This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52005DC0718
Communication from the Commission to the Council and the European Parliament on Thematic Strategy on the Urban Environment {SEC(2006) 16 }
sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o Tematski strategiji za urbano okolje {SEC(2006) 16}
sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o Tematski strategiji za urbano okolje {SEC(2006) 16}
/* KOM/2005/0718 končno */
Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu Parlamentu o Tematski strategiji za urbano okolje {SEC(2006) 16} /* KOM/2005/0718 končno */
[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 11.1.2006 KOM(2005) 718 končno SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU o Tematski strategiji za urbano okolje {SEC(2006) 16} SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU o Tematski strategiji za urbano okolje 1. UVOD Urbana območja imajo pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev Strategije trajnostnega razvoja EU[1]. Na urbanih območjih so okoljske, gospodarske in socialne razsežnosti najmočneje povezane[2]. V mestih se pojavljajo številne okoljske težave, vendar so mesta tudi gospodarska gonilna sila, kraj sklepanja poslov in naložb. Štirje od petih evropskih državljanov živijo na urbanih območjih in na kakovost njihovega življenja neposredno vpliva stanje urbanega okolja. Urbano okolje visoke kakovosti prispeva tudi k prednostni nalogi prenovljene Lizbonske strategije o „ ustvarjanju Evrope, ki bo privlačnejša za delo in naložbe “. Privlačnost evropskih mest bo povečala njihovo možnost rasti in ustvarjanja delovnih mest, zato so mesta zelo pomembna za izvajanje programa Lizbonske strategije[3]. Vseeno narašča zaskrbljenost v zvezi s stanjem evropskega urbanega okolja. Okoljski izzivi, s katerimi se srečujejo mesta, imajo precejšnje posledice za zdravje ljudi, kakovost življenja mestnih prebivalcev in gospodarsko učinkovitost mest. Šesti okoljski akcijski program (6. EAP) je pozval k razvoju Tematske strategije za urbano okolje s ciljem „ prispevati k boljši kakovosti življenja s celostnim pristopom, pri čemer se osredotoči na urbana območja“ ter prispevati „k visoki kakovosti življenja in socialni blaginji državljanov z zagotavljanjem okolja, v katerem stopnja onesnaženosti ne vpliva škodljivo na zdravje ljudi in okolje, ter s spodbujanjem trajnostnega urbanega razvoja“. V skladu s šestim okoljskim akcijskim programom je Komisija svojo prvo analizo izzivov, s katerimi se srečujejo urbana območja, navedla v začasnem sporočilu[4] in predlagala ukrepe za štiri prednostne teme; urbano upravljanje, trajnostni promet, gradnja in urbanistično načrtovanje, na primer uveljavljanje dobre prakse in mogočih obveznosti EU, da se sprejmejo načrti na lokalni ravni. Interesne skupine so se obsežno posvetovale in opravljene so bile podrobne analize mogočih prihodnjih poti, katerih rezultati so podlaga sedanje strategije. 2. OKOLJSKI IZZIVI, S KATERIMI SE SREČUJEJO URBANA OBMOČJA Večina mest se srečuje z običajnimi osnovnimi okoljskimi težavami, kot so slaba kakovost zraka, zelo gost promet in zastoji, močan hrup okolja, slaba kakovost grajenega okolja, opuščena zemljišča, emisije toplogrednih plinov, širjenje mestnih območij, nastajanje odpadkov in odpadne vode. Vzroki težav so med drugim spremembe načina življenja (vedno večja odvisnost od osebnega avtomobila, večje število gospodinjstev z eno osebo, vedno večja raba virov na prebivalca) in demografske spremembe, ki jih je treba upoštevati pri razvoju rešitev. Te rešitve morajo biti usmerjene v prihodnost, vključevati morajo vidike preprečevanja tveganja, na primer predvidevanje vplivov podnebnih sprememb (npr. večanje poplav) ali postopno zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv. Okoljske težave v mestih so zlasti zapletene, ker so njihovi vzroki medsebojno povezani. Lokalne pobude za rešitev ene težave lahko povzročijo nove težave na drugem področju in so lahko v nasprotju s politikami na nacionalni ali regionalni ravni. Na primer politikam za izboljšanje kakovosti zraka z nakupom čistih avtobusov (manj izpušnih plinov) lahko nasprotuje rast zasebnega prevoza, ki je posledica odločb o rabi zemljišč (npr. gradnja parkirnih prostorov v mestnih središčih). Težave v zvezi slabo kakovostjo grajenega okolja so pogosto povezane z osnovnimi socialno-ekonomskimi težavami. Splošno priznano je, da večina uspešnih lokalnih organov uporablja celostne pristope za upravljanje urbanega okolja s sprejemanjem dolgoročnih in strateških akcijskih načrtov, v katerih so podrobno analizirane povezave med različnimi politikami in obveznostmi na različnih upravnih ravneh (glej Prilogo). Obveznosti na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni (npr. raba zemljišč, hrup, kakovost zraka) se lahko učinkoviteje izvajajo na lokalni ravni, če so vključene v lokalni strateški okvir upravljanja. 3. DODANA VREDNOST UKREPANJA NA RAVNI EU Lokalni organi imajo odločilno vlogo pri izboljšanju urbanega okolja. Raznolikost glede na zgodovino, geografijo, podnebje, upravne in pravne pogoje, poziva k lokalno razvitim, prilagojenim rešitvam za urbano okolje. Uporaba načela subsidiarnosti, kjer je treba najučinkoviteje ukrepati, je tudi ukrepanje na lokalni ravni. Vseeno je za urbano okolje potrebno ukrepanje na vseh ravneh; pri tem imajo vlogo nacionalni in regionalni organi ter tudi EU. V nekaterih mestih že obstajajo številne rešitve, vendar se ne dovolj razširjajo ali izvajajo. EU lahko najbolj podpre države članice in lokalne organe s spodbujanjem evropskih najboljših praks, olajševanjem širjenja uporabe teh praks po vsej Evropi ter spodbujanjem učinkovitega povezovanja v omrežja in izmenjave izkušenj med mesti. Ponudi lahko finančno podporo naložbam za uresničevanje okoljskih prednostnih nalog in podporo usposabljanju tako, da se dajo na voljo sredstva za raziskave in usposabljanje, z razvojem ustreznih smernic in spodbujanjem vzpostavitve nacionalnih svetovalnih točk v mestih. Države članice morajo izkoristiti priložnosti, ponujene na ravni EU, kot je poudarjeno v tej strategiji v korist lokalnih organov. Povabljene so tudi k podpori lokalnih organov pri uresničevanju ciljev te strategije s spodbujanjem tesnega sodelovanja in usklajevanja ustreznih upravnih organov, da se določijo učinkovite rešitve za njihova mesta in regije. Oceno težav urbanega okolja, potrebo po ukrepanju na vseh ravneh in dodano vrednost ravni vključenosti EU so obravnavale vse interesne skupine, vključno z državami članicami[5], na številnih posvetovanjih. Komisija je preučila različne možnosti, vključno z zaželenostjo sprejemanja zakonodaje, za zagotovitev celostnega upravljanja na lokalni ravni (glej presojo vpliva). Vseeno je zaradi raznolikosti urbanih območij in obstoječih nacionalnih, regionalnih in lokalnih obveznosti ter težav v zvezi z vzpostavitvijo skupnih standardov za vsa vprašanja urbanega okolja sklenila, da zakonodaja ni najboljši način za uresničitev ciljev te strategije. Večina držav članic in lokalnih organov je podpirala ta pristop, ki dvomi o potrebi po zavezovanju EU k obveznostim o upravljanju okolja in načrtov mestnega prometa. 4. CILJI STRATEGIJE Cilj ukrepov iz te strategije je prispevati k boljšemu izvajanju obstoječih okoljskih politik EU in zakonodaje na lokalni ravni s podpiranjem in spodbujanjem lokalnih organov k sprejetju celovitejšega pristopa do urbanega upravljanja ter s povabilom držav članic, da podprejo ta postopek in izkoristijo priložnosti, ponujene na ravni EU. Strategija bo, če se bo izvajala na vseh ravneh, sčasoma prispevala k izboljšanju kakovosti urbanega okolja, pri čemer bodo mesta postala privlačnejša in bolj zdrava za bivanje, delo in naložbe, ter k zmanjšanju škodljivih vplivov mest na širše okolje, na primer v zvezi s podnebnimi spremembami. 5. UKREPI Celostni pristop do upravljanja z okoljem na lokalni ravni in zlasti do prometa je na podlagi učinkovitega posvetovanja vseh interesnih skupin bistven za uspešno izvajanje okoljske zakonodaje in uresničitev dolgotrajnih izboljšav okoljske kakovosti in uspešnosti. Lokalne organe je treba podpreti pri sprejetju teh tehnik upravljanja. 5.1. Smernice za celostno upravljanje z okoljem Sprejetje celostnega pristopa do upravljanja urbanega okolja pomaga pri izogibanju sporov med politikami in pobudami, ki veljajo za urbana območja, ter pomaga pri uresničevanju dolgoročne vizije za razvoj mesta. Razen prostovoljnih pobud Lokalne Agende 21 in Aalborških obveznosti[6] so številne države članice uzakonile ali uvedle mehanizme za zahtevo celostnega upravljanja urbanega okolja[7]. Celostni pristopi povzročijo boljše načrtovanje in pomembnejše rezultate. Jasno opredeljeni cilji, sprejete odgovornosti, postopki za spremljanje napredka, javno posvetovanje, pregled, revizija in poročanje so bistveni za učinkovito izvajanje ukrepov. Številna uspešna mesta so vzpostavila sisteme upravljanja z okoljem, na primer EMAS ali ISO 14001, za zagotovitev izvajanja ciljev politike in javnega nadzora nad napredkom. Kampanje obveščanja o doseženih izboljšavah so pomembne (npr. evropski teden mobilnosti). Komisija lokalnim organom močno priporoča, da sprejmejo potrebne ukrepe za dosego večje uporabe celostnega upravljanja na lokalni ravni, ter spodbuja nacionalne in regionalne organe k podpori tega postopka. Komisija bo v letu 2006 zagotovila tehnične smernice za celostno upravljanje okolja, pri čemer bo črpala iz izkušenj in dajala primere dobre prakse. Navedene bodo najpomembnejše direktive okoljske zakonodaje EU npr. o kakovosti zraka, hrupu, vodah, odpadkih in energetski učinkovitosti. 5.2. Smernice za načrte trajnostnega mestnega prometa Mestni promet neposredno vpliva na onesnaženost zraka, hrup, zastoje in emisije CO2 ter je zelo pomemben za prebivalce in gospodarstvo. Sprejetje in izvajanje načrtov mestnega prometa sta v nekaterih državah članicah obvezna[8]. Nekatera mesta sprejmejo načrte prostovoljno, da bi izboljšala kakovost življenja ali da bi bila v skladu s standardi EU za varstvo zdravja ljudi (npr. kakovost zraka). Učinkovito načrtovanje prometa zahteva dolgoročno vizijo za načrtovanje finančnih zahtev za infrastrukturo in vozila, za oblikovanje sistemov spodbud za javni prevoz visoke kakovosti, varno kolesarjenje in sprehajanje ter za usklajevanje z načrtovanjem rabe zemljišč na ustreznih upravnih ravneh. Načrtovanje prometa mora upoštevati varnost in zaščito, dostop do blaga in storitev, onesnaženost zraka, hrup, emisije toplogrednih plinov in porabo energije, rabo zemljišč, vključevanje potniškega in tovornega prometa ter vseh oblik prometa. Rešitve morajo biti prilagojene, temeljiti na obsežnem posvetovanju z javnostjo ter drugimi interesnimi skupinami in cilji morajo izražati lokalne razmere. Komisija lokalnim organom močno priporoča razvoj in izvajanje načrtov trajnostnega mestnega prometa. Komisija bo v letu 2006 zagotovila tehnične smernice za glavne vidike načrtov prometa na podlagi priporočil delovne skupine strokovnih izvedencev iz leta 2004[9] in dala primere najboljše prakse. 5.3. Podpora izmenjavi najboljših praks v EU Izboljšanje dostopa lokalnih organov do obstoječih rešitev je pomembno za omogočanje, da se učijo drug od drugega in razvijejo rešitve, prilagojene njihovim posebnim razmeram. Informacije morajo biti dobro strukturirane, lahko dostopne in jih morajo podpirati strokovnjaki. 5.3.1. Projekti povezovanja v omrežja in predstavitveni projekti Izmenjava izkušenj med lokalnimi organi, ki jo financira Komisija v skladu z „okvirom sodelovanja“[10], je pokazala, da ima sodelovanje pri razvoju rešitev za vse lokalne razmere na podlagi njihovih ustreznih izkušenj in težav številne prednosti. Komisija predlaga, da bo še naprej podpirala podobne dejavnosti v okviru nove Uredbe LIFE+[11]. Kohezijska politika[12] in Okvirni program za raziskave bosta ponudila podobne priložnosti in tudi predstavitvene projekte o vrsti vprašanj v zvezi z urbanim okoljem. Komisija bo s temi instrumenti ponudila podporo izmenjavi dobrih praks in predstavitvenim projektom o urbanih vprašanjih za lokalne in regionalne organe. Države članice, regionalni in lokalni organi se spodbujajo k izkoriščanju teh priložnosti. | 5.3.2. Mreža nacionalnih kontaktnih točk o urbanističnih vprašanjih Lokalni organi poročajo o težavah pri dostopu do informacij v zvezi s pobudami, ki so imele obetavne rezultate. Večina dobre prakse se ne ocenjuje neodvisno in ni dostopna na enem mestu. Komisija v okviru programa URBACT sofinancira pilotno mrežo nacionalnih kontaktnih točk („Evropska platforma znanja“[13]), da bi zagotovila strukturirane in ocenjene informacije o socialnih, ekonomskih in okoljskih vprašanjih na urbanih območjih kot odgovor na vprašanja lokalnih organov. Komisija bo pilotno mrežo ocenila (ob koncu leta 2006) in presodila, ali jo lahko uporabi kot gradnik za „Evropski okvirni program za izmenjavo izkušenj na področju urbanega razvoja“ v okviru predlagane kohezijske politike 2007–2013. | 5.4. Internetni portal Komisije za lokalne organe Zdaj so sporočila, izsledki raziskav, študije in smernice za lokalne organe na voljo na različnih spletnih straneh Komisije, kar otežuje iskanje informacij. V okviru Akcijskega načrta za izboljšanje komunikacijske strategije v Evropi[14] Komisija raziskuje razvoj tematskih portalov na spletni strani Europa za nekatere posebne ciljne skupine. Na portalu bi bile na voljo povezave do vseh pomembnih informacij in bi izboljšal njihov pretok. Komisija bo ocenila možnost postavitve tematskega portala za lokalne organe. | 5.5. Usposabljanje Številni lokalni organi so izrazili potrebo po posebnih sposobnostih za sprejetje celovitega pristopa k upravljanju, ki vključuje sodelovanje med sektorji in usposabljanje na področjih posebne okoljske zakonodaje, učinkovitega sodelovanja javnosti in spodbujanja sprememb v vedenju državljanov. „Osebno“ usposabljanje, ki vključuje državne, regionalne in lokalne organe, imajo interesne skupine za najbolj dragoceno metodo učenja. Predlaga se, da bi prihodnja Uredba LIFE+ ponujala podporo lokalnim zmogljivostim za pomoč pri izvajanju okoljske politike. To bi lahko vključevalo programe izmenjave za uradnike iz lokalnih organov. Predlog Komisije za Evropski socialni sklad[15] prav tako ponuja priložnosti za okrepitev učinkovitosti organov javne uprave na regionalni in lokalni ravni. Komisija bo z novo Uredbo LIFE+ in drugimi instrumenti podprla usposabljanje lokalnih in regionalnih organov na področju urbanega upravljanja in države članice podpira pri spodbujanju takšnih dejavnosti. | 5.6. Izvajanje drugih programov podpore Skupnosti Strategija bo morala izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo druge politike, da bo dosegla svoje cilje. 5.6.1. Kohezijska politika Predlogi Komisije za Kohezijski sklad[16] in strukturne sklade[17] za obdobje 2007–2013 vključujejo pomembne priložnosti za pomoč pri obravnavi okoljskih prednosti na urbanih območjih (npr. ravnanje z odpadki, čiščenje odpadnih voda v naseljih, kakovost zraka, čist mestni javni prevoz, energetska učinkovitost, sanacija onesnaženih tal in celostne strategije za obnovo mest). Komisija močno spodbuja države članice, da izkoristijo te priložnosti za reševanje težav, povezanih z njihovimi urbanimi območji, in nacionalne strateške referenčne okvire ustrezno usmerijo na urbana območja. | 5.6.2. Raziskava Večina raziskav EU o urbanih vprašanjih je že opravljenih[18] in ukrepi 5.3.–5.4. bodo izboljšali njihovo razširjanje. Predlog Komisije za 7. okvirni program za raziskave[19] določa, da so nadaljnje raziskave koristne na področju inovativnega urbanega upravljanja, obnove kulturne krajine, ki vključuje kulturno dediščino, okoljsko tveganje, energetsko učinkovitost, čista vozila in alternativna goriva, mobilnost, varnost ter zaščito. Komisija bo ponudila podporo nadaljnji urbani raziskavi, dejavno vključila lokalne organe in si prizadevala, da bo gradivo, pripravljeno za njih, na voljo v več jezikih, kar bo olajšalo njihovo uporabo na lokalni ravni. | 6. SINERGIJE Z DRUGIMI POLITIKAMI Ta strategija zajema različna področja ter veliko okoljskih prvin in vprašanj. Prispevala bo k izvedbi šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti (EAP) in drugih okoljskih politik, vključno z drugimi tematskimi strategijami. Različne okoljske politike (za kakovost zraka, hrup itd.) zahtevajo pripravo načrtov za ublažitev. Z uvajanjem teh načrtov na področje lokalnih celostnih okvirjev, kot predlaga ta strategija, se lahko razvijejo sinergije med številnimi političnimi področji, kar bo pripomoglo k boljšim rezultatom na področju okolja in splošne kakovosti življenja na urbanih območjih. 6.1. Podnebne spremembe Urbana območja igrajo pomembno vlogo pri privajanju na podnebne spremembe in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Urbana območja so občutljiva na posledice podnebnih sprememb, kot so poplave, vročinski vali, vedno pogostejše in hujše pomanjkanje vode. Načrti celostnega urbanega upravljanja naj vključujejo ukrepe za omejitev okoljskega tveganja , kar bo omogočilo boljše ukvarjanje urbanih območij s takimi spremembami. Prednostni področji lokalnih organov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov sta promet in gradbeništvo. Širše izvajanje trajnostnih načrtov za mestni promet , ki vključuje posebne ukrepe za spodbujanje nizkih emisij CO2 in energetsko učinkovitih vozil, bo pripomoglo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov na lokalni ravni. Trajnostna gradnja izboljšuje energetsko učinkovitost z ustreznim zmanjšanjem emisij CO2. Lokalni organi lahko te metode spodbujajo z ozaveščanjem, oblikovanjem in izvajanjem standardov, kjer je to mogoče, in s sprejemanjem najboljše prakse za svoje zgradbe in zgradbe iz zelenih javnih naročil. V okviru tega je rekonstrukcija obstoječih zgradb zelo pomembna. Komisija močno spodbuja države članice ter regionalne in lokalne organe pri razvijanju programov za spodbujanje trajnostne gradnje v mestih. Zaradi spodbujanja energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije med lokalnimi in regionalnimi udeleženci bo Komisija, v podporo svoji energetski politiki , tudi nadaljevala izvajanje programa „Inteligentna energija – Evropa“[20]. V Zeleni knjigi o energetski učinkovitosti[21] je zastavljeno vprašanje, ali naj se področje uporabe Direktive o energetski učinkovitosti stavb[22] razširi na manjše zgradbe, ko se obnavljajo. Za omogočanje primerjave zgradb po Evropi in spodbujanje izmenjave najboljše prakse je Komisija pooblastila Evropski odbor za standardizacijo (CEN), da razvije metode za ocenjevanje okoljske uspešnosti zgradb (razen energetske učinkovitosti)[23]. 6.2. Narava in biotska raznovrstnost Trajnostno urbanistično načrtovanje (ustrezno načrtovanje uporabe zemljišč) bo pripomoglo k zmanjšanju širjenja mestnih območij in izgube naravnega življenjskega prostora in biotske raznovrstnosti. Celostno upravljanje urbanega okolja naj spodbuja trajnostno politiko uporabe zemljišč, ki se izogiba širjenju mestnih območij in zmanjšuje površinsko prekrivanje prsti, vključuje spodbujanje urbane biotske raznovrstnosti in ozavešča prebivalce mest. Tematska strategija o zaščiti tal , ki se razvija, bo verjetno zajemala rehabilitacijo in ponovno uporabo opuščenih industrijskih območij in prostorsko načrtovanje, ki varčuje s prostorom, s čimer naj bi se zmanjšalo površinsko prekrivanje prsti in zagotovila razumna uporaba tal. 6.3. Okolje in kakovost življenja Trajnostni načrti za mestni promet bodo pripomogli k zmanjšanju hrupa in onesnaževanja zraka ter spodbudili kolesarjenje in hojo, s čimer se bo izboljšalo zdravje in zmanjšalo število debelih ljudi. Metode trajnostne gradnje bodo pripomogle k spodbujanju udobja, varnosti in dostopnosti ter zmanjšanju vpliva onesnaženosti notranjega in zunanjega zraka na zdravje, zlasti s trdimi delci iz ogrevalnih sistemov. V obstoječi zakonodaji o kakovosti zraka [24] je navedena zahteva za izdelavo načrtov, ko so ali bi lahko bile presežene mejne vrednosti. S temi razmerami imajo izkušnje v številnih mestih, zlasti v zvezi z onesnaževanjem s trdimi delci (PM10), ki se v zrak izpuščajo iz cestnega prometa in kurilnih naprav. V okviru Tematske strategije o onesnaževanju zraka[25] bo Komisija obravnavala cilje in ukrepe[26] v zvezi z nadziranjem trdih delcev in onesnaževanjem z ozonom, vključno z ukrepi Skupnosti v zvezi s prometom, novimi vozili in majhnimi kurilnimi napravami. Za doseganje ciljev Skupnosti za kakovost zraka je potreben celosten pristop, ki vključuje mestne organe. Trajnostni načrti za mestni promet in celovitejše upravljanje urbanih območij, vključno z daljinskimi ogrevalnimi sistemi, bi lahko pomagali mestom pri izpolnjevanju teh obveznosti. Promet igra zelo pomembno vlogo pri podnebnih spremembah, kakovosti zraka in trajnostnem razvoju. Komisija bo obravnavala veliko ukrepov, ki bodo pripomogli k izboljšanju urbanega okolja, vključno s standardi za nova vozila (EURO 5, EURO IV), preučila bo ukrepe za spodbujanje širše uporabe razlikovanja pristojbin na okoljsko občutljivih območjih in označevanje območij z nizkimi emisijami, kjer veljajo omejitve za promet, ki onesnažuje. Komisija je pred kratkim sprejela predlog direktive o naročanju čistih vozil za javne organe[27]. V okviru skupne prometne politike[28] bo Komisija obravnavala potrebo po nadaljnjih ukrepih na področju mestnega prometa, pri čemer bo zlasti preučila vlogo zasebnih vozil v mestih in sredstva za izboljšanje kakovosti javnega prevoza. Komisija namerava nadaljevati s financiranjem pobude CIVITAS[29], ki mestom pomaga pri doseganju pomembnih sprememb v strukturi transportnih zvrsti, s spodbujanjem uporabe čistejših vozil in reševanjem zastojev. CIVITAS podpira tudi usposabljanje, izmenjavo informacij in upoštevanje rezultatov. Zakonodaja EU zahteva karte hrupa in akcijske načrte o hrupu v okolju [30] za zmanjšanje hrupa na glavnih urbanih območjih, kjer lahko ravni izpostavljenosti škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, in za zaščito tihih območij pred povečanim hrupom. Trajnostni načrti za mestni promet bodo z določitvijo ukrepov za upravljanje s hrupom mestnega prometa pomagali pri izpolnjevanju teh zahtev. 6.4. Trajnostna raba naravnih virov Tematska strategija o trajnostni rabi naravnih virov[31] bo poudarila pomembnost rabe naravnih virov na učinkovit način, kar bo zmanjšalo vplive na okolje. Z boljšim urbanim upravljanjem se zmanjša vpliv vsakodnevne uporabe virov, kot sta energija in voda. Izogibanje širjenju mestnih območij z večjo gostoto in mešanimi vzorci poseljenosti ponuja okoljske prednosti v zvezi z rabo zemljišč, prometom in ogrevanjem, kar pripomore k manjši uporabi virov na prebivalca. Predlagana direktiva v okviru Tematske strategije o preprečevanju nastajanja in recikliranju odpadkov [32] pojasnjuje obvezo držav članic, da oblikujejo programe za preprečevanje nastajanja odpadkov na najprimernejšem geografskem območju. Celostno urbano okoljsko upravljanje naj pokriva lokalne ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov. 7. VZPOSTAVITEV BAZE ZNANJA – SPREMLJANJE NAPREDKA Za spremljanje učinkovitosti te strategije so potrebni sprotni in dostopni urbani podatki. Komisija bo s pomočjo EEA in na podlagi tesnega sodelovanja z državami članicami skušala izboljšati evropske podatke o vprašanjih urbanega okolja, pri čemer ne bo dodatno obremenila nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, zato da bo ocenila okoljsko učinkovitost evropskih urbanih območij čez nekaj časa. To se bo zgodilo v okviru Direktive INSPIRE (Infrastruktura za prostorske informacije v Evropi) in v povezavi s pobudama GEO[33] in GMES[34]. Komisija bo opravila nadaljnjo urbano revizijo v letu 2006 in objavila poročilo v letu 2006, ki bo temeljilo na kazalcih, ki opisujejo pogoje za bivanje v številnih mestih EU, kar zajema gospodarske, družbene in okoljske vidike. 8. SKLEP Oblikovanje visokokakovostnih urbanih območij zahteva natančno usklajevanje med različnimi politikami in pobudami ter sodelovanje med različnimi ravnmi upravljanja. Države članice so odgovorne za pomoč regionalnim in lokalnim organom pri izboljšanju okoljske učinkovitosti v mestih v svoji državi. Podporni ukrepi, ki jih določa ta strategija, naj pripomorejo k zagotavljanju pomoči lokalnim organom in drugim udeležencem pri določanju ukrepov, ki so najbolj primerni za njihove razmere in pri uporabi izmenjave informacij na celotnem območju EU. Pomagali bi lahko tudi pri spodbujanju dobre prakse pri upravljanju urbanega okolja zunaj EU (npr. v pobudi okoljskega programa ZN „Zeleno mesto“[35]). Države članice, lokalni in regionalni organi in druge interesne skupine bodo pozvani, da predložijo svoja mnenja v zvezi z vplivom ukrepov iz te strategije, redno ali v okviru obsežnega posvetovanja leta 2009. Ta mnenja in razpoložljivi podatki v zvezi z okoljsko uspešnostjo na urbani ravni bodo ocenjeni v okviru revizije šestega okoljskega akcijskega programa (EAP) leta 2010, kjer se bo obravnavala potreba po nadaljnjih ukrepih. ANNEX - Examples - Integrated environmental management - Copenhagen Under Danish law, the city of Copenhagen adopted a Local Agenda 21 strategy. Together with several other more specific strategies for different sectors (e.g. traffic, waste, CO2, risks) and Copenhagen's own environmental management system for the entire city (called ‘Dogme 2000’), these constitute Copenhagen’s integrated approach to the management of the city’s environment. The Local Agenda 21 Strategy is not yet fully implemented, but noticeable improvements are reported by the city authority in many environmental challenges including air quality, greenhouse gas emissions, energy use, ecological footprint, recycling and the number of buildings constructed using sustainable construction methods and techniques. The Copenhagen authority also believes that there has been an increase in the city’s competitive advantage as a result, since the city can present its environmental policies and projects to companies interested in relocating there. Properties near to the now cleaner bathing water have seen their rental value rise. Work with ethnic minorities on developing solutions to environmental issues has led to greater social inclusion of these communities and better community relations with the city authority. The authority itself is more efficient at planning and managing the urban environment and the level of staff awareness of environmental issues is higher than before. | Sustainable Urban Transport Planning - Nantes The 'Plan de déplacements urbains' (PDU) of the Nantes conurbation (24 municipalities and 569 000 inhabitants) was adopted in 2000 under French law. The law set ambitious targets for controlling private car traffic demand (target: a reduction to 50% of all journeys by 2010 from 62% in 2002) and reducing its related emissions (noise, CO2, air pollutants) by developing efficient and clean collective transport systems, managing parking supply and fees, promoting intensive use of cycling and supporting development of travel plans by businesses and public institutions. To date, a 6-7% annual increase in demand for transport has been recorded. The main actions implemented in the PDU are: * complete renewal of the bus fleet (150 vehicles) with natural gas buses which will make it one of the cleanest urban bus fleets in Europe. * funding dedicated extensions of the public transport network (tramway, bus, tram-bus and rail infrastructures) and increasing frequency, accessibility, coordination with other modes and operating hours. * integrated public transport pricing and ticketing for all collective transport networks. * voluntary development of travel plans in cooperation with the major employers of the conurbation (13 to date are signed). * extension and improvement of the cycling network (300km to date) and development of cycle hire services. * integrated parking policy favouring residents, short duration parking for visitors, supervision of parking areas, development of Park and Ride areas (2,500 parking places) close to major railway stations, parking spaces dedicated to bicycles. | [1] COM(2001)264. [2] To je izraženo v Bristolskem sporazumu (Bristol Accord): http://www.odpm.gov.uk/index.asp?docid=1162287. [3] COM(2005)330. [4] „Na poti k Tematski strategiji za urbano okolje“ COM(2004)60. [5] Sklepi Sveta z dne 14.10.2004. [6] www.aalborgplus10.dk. [7] Belgija (Flandrija), Danska, Francija, Madžarska, Poljska, Slovenija: zakonodaja; Ciper, Češka: v zvezi z mehanizmi; Združeno kraljestvo: nekateri elementi. [8] Francija, Združeno kraljestvo: zakonodaja; Ciper, Češka: v zvezi z mehanizmi; Italija: nekateri elementi. [9] europa.eu.int/comm/environment/urban/pdf/final_report050128.pdf. [10] Sklep 1411/2001/ES. [11] COM(2004)621. [12] COM(2004)495. [13] Vodi jo nizozemski minister za notranje zadeve in v njej sodeluje 15 držav članic. [14] SEC(2005)985. [15] COM(2004)493. [16] COM(2004)494. [17] COM(2004)495. [18] npr. 145 projektov „Mesto prihodnosti in kulturna dediščina“ [19] COM(2005)119 [20] Energetska učinkovitost v gradbeništvu in industriji (SAVE), razpršenost toplote in energije, novih in obnovljivih virov energije za električno energijo, toploto, biogoriva (ALTENER), energetski vidiki prometa (STEER). [21] COM(2005)265 [22] Direktiva 2002/91/ES [23] CEN Mandate M/350 [24] europa.eu.int/comm/environment/air/ambient.htm [25] COM(2005)446 [26] Za te ukrepe se bo izvedla ocena vpliva. [27] COM(2005)634 [28] COM(2001)370 [29] www.civitas-initiative.org [30] Direktiva 2002/49/ES [31] COM (2005)670 [32] COM (2005)667 [33] Skupina za opazovanje Zemlje [34] COM(2004)65 [35] www.wed2005.org