtevo iz člena 116 finančne uredbe odpraviti.

(42) V zvezi s standardi naročil, ki jih morajo uporabiti upravičenci donacij, je obstoječe pravilo v členu 120 finančne uredbe nejasno in bi ga bilo treba poenostaviti. Poleg tega je treba izrecno določiti primere, v katerih izvedba ukrepa zahteva finančno podporo tretjim osebam.

(43) V zvezi s pravili o računovodstvu in zaključnem računu bi moral člen 121 finančne uredbe omogočati, da računovodja Komisije v skladu z mednarodnimi standardi ugotovi, kateri drugi organi, poleg tistih, ki prejemajo subvencije Skupnosti, spadajo v okvir konsolidacije.

(44) Zaradi vzpostavitve EKJS, ki bo od leta 2007 nadomestil EKUJS, je treba popraviti terminologijo v naslovu naslova I drugega dela ter v členih 148 do 151 finančne uredbe. V členu 151 je potrebna pojasnitev, da bo jasno, da so začasne proračunske obveznosti lahko sprejete kasneje kot v normalnem dvomesečnem roku po prejetju poročila o izvrševanju izdatkov države članice v primerih, ko se pričakuje sklep o prerazporeditvi odobrenih proračunskih sredstvih. Člen 153 o prerazporeditvi je treba zapisati bolj jasno.

(45) Terminologijo bi bilo treba spremeniti tudi v naslovu naslova II drugega dela ter členu 155 (1) in (3) finančne uredbe, da se bodo ti nanašali samo na strukturne sklade, kohezijski sklad, sklad za ribištvo in sklad za razvoj podeželja. Odpraviti je treba sklicevanja na predpristopne strukturne ukrepe (ISPA) in kmetijske ukrepe (SAPARD), saj spadajo pod decentralizirano upravljanje s strani tretjih držav iz člena 164 in se bodo še naprej izvajali na skorajda enak način kot sedaj. V zvezi s ponovno uporabo zapadlih proračunskih sredstev je treba, v skladu z novimi temeljnimi akti za strukturne ukrepe v obdobju od 2007 do 2013, ki urejajo primer višje sile, v finančni uredbi obdržati določbo samo za primere, v katerih je „očitno napako“ mogoče pripisati Komisiji.

(46) V členu 160 finančne uredbe je treba dodati določbo o namenskih prejemkih iz prenehanja Evropske skupnosti za premog in jeklo in o tem, da so ustrezna proračunska sredstva na voljo.

(47) Treba je omogočiti, da se dajo proračunskih sredstev, ki so zapadla kot posledica celotne ali delne neizvedbe projektov, za katere so bila namenjena, ponovno v uporabo. Toda to bi moralo biti strogo omejeno in samo na področju raziskovanja, saj raziskovalni projekti predstavljajo večje finančno tveganje kot tisti na drugih področjih politik.

(48) V zvezi z zunanjimi ukrepi bi bilo treba pojasniti, da morajo biti postopki donacij, ki jih v primeru decentraliziranega upravljanja uporabljajo tretje države, določeni v finančnih sporazumih, sklenjenih s temi državami. To bi vodilo v kodifikacijo obstoječe prakse.

(49) V zvezi z evropskimi uradi bi bilo treba institucijam omogočiti, da prenesejo pooblastila odredbodajalca na direktorje medinstitucionalnih evropskih uradov za upravljanje proračunskih sredstev, ki spadajo v njihov zadevni del proračuna, da se tako olajša upravljanje. Čeprav bi morala njihova vsebina ostati nespremenjena, bi bilo treba člene 171, 173 in 176 finančne uredbe nekoliko preoblikovati, da se pojasni nadaljnje prenose pooblastil odredbodajalca s strani direktorjev uradov.

(50) Zato bi bilo treba Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 se spremeni:

(1) V členu 1 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Ta uredba določa pravila za vzpostavitev in izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti, v nadaljnjem besedilu ‚proračun‘, ter pripravo in revizijo zaključnega računa.“

(2) Člen 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 2

Vsaka določba o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna, ki jo vsebuje drugi zakonodajni akt, mora biti v skladu zlasti s proračunskimi načeli iz naslova II.“

(3) V členu 5 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim besedilom:

„4. Pod pogoji iz členov 5a, 18 in 74 se obresti na sredstva, ki so last Skupnosti, vpišejo v proračun kot razni prihodki.“

(4) V poglavju 1 naslova II prvega dela se vstavi naslednji člen 5a:

„Člen 5a

1. Obresti iz plačil predhodnega financiranja se pripišejo zadevnemu programu ali ukrepu in odštejejo od plačila razlike zneska, ki se dolguje upravičencu.

Uredba o določbah za izvajanje te uredbe, v nadaljevanju ‚izvedbene določbe‘ določi primere, v katerih odgovorni odredbodajalec izjemoma z nalogom za izterjavo letno izterja takšne obresti. Te obresti se nato vplačajo v proračun kot razni prihodki.

2. Obresti se ne izplačajo Skupnostim v naslednjih primerih:

(a) predhodno financiranje, ki po izvedbenih določbah ne predstavlja znatnega zneska;

(b) predhodno financiranje, plačano po pogodbi za oddajo naročila v smislu člena 88;

(c) predhodno financiranje, plačano državam članicam;

(d) predhodno financiranje, plačano v sklopu predpristopne pomoči;

(e) akontacije, plačane članom institucij in osebju v skladu s kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in pogoji za zaposlovanje drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, v nadaljnjem besedilu ‚kadrovski predpisi‘;

(f) predhodno financiranje, plačano v okviru skupnega upravljanja iz točke (c) člena 53 (1).“

(5) V členu 8(1) se doda naslednji stavek:

„Vnaprej plačani zneski bodo obravnavani kot prihodki za naslednje finančno leto.“

(6) V členu 12 se doda naslednji odstavek:

„Toda v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih so lahko proračunska sredstva, namenjena za dejavnosti pomoči za krizno upravljanje in humanitarne pomoči, odobrena od 15. decembra vsakega leta v breme proračunskih sredstev za naslednje finančno leto. Take obveznosti pa ne smejo presegati ene četrtine proračunskih sredstev na ustrezni proračunski vrstici za zadnji sprejeti proračun.“

(7) V členu 16 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Toda za namene denarnega toka iz člena 61 lahko računovodja in, v primeru blagajniške knjige predplačil, vodja blagajne predplačil in, za potrebe upravnega poslovodenja zunanjih služb Komisije, odgovorni odredbodajalec, izvajajo posle v nacionalnih valutah, kakor določajo ‚izvedbene določbe‘.“

(8) V členu 18 se odstavek 1 spremeni:

(a) Vstavi se naslednja točka (aa):

„(aa) finančni prispevki iz držav članic, drugih držav donatork ali mednarodnih organizacij za določene projekte ali programe zunanje pomoči, ki jih financira Skupnost in jih v njenem imenu upravlja Komisija, v skladu z zadevnim temeljnim aktom;“

(b) Vstavi se naslednja točka (ea):

„(ea) prihodki iz prodaje vozil, opreme, objektov in naprav, materiala ter znanstvenih in tehničnih strojev, ki so nadomeščeni z drugimi ali so izločeni;“

(9) V členu 19(2) se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Donacije, ki pomenijo tudi znatno finančno obremenitev, morata odobriti Evropski parlament in Svet, pri čemer morata oba sprejeti odločitev v dveh mesecih od datuma prejema zahteve Komisije.“

(10) Člen 22 se nadomesti z naslednjim besedilom:

“Člen 22

1. Katerakoli institucija razen Komisije lahko v svojem delu proračuna prerazporedi:

(a) iz enega naslova na drugega do vključno največ 10 % proračunskih sredstev za finančno leto na vrstici, iz katere naj bi se izvedla prerazporeditev;

(b) iz enega poglavja v drugega neomejeno.

2. Tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 institucije o svojih nameri obvestijo proračunski organ in Komisijo. Če katera koli veja proračunskega organa v tem obdobju temu iz ustrezno utemeljenih razlogov nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24.

Proračunski organ o teh prerazporeditvah odloči v časovnih rokih iz člena 24, ki začnejo teči na dan, ko je bil proračunski organ obveščen o nameravani prerazporeditvi.

3. Katerakoli institucija razen Komisije lahko na svojem delu proračuna proračunskemu organu predlaga prerazporeditve iz enega naslova na drugega, ki presegajo 10 % proračunskih sredstev za finančno leto na vrstici, iz katere naj bi bila narejena prerazporeditev. O tem proračunski organ ustrezno obvesti Komisijo. Za te prerazporeditve se uporablja postopek iz člena 24.

4. Katerakoli institucija razen Komisije lahko v svojem delu proračuna izvede prerazporeditve med poglavji, ne da bi morala o tem predhodno obvestiti proračunski organ.“

(11) Člen 23 se spremeni:

(a) odstavek 1 se spremeni:

(i) točka (b) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(b) v zvezi z odhodki za zaposlene in odhodki za materialne stroške prerazporedi sredstva z enega naslova na drugega samo med členi, ki financirajo odhodke iste narave“;

(ii) doda se naslednja točka (d):

„(d) prerazporedi proračunska sredstva iz naslova ‚rezervacije‘ iz člena 43 v primerih, ko ob pripravi proračuna ni temeljnega akta za zadevni ukrep, vendar pa je temeljni akt sprejet v danem proračunskem letu.“

(iii) drugi pododstavek se črta.

(b) Vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a. Komisija obvesti proračunski organ tri tedne pred naslednjim besedilom:

(a) prerazporeditvami sredstev med členi znotraj poglavja za proračunska sredstva za upravo iz istega naslova, če presegajo 10 % proračunskih sredstev prikazanega leta pri členu, iz katerega se prerazporedi;

(b) prerazporeditvami iz točke (c) odstavka 1.

Če katera koli veja proračunskega organa v navedenem tritedenskem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24. Proračunski organ odloči o teh prerazporeditvah v časovnih rokih iz člena 24, ki začnejo teči na dan, ko je Komisija obvestila proračunski organ o nameravani prerazporeditvi.“

(c) V odstavku 2 se „odstavka 1(c)“ nadomesti z „odstavkov 1 in 1a“.

(12) V členu 26(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Odločitve o prerazporeditvi, ki dovoljujejo uporabo rezerve za pomoč v nujnih primerih, sprejme proračunski organ na predlog Komisije. Za vsako posamično prerazporeditev sredstev je treba predložiti poseben predlog.“

(13) V členu 29 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Predsednik Evropskega parlamenta objavi proračun in spremembe proračuna, kakor sta bila dokončno sprejeta, v Uradnem listu Evropske unije .

Proračun se objavi tri mesece po datumu razglasitve, da je bil proračun dokončno sprejet.

Konsolidirani letni obračun in poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, ki ju pripravijo vse institucije, se objavita v Uradnem listu Evropske unije .“

(14) V členu 33(2) se točka (d) nadomesti z naslednjim besedilom:

„(d) izjave o dejavnosti s podatki o doseganju vseh predhodno določenih ciljev za različne dejavnosti ter novih ciljev, merjenih s kazalci; rezultati ocen se upoštevajo in navajajo kot dokaz o verjetnih koristih predlagane spremembe proračuna.“

(15) V členu 40 se točka (a) nadomesti z naslednjim besedilom:

„(a) skupni izkaz prihodkov in odhodkov;“

(16) Člen 43 se spremeni:

(a) V drugem pododstavku odstavka 1 se „člena 24“ nadomesti s „členov 23 in 24“;

(b) V odstavku 2 se „določa člen 24“ nadomesti z „določata člena 23 in 24“.

(17) V drugem odstavku člena 44 se „členov 22, 23 in 25“ nadomesti s „členov 23 in 25“;

(18) Člen 45 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 45

1. Del proračuna za Komisijo vključuje rezervo za nujno pomoč tretjim državam.

2. Rezervo iz odstavka 1 je treba črpati pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo po postopku iz členov 24 in 26.“

(19) Člen 46(1) se spremeni:

(a) Točka (1) se spremeni:

(i) Uvodni stavek se nadomesti z naslednjim besedilom:

„v skupnem izkazu prihodkov in odhodkov:“

(ii) točka (f) se črta;

(iii) točka (g) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(g) ustrezne pripombe za vsako podpodročje v skladu s členom 41(1)“.

(b) Točka (2) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(2) v delu proračuna za vsako institucijo se prihodki in odhodki prikazujejo na enak način kakor v točki 1.“

(c) V točki (3) se točka (c) nadomesti z naslednjim besedilom:

„(c) pri znanstvenem in tehničnem osebju lahko klasifikacija temelji na skupinah plačilnih razredov v skladu s pogoji, določenimi za vsak proračun; načrt delovnih mest mora določati število visoko usposobljenega tehničnega ali znanstvenega osebja, ki ima posebne ugodnosti na podlagi posebnih določb kadrovskih predpisov;“

(d) Točka (5) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(5) proračunske vrstice pod prihodki in odhodki, ki so potrebne za izvrševanje Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe.“

(20) V drugem pododstavku člena 47(1) se „plačilne razrede A1, A2 in A3“ nadomesti s „plačilne razrede AD 16, AD 15 in AD 14“.

(21) Člen 52 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 52

1. Vsem finančnim udeležencem in kateri koli drugi osebi, ki sodeluje pri izvrševanju, upravljanju, reviziji ali nadzoru proračuna, je prepovedano opravljati kakršna koli dejanja, ki bi lahko povzročila navzkrižje njihovih interesov z interesi Skupnosti. Če bi nastal tak primer, mora zadevni oseba prenehati s temi dejavnostmi in zadevo prepustiti pristojnemu organu.

2. Navzkrižje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca ali druge osebe iz odstavka 1 zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega skupnega interesa z upravičencem.“

(22) Člen 53 se spremeni:

(a) Odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim besedilom:

„3. Kadar Komisija izvršuje proračun na podlagi deljenega upravljanja, so naloge izvrševanja prenesene na države članice. Ta metoda bo veljala zlasti za ukrepe iz naslovov I in II drugega dela.

Da bi zagotovile uporabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili in načeli, države članice pri deljenem upravljanju naredijo vse, kar je potrebno:

(a) da se prepričajo, da so ukrepi, financirani iz proračuna, dejansko izvedeni, in da zagotovijo, da so izvedeni pravilno;

(b) da preprečijo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije;

(c) da izterjajo nepravilno plačana ali nepravilno uporabljena sredstva ali sredstva, izgubljena zaradi nepravilnosti ali napak.

V ta namen države članice izvajajo redne preglede in uvedejo učinkovit sistem notranjega nadzora. Po potrebi za namene točke (b) in (c) začnejo sodni pregon.

4. Kadar Komisija izvršuje proračun na podlagi decentraliziranega upravljanja, se naloge izvrševanja prenesejo na tretje države v skladu s členom 56 in naslova IV drugega dela.“

(b) Odstavek 6 se črta;

(c) Odstavek 7 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„7. Kadar Komisija izvršuje proračun s skupnim upravljanjem, določene naloge izvrševanja, v skladu z izvedbenimi določbami, prenese na mednarodne organizacije, v naslednjih primerih:

(a) kadar sta Komisija in mednarodna organizacija obvezani z dolgoročno okvirno pogodbo, ki upravno in finančno ureja njuno sodelovanje;

(b) kadar Komisija in mednarodna organizacija pripravljata skupni projekt ali program;

(c) kjer se zberejo sredstva več donatorjev in niso rezervirana za določene postavke ali kategorije odhodkov, to je, v primeru večdonatorskih ukrepov.

Te organizacije v svojih računovodskih, revizijskih in kontrolnih postopkih ter postopkih za oddajo naročil uporabljajo standarde, ki zagotavljajo enaka jamstva kot mednarodno sprejeti standardi.

Posamični sporazum za dodelitev financiranja, sklenjen z mednarodno organizacijo, vsebuje podrobne določbe glede izvrševanja nalog, ki so zaupane mednarodni organizaciji.“

(23) Člen 54 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Prenos nalog izvrševanja proračuna ustreza zahtevam dobrega finančnega poslovodenja in zagotavlja skladnost z načelom nediskriminacije in preglednosti ukrepov Skupnosti. Nobena naloga izvrševanja, ki se prenese na ta način, ne sme povzročiti navzkrižja interesov.“

(b) Odstavek 2 se spremeni:

(i) Točka (c) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(c) nacionalne ali mednarodne javne organe ali osebe zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, če dajo ustrezna finančna jamstva in izpolnjujejo pogoje iz izvedbenih določb.“

(ii) Doda se naslednja točka (d):

„(d) osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V PEU in so opisane v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49.“

(c) Drugi pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Takšni organi ali osebe sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi začnejo sodni pregon za izterjavo nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev.“

(24) Člena 55 in 56 se nadomestita z: naslednjim besedilom

„Člen 55

1. Izvajalske agencije so pravne osebe, ki jih ureja pravo Skupnosti in ki so ustanovljene s Sklepom Komisije, na katere se lahko prenesejo pooblastila za izvajanje celotnega programa ali projekta Skupnosti ali njegovega dela v imenu Komisije in pod njeno odgovornostjo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 (*).

2. Izvrševanje ustreznih proračunskih sredstev za poslovanje izvaja direktor agencije.

Člen 56

1. Če Komisija izvršuje proračun na podlagi posrednega centraliziranega upravljanja, mora najprej pridobiti dokaz o obstoju, pomembnosti in pravilnem delovanju v subjektu, ki mu zaupa izvrševanje, v skladu s pravili dobrega finančnega poslovodenja, glede naslednjega:

(a) preglednih postopkov za oddajo naročil in dodeljevanje donacij, ki so nediskriminatorni in izključujejo vsako navzkrižje interesov ter so v skladu z ustreznimi določbami te uredbe;

(b) učinkovitega sistema notranjega nadzora upravljanja dejavnosti, ki vključuje dejansko ločitev nalog odredbodajalca in računovodje ali enakovrednih delovnih mest;

(c) računovodskih postopkov za posle in postopke za pripravo računovodskih izkazov, ki bodo zagotovili pravilno uporabo sredstev Skupnosti in da se bo dejanska poraba teh sredstev odražala v računovodskih izkazih Skupnosti;

(d) neodvisne zunanje revizije;

(e) dostopa javnosti do informacij na ravni, ki je predvidena v predpisih Skupnosti.

2. V primeru decentraliziranega upravljanja se uporabljajo v celoti ali deloma pogoji iz odstavka 1, odvisno od stopnje decentralizacije, dogovorjene med Komisijo in zadevno tretjo državo.

Zadevna tretja država se zaveže izpolnjevati naslednje obveznosti:

(a) spoštovati, ob upoštevanju prvega pododstavka tega odstavka, merila iz odstavka 1;

(b) zagotoviti, da revizijo iz točke (d) odstavka 1 izvaja državna institucija za neodvisno zunanjo revizijo;

(c) izvajati redne preglede za zagotovitev, da so ukrepi, financirani iz proračuna, pravilno izvedeni;

(d) sprejeti potrebne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi začeti sodni pregon za izterjavo nepravilno plačanih sredstev.

3. Komisija zagotovi nadziranje, ocenjevanje in nadzor izvajanja zaupanih nalog. Kadar pri izvajanju nadzora uporablja lasten sistem nadzora, Komisija upošteva ekvivalentnost sistemov nadzora.

_________________________

(*) UL L 11, 16.1.2003, str.1.“

(25) V členu 57 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Komisija ne sme prenesti ukrepov za izvrševanje sredstev, ki izhajajo iz proračuna, vključno s plačili in izterjavo, na zunanje zasebne subjekte ali organe, razen v primerih iz člena 54(2)(c) ali v posebnih primerih, kjer naj se zadevna plačila, na podlagi pogojev in zneskov, ki jih določi Komisija, plačajo upravičencem, ki jih določi Komisija, in ki ne vključujejo izvajanja diskrecije subjekta ali organa, ki izvršuje plačila.“

(26) Člen 59 se spremeni:

(a) Vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a. Za namen tega naslova se izraz ‚osebje‘ nanaša na osebe, za katere veljajo kadrovski predpisi.“

(b) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3. Pooblastila odredbodajalca se lahko prenesejo ali nadalje prenesejo samo na osebje.“

(27) V členu 60 se prvi stavek odstavka 7 nadomesti z naslednjim besedilom:

„Odredbodajalec na podlagi prenosa poroča svoji instituciji o izvajanju svojih nalog v obliki letnega poročila o delu, ki mu priloži finančne in upravljavske informacije ter uradno izjavo, da podatki v poročilu predstavljajo resnično in pošteno mnenje.“

(28) Člen 61 se spremeni:

(a) vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Računovodja pripravi zaključni račun na podlagi podatkov, predloženih v skladu z odstavkom 2. Zaključni račun, pripravljen v skladu s členom 129(2) in (3), spremlja potrdilo računovodje, v katerem izjavlja, da je bil račun pripravljen v skladu z naslovom VII in v skladu z računovodskimi načeli, pravili in metodami iz priloge računovodskih izkazov.“

(b) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3. Če v tej uredbi ni določeno drugače, je le računovodja pooblaščen za upravljanje z gotovino in gotovini podobnimi sredstvi. Odgovoren je tudi za njihovo hrambo.“

(29) V členu 62 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Računovodja lahko pri opravljanju svojih nalog določene naloge prenese na podrejeno osebje.“

(30) Člen 63 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 63

1. Za plačilo majhnih zneskov, kot jih določajo izvedbene določbe, in za pobiranje prejemkov, ki niso lastna sredstva, se lahko vzpostavi blagajniška knjiga predplačil.

Toda na področju dejavnosti za pomoč za krizno upravljanje ali humanitarno pomoč v smislu člena 110 se lahko blagajniška knjiga predplačil uporabi za večja plačila.

2. Blagajniško knjigo predplačil odobri računovodja institucije in so zanjo odgovorni vodje blagajne predplačil, ki jih imenuje računovodja institucije.“

(31) V členu 65 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Določbe tega poglavja ne vplivajo na kazensko odgovornost, ki jo imajo lahko finančni udeleženci iz člena 64 po veljavni nacionalni zakonodaji in veljavnih določbah glede zaščite finančnih interesov Skupnosti ter glede boja proti korupciji uradnikov Skupnosti ali uradnikov držav članic.“

(32) Člen 66 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Odredbodajalec je odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi, ki določajo, da se od člana ali članice osebja iz zadevnih določb lahko zahteva, da v celoti ali delno poravna kakršno koli škodo, ki so jo imele Skupnosti zaradi resnega kršenja delovnih obveznosti med opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem njegovih ali njenih nalog, zlasti če določa, katere upravičene zneske je treba izterjati, ali izdaja naloge za izterjavo, prevzema obveznosti, odobrava izdatke ali podpisuje odredbe za plačilo, ne da bi pri tem upošteval ali upoštevala to uredbo in izvedbene določbe.“

(b) Vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Odredbodajalec na podlagi prenosa lahko zadevo prepusti komisiji iz odstavka 4, če meni, da se je zgodila finančna nepravilnost.“

(33) V členu 72(2) se doda naslednji pododstavek:

„Institucija lahko od pristojnega organa z rednim sodnim postopkom pridobi tudi nalog za izvršbo. Za takšne namene so njene terjatve izenačene s terjatvami po civilnem in gospodarskem pravu v smislu instrumentov, sprejetih na podlagi člena 65 Pogodbe ES.“

(34) Členu 73(2) se doda naslednji pododstavek:

„Odgovorni odredbodajalec lahko poleg tega prekliče ali prilagodi ugotovljeno terjatev v skladu s pogoji, določenimi v izvedbenih določbah.“

(35) Vključita se naslednja člena 73a in 73b:

„Člen 73a

Za zaščito finančnih interesov Skupnosti so njihove terjatve upravičene do enakih privilegijev v nacionalnih pravnih sistemih kot upravičenosti fiskalne narave javnih organov v državah članicah.

Člen 73b

Brez poseganja v določbe posebnih uredb in uporabo Sklepa Sveta glede sistema virov lastnih sredstev Skupnosti, so upravičenosti Skupnosti do tretjih oseb in upravičenosti tretjih oseb do Skupnosti omejene z zastaralnim rokom petih let.

Datum za izračun zastaralnega roka in pogoji za prekinitev tega roka so določeni v izvedbenih določbah.“

(36) V členu 75(2) se „s členom 49(2)“ nadomesti z „s členom 49(2)(d)“:

(37) V členu 77(3) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Odobritev za znesek proračunske obveznosti, ki ustreza pravni obeznosti, za katero v obdobju treh let po podpisu pravne obveznosti ni bilo izvršeno nobeno plačilo v smislu člena 81, se razveljavi.“

(38) V členu 87 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Če je notranji revizor član osebja, on ali ona prevzame odgovornost v skladu s kadrovskimi predpisi in izvedbenimi določbami.“

(39) Člen 88 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Javna naročila so pogodbe za finančno udeležbo, ki jih pisno sklenejo eden ali več gospodarskih subjektov in eden ali več naročnikov v smislu členov 104 in 167, da bi proti plačilu cene, ki se v celoti ali delno plača iz proračuna, pridobili premičnine ali nepremičnine, gradbena dela ali storitve.“

(b) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Ta naslov se ne nanaša na donacije, brez poseganja v člene 93 do 96.“

(40) Drugi pododstavek člena 90(1) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Obvestilo o javnem naročilu se objavi vnaprej, razen v primerih iz člena 91(2) te uredbe in za pogodbe o nudenju storitev iz Priloge II B Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18/ES (**).

___________________________

(**) UL L 134, 30.4.2004, str.114.“

(41) Člen 91 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Postopki za oddajo naročil imajo eno od naslednjih oblik:

(a) odprti postopek;

(b) omejeni postopek;

(c) natečaji;

(d) postopek s pogajanji;

(e) konkurenčni dialog;“

(b) V odstavku 2 se črta drugi pododstavek.

(c) Doda se naslednji odstavek 4:

„4. Izvedbene določbe določajo postopek naročila iz odstavka 1 za pogodbe o nudenju storitev iz Priloge II B Direktive 2004/18/ES in za naročila, označena kot tajna, ter vsebujejo določena pravila za oddajo naročil posameznim strokovnjakom za ocenjevanje in tehnično pomoč.“

(42) Člena 93 in 94 se nadomestita z naslednjim besedilom:

„Člen 93

1. Ob upoštevanju odstavka 5 so kandidati ali ponudniki, ki so v eni od naslednjih situacij, izključeni iz sodelovanja v postopku za oddajo naročila:

(a) če so bili pravnomočno obsojeni zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi, pranja denarja ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Skupnosti;

(b) če za njih trenutno veljajo upravne kazni iz člena 96.

2. Ob upoštevanju odstavka 5 in na podlagi analize tveganj se lahko naročnik odloči, da iz udeležbe v postopku naročila izloči kandidate in ponudnike, ki so v kateremkoli od naslednjih položajev:

(a) če je proti ponudniku uveden stečajni ali likvidacijski postopek ali postopek prisilne poravnave, če je sklenil dogovor z upniki, prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe ali je proti njemu uveden postopek, ki se nanaša na te postopke, ali je v kakršnih koli podobnih okoliščinah, ki nastanejo iz podobnega postopka, predvidenega v nacionalni zakonodaji ali drugih predpisih;

(b) če je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje v zvezi z njegovim poslovanjem;

(c) če mu lahko naročnik na kakršnikoli upravičeni podlagi dokaže resno kršitev poklicnih pravil;

(d) če ni poravnal obveznosti v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost ali davkov v skladu s zakonitimi predpisi države, v kateri ima sedež, ali države, v kateri ima sedež naročnik, ali države, v kateri naj bi se pogodba izvajala.

3. Vzroki za izključitev so določeni vnaprej in sporočeni kandidatom ali ponudnikom.

4. Kandidati ali ponudniki morajo dokazati, da se ne nahajajo v nobenem od položajev, naštetih v odstavku 1 in, kjer je to ustrezno, da niso v nobenem od položajev, naštetih v odstavku 2.

Kadar je kandidat ali ponudnik pravna entiteta, je treba na zahtevo naročnika predložiti informacije o lastništvu oziroma upravljanju, nadzoru in pooblastilu za zastopanje pravne entitete.

5. Izvedbene določbe določajo najdaljše obdobje, v katerem položaji iz odstavkov 1 (a) in 2 povzročajo izključitev kandidatov ali ponudnikov iz udeležbe v postopku naročila.

Člen 94

V postopku oddaje naročila tega ni mogoče oddati kandidatom ali ponudnikom:

(a) pri katerih se ugotovi navzkrižje interesov;

(b) ki so dali napačne izjave pri informacijah, ki jih zahteva naročnik kot pogoj za sodelovanje v postopku naročila, ali pa teh informacij sploh niso dali;

(c) ki so v enem od položajev za izključitev za dani postopek naročila;

(d) ki napravijo resne napake, nepravilnosti ali goljufije.“

(43) V členu 95 se doda naslednji odstavek:

„Toda zaradi stroškovne učinkovitosti se lahko dve ali več institucij dogovori o uporabi skupne baze podatkov.“

(44) Člen 96 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 96

1. Naročnik lahko izreče upravne ali denarne kazni:

(a) kandidatom ali ponudnikom v primerih iz točk (b) in (d) člena 94;

(b) izvajalcem, pri katerih je bila ugotovljena resna kršitev njihovih pogodbenih obveznosti po pogodbah ali sporazumih o donaciji, ki se financirajo iz proračuna.

Vendar pa mora naročnik v vseh primerih zadevni osebi dati možnost, da predstavi svoje pripombe.

2. Kazni iz odstavka 1 so sorazmerne s pomembnostjo pogodbe in resnostjo kršitve ter lahko vključujejo:

(a) izključitev kandidata ali ponudnika ali izvajalca za največ deset let iz oddaje naročil ali donacij, ki se financirajo iz proračuna;

(b) plačilo denarne kazni, ki jo kandidat ali ponudnik v primerih iz točke (a) odstavka 1 ali plača izvajalec ali upravičenec v primeru iz točke (b) odstavka 1, če so kršitve resne, pri čemer kazni ne smejo preseči vrednosti zadevne pogodbe.“

(45) V členu 97 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Naročilo se lahko odda v avtomatskem postopku ali v postopku za ugotavljanje najugodnejše ponudbe ali na podlagi sposobnosti kandidatov v primeru pogodb z zunanjimi strokovnjaki za ocenjevanje ali tehnično pomoč.“

(46) Člen 98 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Izbira postopka za predložitev ponudb ali vlog je takšna, da zagotavlja, da obstaja resnična konkurenca in da ostane vsebina ponudb zaupna, dokler se ponudbe ne odprejo hkrati.“

(b) Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4. Vse vloge ali ponudbe, za katere komisija za odpiranje ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, so ocenjene na podlagi meril za ocenitev sposobnosti ali za ocenitev vsebine ponudbe, določenih v razpisni dokumentaciji, da se naročniku predlaga, komu naj odda naročilo ali pred začetkom elektronske dražbe.“

(47) Člen 103 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 103

Kadar se v postopku za oddajo naročila pojavijo resne napake ali nepravilnosti ali goljufije, institucije prekinejo izvajanje pogodbe in lahko uvedejo kakršne koli potrebne ukrepe, vključno s prenehanjem postopka.

Kadar se po oddaji naročila izkaže, da so se v postopku za oddajo naročila pojavile resne napake ali nepravilnosti ali goljufije oziroma se te pojavijo pri izvajanju pogodbe, institucije, glede na stopnjo postopka, ne sklenejo pogodbe ali pa prekinejo njeno izvedbo.

Če se takšne napake, nepravilnosti ali goljufije lahko pripišejo izvajalcu, lahko institucije tudi zavrnejo plačilo, izterjajo že plačane zneske ali odpovejo vse pogodbe s tem izvajalcem, sorazmerno z resnostjo napak, nepravilnosti ali goljufij.“

(48) V členu 104 se doda naslednji stavek:

„V skladu s členom 59 institucije prenesejo potrebna pooblastila za izvedbo nalog naročnika.“

(49) Člen 105 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 105

Ob upoštevanju naslova IV drugega dela te uredbe, Direktiva 2004/18/ES predpiše mejne vrednosti, ki določajo:

(a) način objave iz člena 90;

(b) izbiro postopkov iz člena 91(1);

(c) s tem povezane roke.“

(50) Člen 108 se spremeni:

(a) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Za donacije v smislu tega naslova se ne štejejo:

(a) odhodki za osebje institucij,

(b) posojila, jamstva za posojila, javna naročila iz člena 88 in pomoč, ki se plača kot makrofinančna pomoč in proračunska podpora;

(c) kapitalske naložbe po načelu zasebnega vlagatelja ter poslovni deleži ali soudeležba v kapitalu mednarodnih finančnih institucij, kot sta Evropska banka za obnovo in razvoj (EBOR) ali Evropski investicijski sklad (EIS);

(d) prispevki Skupnosti kot članarine za organe, v katerih so članice;

(e) odhodki, ki se izvršujejo kot del deljenega, decentraliziranega ali skupnega upravljanja v smislu člena 53;

(f) plačila organom iz členov 54 in 55, na katere je Komisija prenesla naloge, in drugim organom Skupnosti iz člena 185;

(g) povračilo potnih stroškov in dnevnic za osebe, ki so jih institucije povabile ali pooblastile.“

(b) Doda se naslednji odstavek 3:

„3. Z donacijami so izenačeni in zanje ustrezno velja ta naslov:

(a) koristi iz subvencioniranja obresti za določena posojila;

(b) druge kapitalske naložbe ali soudeležbe razen tistih iz točke (c) odstavka 2.“

(51) Naslov poglavja 2 naslova VI prvega dela se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Načela“

(52) Člen 109 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 109

1. Za donacije veljajo načela preglednosti, sorazmernosti in enakega obravnavanja.

Donacije se ne smejo kopičiti ali dodeljevati za nazaj in morajo vključevati sofinanciranje.

2. Donacije ne smejo imeti namena ali učinka ustvarjanja dobička.

3. Odstavek 2 se ne uporablja za:

(a) štipendije za študiranje, raziskovanje ali usposabljanje, plačane fizičnim osebam;

(b) nagrade, izplačane po natečajih;

(c) ukrepe, katerih cilj je okrepitev finančne sposobnosti upravičenca ali ustvarjanje dohodka;

(d) donacije nizkih vrednosti v eni od oblik iz točk (b) ali (c) člena 113a(1) ali v obliki, ki je njihova kombinacija, v skladu z izvedbenimi določbami.“

(53) V členu 110(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Ta delovni program se izvaja z objavljanjem razpisov, razen v upravičenih izjemnih in nujnih primerih ali kadar lastnosti upravičenca ali ukrepa pri posameznem ukrepu ne dopuščajo druge možnosti.“

(54) Člen 111 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 111

„Za en ukrep se lahko za posameznega upravičenca dodeli samo ena donacija iz proračuna, razen kadar zadevni temeljni akt določa drugače.

Upravičencu se v proračunskem letu lahko iz proračuna dodeli samo ena donacija za materialne stroške.

V vsakem primeru proračun ne financira istih stroškov dvakrat.“

(55) Člen 112 se spremeni:

(a) Drugi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„V takih primerih upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati pred datumom predložitve vloge za donacijo, razen v upravičenih in izjemnih primerih, ki jih predvideva temeljni akt ali, v primeru izdatkov, ki so nujni za pravilno izvajanje pomoči za krizno upravljanje ali humanitarno pomoč, izvedbene določbe.“

(b) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Sporazum o donaciji za materialne stroške se ne sme podpisati več kakor šest mesecev po začetku proračunskega leta upravičenca. Upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati niti preden je bila vložena vloga za donacijo niti pred začetkom proračunskega leta upravičenca.“

(56) Doda se naslednji člen 113a:

„Člen 113a

1. Donacije so lahko katere koli od naslednjih oblik:

(a) povračilo določenega deleža upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali;

(b) pavšalni zneski;

(c) pavšalno financiranje;

(d) kombinacija oblik iz točk (a), (b) in (c).

2. Donacije upoštevajo splošno zgornjo mejo, ki je izražena v obliki absolutne vrednosti. V vsakem primeru veljata člena 109 in 111.“

(57) Člen 114 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 114

1. Vloge za donacijo so vložene pisno.

2. Vloge za donacijo so upravičene, če jih predložijo:

(a) pravne osebe;

(b) fizične osebe, če to zahteva narava ukrepa ali cilj vlagatelja.

Izjemoma so lahko vloge za donacijo upravičene, če jih vložijo subjekti s sedežem v Evropski skupnosti, ki niso pravne osebe po veljavnem nacionalnem pravu, če njihovi predstavniki imajo pooblastila, da v imenu subjekta prevzamejo pravne obveznosti, in prevzamejo finančno odgovornost.

3. Donacij ni mogoče dodeliti vlagateljem, ki so v času izvajanja postopka za dodelitev donacije v kateri od situacij iz členov 93(1) in 94 ali, kjer je to primerno, v eni od situacij iz člena 93(2).

Vlagatelji morajo potrditi, da niso v kateri od situacij iz prvega pododstavka.

4. Odredbodajalec lahko vlagateljem v skladu s členom 96 izreče upravne in denarne kazni, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračalne.

Takšne kazni se lahko izreče tudi upravičencem, ki so med izvedbo sporazuma o donaciji dali lažne izjave pri informacijah, ki jih zahteva odredbodajalec ali pa teh informacij sploh niso dali.“

(58) V členu 116 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Predlogi so ocenjeni na podlagi vnaprej določenih meril za ocenitev sposobnosti in za ocenitev vsebine vlog, da se določi, kateri predlogi se lahko financirajo.“

(59) Člen 120 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 120

1. Kadar izvajanje ukrepa zahteva, da upravičenec razpiše postopek za oddajo naročil, so zadevni postopki tisti, ki so za to določeni v izvedbenih določbah.

2. Kadar izvajanje ukrepa zahteva, da se tretjim osebam da finančna podpora, lahko upravičenec donacije Skupnosti dodeli takšno podporo, pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) finančna podpora ni primarni cilj ukrepa;

(b) pogoji za dajanje takšne podpore so strogo določeni v sporazumu o donaciji med upravičencem in Komisijo brez možnosti presoje;

(c) zadevne vsote so majhne.

3. Vsak sporazum o donaciji izrecno določa, da imata Komisija in Računsko sodišče pooblastila za nadzor dokumentacije in prostorov pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti.“

(60) Člen 121 se spremeni:

(a) točka (a) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(a) finančne izkaze institucij iz člena 126 in organov iz člena 185 ter drugih organov, katerih zaključni račun mora biti konsolidiran v skladu z računovodskimi pravili Skupnosti;“

(b) točka (d) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(d) zbirna poročila o izvrševanju proračuna, ki predstavljajo informacije iz poročil iz točke (c).“

(61) V členu 122 se „člena 185“ nadomesti s „člena 121“.

(62) Člen 128 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 128

Računovodje drugih institucij in organov iz člena 121 pošljejo računovodji Komisije in Računskemu sodišču najpozneje do 1. marca naslednjega leta svoje začasne zaključne račune, skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom.

Računovodja Komisije konsolidira začasne zaključne račune z začasnim zaključnim računom Komisije in najpozneje do 31. marca naslednjega leta pošlje Računskemu sodišču začasni zaključni račun Komisije, skupaj z začasnim konsolidiranim zaključnim računom.

Računovodja vsake institucije in organa iz člena 121 do datuma iz drugega odstavka Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje tudi poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju.“

(63) Člen 129 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se „člena 185“ nadomesti s „člena 121“.

(b) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Vse institucije razen Komisije in vsak organ iz člena 121 pripravijo svoj končni zaključni račun v skladu s členom 61 ter ga pošljejo računovodji Komisije in Računskemu sodišču najpozneje do 1. julija naslednje leto za pripravo končnega konsolidiranega zaključnega računa.“

(c) Vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Računovodja Komisije pripravi končni konsolidirani zaključni račun na podlagi podatkov drugih institucij, predstavljenih po določbah odstavka 2. Končni konsolidirani zaključni račun mora vsebovati dokazilo računovodje Komisije, v katerem izjavlja, da je bil račun pripravljen v skladu z naslovom VII in v skladu z računovodskimi načeli, pravili in metodami iz priloge računovodskih izkazov.“

(d) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3. Po potrditvi končnega konsolidiranega zaključnega računa in svojega končnega zaključnega računa ju Komisija do 31. julija naslednje finančno leto pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.“

(64) V členu 130 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Poleg izkazov iz členov 126 in 127 Komisija letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o proračunskih poroštvih in tveganjih, povezanimi z njimi.“

(65) Člen 131 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se „Komisija“ nadomesti z „računovodja Komisije“.

(b) V odstavku 2 se „Komisija“ nadomesti z „računovodja Komisije“.

(66) V členu 133(1) se „člena 185“ nadomesti s „člena 121“.

(67) V členu 134 se „člena 185“ nadomesti s „člena 121“.

(68) V členu 138(1) se „člena 185“ nadomesti s „člena 121“.

(69) V naslovu I drugega dela se naslov nadomesti z naslednjim besedilom:

„NASLOV I EVROPSKI KMETIJSKI JAMSTVENI SKLAD“

(70) V členu 148 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Prvi in tretji del te uredbe se uporabljata za odhodke organov in subjektov, navedenih v pravilih za Evropski kmetijski jamstveni sklad, v nadaljnjem besedilu‚EKJS‘, in za prihodke, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.“

(71) Člen 149 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Za vsako proračunsko leto EKJS vključuje nediferencirana proračunska sredstva razen odhodkov, povezanih z ukrepi iz člena 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. [xxxx/xxxx](***), ki se pokrijejo iz diferenciranih proračunskih sredstev.

______________________

(***) UL L […], […], str. […].“

(b) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3. Neodobrena proračunska sredstva v zvezi z ukrepi iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. [xxxx/xxxx] so lahko prenesena samo v naslednje proračunsko leto.

Takšen prenos pa ne sme presegati niti meje 3 % začetnih proračunskih sredstev iz prvega pododstavka niti zneska prilagoditev neposrednih plačil iz člena 11 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003(****), ki je bil uporabljen v zadnjem proračunskem letu.

Prenešena proračunska sredstva se vrnejo izključno v proračunske vrstice, ki pokrivajo ukrepe iz člena 3(1) (c) Uredbe (ES) št. [xxxx/xxxx].

Takšen prenos lahko povzroči dodatna plačila samo končnim upravičencem, ki so bili v zadnjem proračunskem letu deležni prilagoditev neposrednih plačil v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št.1782/2003.

Komisija sprejme odločitev o prenosu najpozneje do 15. februarja v letu, na katerega se sredstva prenesejo, in o tem obvesti proračunski organ.

______________________

(****) UL L 270, 21.10.2003, str.1.“

(72) V členu 150 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim besedilom:

„2. Odločitve Komisije, ki določajo zneske teh plačil, sestavljajo začasne celotne proračunske obveznosti, ki pa ne smejo preseči skupnih proračunskih sredstev, odobrenih za EKJS.

3. Od 15. novembra dalje se lahko prevzemajo obveznosti za rutinske odhodke za upravljanje EKJS v breme proračunskih sredstev za naslednje proračunsko leto. Take obveznosti pa ne smejo presegati ustreznih proračunskih sredstev, kot jih je določil proračunski organ za zadnji sprejeti proračun. Lahko se uporabljajo samo za odhodke, za katere je načelo določeno v obstoječem temeljnem aktu.“

(73) V členu 151(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Odhodki, ki jih imajo organi in subjekti iz pravil za EKJS, se odobrijo za poglavje, člen in postavko v dveh mesecih po sprejetju poročil držav članic. Ta odobritev se lahko izvede po poteku navedenega obdobja dveh mesecev, kadar je potreben postopek za prerazporeditev proračunskih sredstev glede zadevnih proračunskih vrstic. Zneski se obračunajo kot plačila v istem dvomesečnem obdobju, razen če države članice še niso izvršile plačila ali kadar obstaja dvom glede upravičenosti.“

(74) Člen 152 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 152

Pri proračunskem računovodstvu se odhodki v poslovne knjige za proračunsko leto knjižijo na podlagi vračil Komisije državam članicam do najpozneje 31. decembra zadevnega leta, pod pogojem, da je računovodja prejel odredbo za plačilo najpozneje 31. januarja naslednjega proračunskega leta.“

(75) V členu 153 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Kadar lahko Komisija prenese proračunska sredstva v skladu s členom 23, sprejme odločitev najpozneje do 31. januarja naslednjega proračunskega leta in obvesti proračunski organ tri tedne pred izvedbo prerazporeditev iz točke (a) člena 23(1).“

(76) Člen 154 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 154

1. Namenski prejemki pod tem naslovom se razporedijo glede na izvor v skladu s členom 18 (2).

2. Rezultat odločitev o potrditvi obračuna iz člena 30 Uredbe Sveta (ES) št. [xxxx/xxxx] (*****) o financiranju skupne kmetijske politike se vpiše v skupni člen.

______________________

(*****) UL L […], […], str. […].“

(77) Naslov naslova II drugega dela se nadomesti z naslednjim besedilom:

„ NASLOV II STRUKTURNI SKLADI, KOHEZIJSKI SKLAD, SKLAD ZA RIBIŠTVO IN KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA“

( 78) Člen 155 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Prvi in tretji del te uredbe se uporabljata za odhodke, ki jih imajo organi in subjekti iz uredb o Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR), Evropskem socialnem skladu (ESS), Kohezijskem skladu, Evropskem skladu za ribištvo (ESR) in Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja (EKSRP), v nadaljnjem besedilu ‚skladi‘, ter za njihove prihodke, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.“

(b) Odstavek 3 se črta.

(79) V členu 157 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Zapadla proračunska sredstva se lahko spet uporabijo v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji.“

(80) Člen 158 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 158

V zvezi z odhodki iz poslovanja iz tega naslova lahko Komisija, z izjemo za EKSRP, prerazporedi sredstva iz enega področja na drugega, pod pogojem, da se zadevna proračunska sredstva odobrijo za isti namen v smislu uredb o skladih iz člena 155, ali za isto kategorijo izdatkov med naslednjimi:

(a) pobude Skupnosti;

(b) tehnična pomoč in inovativni ukrepi.“

(81) V člen 160 se vstavi naslednji odstavek 1a:

„1a. Proračunska sredstva v zvezi s prihodki iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, ustanovljenega s protokolom, priloženim Pogodbi ES o finančnih posledicah izteka veljavnosti Pogodbe o ESPJ in o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, se obravnavajo kot namenski prihodki v smislu člena 18. Odobritve za prevzem obveznosti na podlagi teh prejemkov so na voljo takoj, ko se terjatve ocenijo, odobritve plačil pa takoj, ko so prihodki prejeti.“

(82) Vstavi se naslednji člen 160a:

„Člen 160a

1. Odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska zapadlih odobritev, ki so posledica celotne ali delne neizvedbe projektov, povezanih z raziskavami, za katere so bile namenjena, so lahko izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih znova na voljo, kadar je bistvenega pomena izvesti sprva načrtovan program, razen če proračun za tekoče proračunsko leto že vsebuje sredstva za ta namen.

2. Za namene odstavka 1 Komisija na začetku vsakega proračunskega leta preveri zapadla sredstva v prejšnjem proračunskem letu in na podlagi zahtev oceni, ali je ta sredstva treba spet dati na voljo.

Na podlagi te ocene lahko Komisija proračunskemu organu do 15. februarja vsakega proračunskega leta predloži ustrezne predloge, v katerih za vsako proračunsko postavko navede razloge za to, da so ta proračunska sredstva spet na voljo.

3. Proračunski organ o predlogih Komisije odloči v šestih tednih. Če v tem roku odločitve ne sprejme, se šteje, da so predlogi odobreni.

Znesek odobritev za prevzem obveznosti, ki so spet na voljo v letu n, v nobenem primeru ne presega 50 % celotnega zneska zapadlih sredstev iz iste proračunske vrstice v letu n-1.

4. Odobritve za prevzem obveznosti, ki so spet na voljo, se ne prenesejo.

Pravne obveznosti, ki so povezane z odobritvami za prevzem obveznosti, ki so spet na voljo, se prevzamejo do 31. decembra leta n.

Ob koncu leta n odgovorni odredbodajalec dokončno razveljavi neporabljene odobritve za prevzem obveznosti, ki so bile spet na voljo.“

(83) Člen 164 se črta.

(84) V členu 166(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Pogodbe in sporazumi iz točk (a) in (b) prvega pododstavka določajo pogoje, pod katerimi upravičenci ali izvajalci upravljajo zunanjo pomoč.“

(85) V členu 167(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim besedilom:

„(c) nacionalni ali mednarodni javni organi ali fizične ali pravne osebe, ki so s Komisijo podpisale sporazum o donaciji za izvajanje zunanjih ukrepov.“

(86) V naslovu IV drugega dela se naslov poglavja 4 nadomesti z naslednjim besedilom:

„Poglavje 4 DONACIJE“

(87) Vstavi se naslednji člen 169a:

„Člen 169a

Postopki donacij, ki jih v primeru decentraliziranega upravljanja uporabljajo tretje države upravičenke, so določeni v finančnih sporazumih iz člena 166. Te določbe temeljijo na pravilih iz naslova VI prvega dela.“

(88) V členu 171 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Ta naslov se uporablja za delovanje Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), razen členov 174, 174a in 175(2).“

(89) Člen 173 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 173

Komisija v zvezi s proračunskimi sredstvi, ki so navedena v prilogi za vsak evropski urad posebej, v skladu s členom 59 prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja zadevnega evropskega urada.“

(90) V členu 174(1), se drugi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Njegov direktor po odobritvi upravnega odbora sprejme merila, na katerih temelji računovodski sistem.“

(91) Vstavi se naslednji člen 174a:

„Člen 174a

1. Vsaka institucija lahko prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja medinstitucionalnega evropskega urada za upravljanje proračunskih sredstev, ki spadajo v njen del proračuna, ter določi omejitve in pogoje tega prenosa pooblastil.

2. Notranji revizor Komisije nosi vse odgovornosti iz naslova IV, poglavje 8 prvega dela.“

(92) Člen 175 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se črta.

(b) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Če pristojnost evropskega urada vključuje opravljanje storitev za tretje osebe za denarno nadomestilo, njegov direktor po odobritvi upravnega odbora določi posebne določbe za izvajanje teh storitev in za vodenje ustrezne evidence.“

(93) Člen 176 se črta.

(94) Člen 178 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se drugi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Take obveznosti pa ne smejo presegati ene četrtine proračunskih sredstev na ustrezni proračunski postavki za tekoče proračunsko leto, kot jih je določil proračunski organ.“

(b) V odstavku 2 se doda naslednji stavek:

„V tem primeru se ne uporablja rok iz odstavka 1.“

(95) V členu 185 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim besedilom:

„3. Vsak organ iz odstavka 1 vzpostavi funkcijo notranjega revizorja, ki se mora izvajati v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. Notranji revizor Komisije potrdi, da delovanje notranjih revizij ustreza mednarodnim revizorskim standardom in lahko s tem namenom izvede presojo kakovosti.

4. Organi iz člena 121 uporabljajo računovodska pravila iz člena 133, da se lahko njihovi računovodski izkazi konsolidirajo z računovodskimi izkazi Komisije.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, […]

Za Svet

Predsednik

[…]

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Poročilo o uporabi določb nove finančne uredbe

1. V izjavi k členu 85 finančne uredbe (FU) se je Komisija zavezala, „da bo do 1. januarja 2006 pripravila poročilo o uporabi določb nove FU in zlasti o prenehanju centraliziranega predhodnega nadzora, ter bo, če bo to potrebno, Svetu predložila ustrezne predloge“.

PRAKTIčNE IZKUšNJE UPRAV INSTITUCIJ PRI VSAKODNEVNEM FINANčNEM POSLOVODENJU

a) Poročilo mreže finančnih enot Komisije

2. Mreža finančnih enot Komisije (RUF) je pripravila poročilo o težavah pri upravljanju, na katere so naletele pri uvedbi novih FU in ID. Poročilo, ki ga je pripravila skupina uradnikov, predstavnikov finančnih enot Komisije, vsebuje skoraj 100 točk o vplivu na vsakodnevno upravljanje ter pomeni pomembno notranjo povratno informacijo Komisiji.

3. Pogodbe nizkih vrednosti, tj. tiste, ki so vredne manj kot 50 000 EUR, pomenijo za določene oddelke do 75 % vseh pogodb, sicer ne v smislu njihove skupne vrednosti, ampak predvsem v smislu problemov upravljanja tako za zadevne oddelke kot za odnose z gospodarskimi subjekti. RUF meni, da so izvedbene določbe za to področje nepotrebno toge, in predlaga spremembo niza določb ID za oblikovanje posebnega upravljavskega okolja za pogodbe nizkih vrednosti.

4. Pri donacijah si RUF želi spremembo pravil za donacije nizkih vrednosti in majhne upravičence ali tiste s posebnim profilom. Številni oddelki Komisije, ki upravljajo programe, večinoma sestavljene iz malih projektov, si želijo, da bi določbe o donacijah nalagale upravičencem in odredbodajalcem obveznosti, ki so sorazmerne z zneskom ter z velikostjo in vrsto upravičencev.

5. Predhodno financiranje ostaja v lasti Skupnosti, razen če temeljni akt določi drugače (člen 3(1) ID). RUF predlaga razlago te določbe v smislu, da bi lahko novi temeljni akti omogočili izjemo temu načelu in prilagodili določbe tako, da ne bi bilo treba določiti in izterjati obresti iz predhodnega financiranja, ki so nižje od določene vsote.

6. RUF opaža pri finančni uredbi resno pomanjkljivost, ki povzroča težave pri upravljanju in pravne probleme pri odnosih z upravičenci do sredstev Skupnosti zaradi neobstoja pravila Skupnosti glede časovnih omejitev . RUF predlaga, naj se uvede splošen sistem zastaranja, ki bi veljal za sredstva Skupnosti tako na strani prihodkov kot na strani odhodkov.

7. RUF meni, da morajo biti pravila, ki se uporabljajo za sklepe o financiranju , natančno pregledana in usklajena v ID, da se zagotovi ustrezno in stabilno okolje upravljanja. Glede metod izvrševanja proračuna RUF zahteva poenostavitev in posodobitev pravil ter zmanjšanje strogosti pogojev za uporabo nacionalnih javnih ali privatnih organov za izvedbo nalog, ki vključujejo javne oblasti.

8. Zlasti za prenos nalog izvrševanja proračuna je bilo predlagano, da se uvede določba, ki pod pogojem ustreznega nadzora omogoča osebam zasebnega prava povračilo določenih potnih stroškov in dnevnic udeležencem seminarjev in drugih dogodkov. Upravljanje takih dogodkov zahteva od oddelkov Komisije, ki nimajo potrebnih sredstev, neposredno ukvarjanje z velikim številom majhnih transakcij.

9. RUF si želi pregled in potrditev določb in postopkov, ki se uporabljajo izven sedeža , v predstavništvih in delegacijah ter tudi za odhodke iz poslovanja.

b) Informacije, zbrane iz uprav drugih institucij in organov

10. Novembra 2004 so bile uprave drugih institucij naprošene, naj poročajo o svojih izkušnjah in težavah pri izvajanju FU in ID, ne glede na stališča njihovih institucij.

11. Uprava Evropskega parlamenta je dejala, da je imela pri popolni decentralizaciji predhodnega nadzora določene težave, zlasti glede pomanjkanja usposobljenega osebja. Uporaba nove ureditve še ni popolnoma zaživela v EP; zato zaenkrat še ni mogoče izvesti veljavne primerjave s prejšnjo ureditvijo. Uprava EP ni predlagala pregleda glavnih načel reforme ali ponovne uvedbe predhodnega nadzora.

12. Uprava EP meni, da je večina drugih določb, ki so njenim oddelkom povzročale težave, že zajeta v skrajšanem postopku spremembe ID. Toda oddelki EP predlagajo spremembo člena 9(6) FU, da se omeji prepoved prenosa proračunskih sredstev za odhodke za zaposlene na prejemke in nadomestila članov osebja ter da se seznamu namenskih prejemkov dodajo prihodki iz prodaje premičnin, vključno z zamenjavo. Želijo tudi spremeniti člen 22(1) in (2) FU, da se olajšajo prerazporeditve med členi in med poglavji , hkrati pa za proračunski organ obdrži možnost odločanja o najpomembnejših spremembah. Uprava EP predlaga, da se v členu 47(1) FU plačilni razredi A1, A2 in A3 spremenijo v plačilne razrede iz novih kadrovskih predpisov (A16, A15, A14, A13) ter da se uvede izjema pravilu enega podpisa in se tako omogoči vodjem blagajne predplačil zaključevati pravne obveznosti po tem, ko je odgovorni odredbodajalec podpisal prevzem obveznosti v breme proračuna. Oddelki EP predlagajo uskladitev različnih poročil (člena 60(7) in 122) na medinstitucionalni ravni ter zmanjšanje podvajanja informacij.

13. Uprava EP opaža, da pri večletnih odhodkih zaključni račun ne odraža dejanskega stanja pogodbenih pravnih obveznosti, in predlaga, da se določijo jasne določbe v zvezi z večletnimi odhodki iz upravnih proračunov . EP predlaga enostavnejše postopke v zvezi z objavo razpisov za javna naročila, ki so skupni številnim institucijam , z uvedbo izjeme, ki bi odredbodajalcu dovolila zaupanje upravljanja članu osebja druge institucije; to bi zajemalo tudi donacije.

14. Oddelki EP predlagajo premislek o uporabi jezikov v razpisnih postopkih , katerega posledica bi lahko bili predlogi določb, ki bi upoštevali načelo enakosti jezikov, ne da bi hkrati povečevali upravno obremenitev. Prav tako predlagajo poenostavitev določb glede donacij nizkih vrednosti institucijam razen Komisiji, če te ne vključujejo dodatnih stroškov.

15. Uprava EP je opazila določene težave, ki bi se jih dalo rešiti s pregledom FU. Želi si razširitev na EP vseh določb v zvezi z donacijami , pri donacijah za evropske politične stranke pa predlaga mehanizem, ki bo omogočal omejen in nadzorljiv prenos dela donacije iz enega leta v naslednje (če mora biti, na primer velik dogodek, načrtovan za december leta n, prestavljen na januar ali februar leta n+1). Ena od rešitev, ki jih vidi EP, je, da se v končnem izkazu realizacije omogoči sprejemanje rezervacij za stroške, ki so že nastali, vendar zadevajo leto n+1. Te rezervacije bi za isti znesek znižale vsak presežek sredstev nad odhodki in s tem vsak znesek, ki mora biti vrnjen v primeru „dobička“ iz poslovanja.

16. Oddelki EP predlagajo vključevanje v FU možnost priznavanja določenih posebnih lastnosti političnih skupin, ki so povzročile izjeme v posebnih pravilih glede uporabe proračunskih sredstev za odhodke političnih skupin ter zlasti izrednih ureditev za prenos proračunskih sredstev in višjega praga za naročila. Na koncu uprava še predlaga zmanjšanje strogosti upravljavskih omejitev za informacijske pisarne EP pri pogodbah nizkih vrednosti v zvezi s politiko obveščanja.

17. Uprava Sveta je poročala, da pri pogodbah nizkih vrednosti dobavitelji zunaj EU niso uspeli zagotoviti zahtevanih bančnih podatkov, ki so potrebni za izvedbo pravne obveznosti (podatki o prejemnikih plačil). Predlaga, da bi bila ta obveznost omejena na pogodbe določene velikosti, na primer nad 3 500 EUR. V zvezi s členom 47(1) FU o načrtu delovnih mest uprava Sveta meni, da je treba uvesti sklicevanje na ustrezne plačilne razrede iz novih kadrovskih predpisov (A*16, A*15, A*14).

18. Za optimalno upravljanje proračuna uprava Sveta zagovarja usklajevanje osnove za vnaprejšnje odobritve rutinskih odhodkov za upravljanje , kar je četrtina proračunskih sredstev na ustrezni proračunski vrstici za tekoče leto, z mejo, določeno za začasne dvanajstine, tj. četrtina proračunskih sredstev, odobrenih v zadevnem poglavju. Poleg tega uprava Sveta predlaga, da se določi, da meja četrtine trenutnih proračunskih sredstev (člena 13 in 178(1) FU) ne velja za člen 178(2) FU o odhodkih, ki morajo biti plačani vnaprej v skladu s pravnimi ali pogodbenimi določbami, na primer najemnine, in ki se lahko od 1. decembra dalje plačujejo v breme proračunskih sredstev za naslednje proračunsko leto.

19. Uprava Sodišča poroča, da se je uporaba FU in ID od 1. januarja 2003 izkazala za zelo težavno. Glede na pravne in upravne posledice, spremembe organizacije in delovanja oddelkov ter razporeditve človeških virov, se reforma takšnega obsega težko izvede samo šest mesecev po določitvi osnovnih smernic in samo en teden po natančni določitvi izvedbenih določb.

20. Generalni sekretar Računskega sodišča je dejal, da je bila zaradi majhnosti Sodišča ustanovljena centralna enota za predhodno preverjanje, ki je bila neposredno priključena odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil. Enota podpira postopno okrepitev predhodnega preverjanja v upravljavskih oddelkih. Rezultati preverjanja so nadzorovani in prispevajo k akcijskim načrtom za izboljševanje notranjega nadzora v upravljavskih oddelkih. Možno je, da bo predhodno preverjanje v prihodnosti decentralizirano, toda generalni sekretar Sodišča meni, da to zaradi majhnosti Sodišča ni verjetno.

21. Uprava Računskega sodišča si želi pojasnitev več določb: člena 22 FU in člena 16 ID (prerazporeditev proračunskih sredstev) ter člena 178 FU, zdelo pa bi se ji tudi koristno natančneje določiti časovni rok, ki je zdaj določen kot „takoj“ v členu 179(3) FU o uradnem obvestilu o nameri izdajanja mnenja glede projektov gradnje. Po njenih izkušnjah so pragovi iz člena 129 ID glede pogodb nizkih vrednosti prenizki in povzročajo dodatne upravne postopke brez ustreznih koristi pri notranjem nadzoru. „Oddelek za oddajo naročil (cellule marchés)“ Sodišča je predlagal številne druge predloge, zlasti da bi morala Komisija na zahtevo institucij, ki zaradi majhnega števila pogodb nimajo svoje lastne baze podatkov v skladu s členom 95 FU, evidentirati določene primere.

22. Generalna sekretariata Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij sta dejala , da sta odbora izvedla večje decentralizacije pooblaščanja, kar sta zavarovala z ustreznimi varovalkami v smislu usposabljanja in priprav pooblaščenih odredbodajalcev. Poudarila sta, da se je v manjših institucijah količina človeških virov za nadzorne dejavnosti močno povečala in predstavlja velik strošek. Mnenja sta, da uvedba nove FU ni prinesla nobene bistvene razlike v stopnji predhodnega nadzora proračunskih poslov v odborih, vendar opažata, da je nadzor bolj temeljit in zajema veliko časa finančno dejavnih subjektov, kar se občuti pri obremenitvi finančnega poslovodenja.

23. Ekonomsko-socialni odbor dvomi o pomembnosti kazalcev poslovanja za upravne odhodke in predlaga njihovo opustitev; poudarja težavnost združevanja projektov gradnje z načelom proračunske enoletnosti ter trdi, da so se zahteve glede poročanja za institucije povečale; zato predlaga njihovo racionalizacijo. Prav tako si želi, da bi bila za centralno bazo podatkov (člen 95 FU) ustanovljena skupna infrastruktura. Odbor regij poudarja veliko upravno obremenitev, ki jo povzroča uvedba standardov notranjega nadzora; ti presegajo sredstva majhnih institucij, ki imajo samo upravne stroške.

24. Evropski nadzornik za varstvo podatkov opozarja, da je začel z delom šele leta 2004. Zato ni imel nobenega problema pri prilagajanju novemu sistemu, toda zaradi pomanjkanja preteklih izkušenj ne more oblikovati nobenih zaključkov.

SKLEPI

25. Nova FU je postavila pravne temelje trdnega upravljanja in nadzornega sistema, usmerjenega v decentralizacijo. Potrebni organizacijski koraki so bili opravljeni in na splošno je bila dosežena formalna skladnost. Na tej stopnji lahko uspešno izvedbo označimo kot zadovoljivo ter je lahko in mora biti še okrepljena in izboljšana glede na izkušnje z dejavno predanostjo in delovanjem vpletenih dejavnih subjektov. V tem procesu je bistveno, da lahko službe delujejo samozavestno v stabilnem pravnem okolju v zahtevnem začetnem obdobju izvajanja. Sprememba upravljavske kulture in vključevanje obvladovanja tveganj v vsakodnevno upravljanje bosta zahtevala več časa. Komisija bo nadaljevala s prizadevanji v tem smislu tako, da bo razvila skupno metodologijo tveganja.

26. Celotna ocena kaže, da je ukinitev centraliziranega predhodnega nadzora in njegova nadomestitev z natančnimi zahtevami za predhodni nadzor pri potrjevanju končanih projektov pred plačilom vodila k povečanim pooblastilom in odgovornosti odredbodajalcev. Letna ocena njihovega upravljanja, izvedena s pomočjo letnih poročil o dejavnosti, se je izkazala kot glavni steber pri okrepitvi odgovornosti pooblaščenih odbredbodajalcev po prenosu.

27. Nobena od institucij ali uprav institucij ni predlagala spremembe zgradbe in ključnih delov reforme finančnega poslovodenja iz FU. (Treba pa je nekoliko pojasniti vlogo odredbodajalca v zvezi s sistemsko in celotno proizvodno odgovornostjo za neoporečnost računov brez poseganja v odgovornost odredbodajalcev.)

Opažene pomanjkljivosti notranjega nadzora zadevajo izvedbo določb FU in se lahko obravnavajo s pomočjo ukrepov na ravni institucije ter ne zahtevajo sprememb pravnega okvira, ki se je izkazal kot dosleden in nedvoumen. Zato Komisija ne predlaga nobene spremembe v zvezi z nalogami finančno dejavnih subjektov in sistemom notranjega nadzora.

28. Pripombe uprav drugih institucij in RUF glede potrebe po preoblikovanju zahtev nadzora in kontrol je treba pri pregledu FU in ID upoštevati.

Spremembe morajo olajšati obveznost Komisije glede izvrševanja proračuna in doseganja ciljev politik, hkrati pa zagotavljati razumna zagotovila glede zakonitosti odhodkov in zmanjšati tveganje nepravilnosti na stopnjo, sorazmerno z upravnimi stroški.

Poenostavitev pravil in postopkov mora biti usmerjena k izboljšanju učinkovitosti za posle finančnih transakcij, izvedenih izven sedeža, da se olajša izvedba zunanje pomoči tretjim državam.

29. Potreba po poenostavitvi je bila še posebej izražena v zvezi s pogodbami in z donacijami nizkih vrednosti. Najprej je Komisija v okviru omejenega tekočega pregleda ID, ki je bil sprožen za prestavljanje usklajene Direktive o javnih naročilih, izkoristila priložnost za obravnavo določenih težav s področja javnih naročil in donacij tako, da je opazno racionalizirala določbe o pogodbah nizkih vrednosti ter uporabo lestvic stroškov in pavšalnih zneskov za donacije. To lahko predstavlja prvi ukrep za izpolnjevanje potreb finančnega poslovodenja. Prihodnji pregled FU in ID mora dopolniti poenostavitev zahtev glede postopka in dokazil za posle nizkih vrednosti.

[1] UL C […], […], str. […].

[2] UL C […], […], str. […].

[3] UL C […], […], str. […].

[4] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[5] UL L 134, 30.4.2004, str. 114. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1874/2004 (UL L 326, 29.10.2004, str. 17).