52005DC0636

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 8.12.2005

KOM(2005) 636 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Okrepljeno partnerstvo medEvropsko unijo in Latinsko Ameriko{SEC(2005) 1590}{SEC(2005) 1613}

KAZALO

I- Usmeritve 3

I-1 Uvod 3

I-2 Partnerstvo 4

1-3 Izzivi 4

I-4 Predlogi za ukrepe Komisije 5

I-5 Vrh eu-latinska Amerika/Karibi 10

I-6 Sklepne ugotovitve 10

I- U SMERITVE

I-1 U vod

V svetu, ki se srečuje z novimi grožnjami in priložnostmi, mora Evropska unija (EU) kot svetovni akter utrditi odnose s svojimi najbližjimi partnerji. Med prvimi je Latinska Amerika, s katero delimo skupno zavezo glede človekovih pravic, demokracije in multilateralizma. Za utrditev teh skupnih vrednot Evropa potrebuje vse svoje prijatelje. V svetu skoraj ni drugih področij, s katerimi nas veže toliko razlogov za gradnjo resničnega zavezništva. Dejansko si Evropska unija in Latinska Amerika delita isto zgodovino in isto kulturo in sta se zato zmožni bolje razumeti kot z drugimi regijami in s tem imata na voljo pomemben pripomoček za skupno povečanje svojega potenciala za ukrepanje. Torej je v njunem interesu ustvariti privilegirano zavezništvo na mednarodnem prizorišču. Zato želi Komisija s pomočjo tega sporočila in njegove podrobne priloge poglobiti partnerstvo med EU in Latinsko Ameriko s prenovitvijo strategije, vodene v zadnjem desetletju. Po sporočilu o splošni politiki glede odnosov med tema regijama (1995) so se naši odnosi občutno razvili.

Evropska unija, ki se je oskrbela s skupno valuto in se razširila na 25 držav članic, je postala prvi tuji investitor v Latinski Ameriki. Je glavni dajalec sredstev v regiji in tudi prvi trgovinski partner številnih držav, zlasti držav Mercosura. Politični dialog se je okrepil z organizacijo treh vrhov EU-Latinska Amerika/Karibi (Rio leta 1999, Madrid leta 2002 in Guadalajara leta 2004). To sporočilo bo tudi osnova za pripravo prihodnjega vrha EU-Latinska Amerika/Karibi na Dunaju maja 2006.

Večina držav Latinske Amerike je sprejela demokratične sisteme in začela ambiciozne gospodarske in socialne reforme. Regija razpolaga z ogromnim razvojnim potencialom in njen pomen na mednarodnem prizorišču raste. Vendar se mora soočati z velikimi izzivi, o čemer priča nedavno poročilo Združenih narodov o razvojnih cilji tisočletja, in obstajajo faktorji nestabilnosti, ki bi lahko vplivali na dvoregionalno partnerstvo.

Evropska unija bi lahko s pomočjo svojih izkušenj prispevala h krepitvi stabilnosti in varnosti in trajnostnega razvoja v Latinski Ameriki. Smo pred novim obdobjem načrtovanja pomoči Skupnosti, ki naj bi omogočila dodelitev velikih sredstev regiji (finančna perspektiva 2007–2013) in pred naslednjim vrhom EU-Latinska Amerika/Karibi (LAC), ki bo na Dunaju maja 2006. Kmalu bodo konec cikla zaznamovali prihodnji pridružitveni sporazumi s podregijami (Mercosur, Andska skupnost in Srednja Amerika) in sporazum o gospodarskem partnerstvu s Karibi. EU je s svojimi najbolj oddaljenimi regijami prisotna na tem geografskem območju in ta položaj je treba izkoristiti za izboljšanje njihovega sodelovanje z Latinsko Ameriko in s Karibi, zlasti z boljšo koordinacijo finančnih instrumentov. Poleg tega smo priča novemu razvoju v latinskoameriškem integracijskem procesu, katerega moramo upoštevati. Pomembno je torej predlagati nove usmeritve za prihodnost.

Komisija hoče lepo pokazati, da se Evropa zanima za – regijo. Zdi se, da obstaja vtis, ki pa je neutemeljen, da EU preveč zaposluje njena lastna širitev, njeno sosedstvo ali pa zaskrbljujoče razmere drugod po svetu. To dojemanje tudi zastavlja vprašanje razpoznavnosti EU na terenu zaradi zapletenosti njenih struktur in sredstev ukrepanja. Komisija želi ponovno potrditi, da je povezava z Latinsko Ameriko ne le gotovost, temveč tudi nuja, je v interesu obeh regij tako danes kot v prihodnosti. Toda če je Evropa pripravljena bolj delovati v smeri Latinske Amerike, pa pričakuje večjo pripravljenost za delovanje z njene strani.

To zavezništvo med EU in Latinsko Ameriko prav tako zadeva karibske države, ki so vključene v proces vrhov EU-LAK, in s katerimi EU v okviru Lomejske konvencije in Kotonovskega sporazuma že dolgo razvija odnose. Komisija jim namerava posvetiti sporočilo, ki ga bo sprejela na začetku leta 2006.

Komisija v Prilogi k temu dokumentu podrobno predstavi strategijo, ki jo predlaga za okrepitev partnerstva med obema regijama. Svet in Evropski parlament vabi, da proučita to podrobno predstavitev strategije. Priporočila so povzeta spodaj in razložena v prilogi.

I-2 Partnerstvo

Evropska unija in Latinska Amerika sta se na vrhu v Riu zavezali, da bosta razvili „dvoregionalno strateško partnerstvo“ za vzpostavitev močne povezave na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Razlogi, zakaj si to partnerstvo zasluži poglobitev, so bolj natančno razloženi v prilogi.

Komisija predlaga, da bi se partnerstvu med EU in Latinsko Ameriko, ki se danes srečuje z mnogimi izzivi, dalo nov zagon. Njen cilj za prihodnja leta je:

- vzpostavitev okrepljenega strateškega partnerstva s pomočjo mreže pridružitvenih sporazumov (vključno s sporazumi o prosti trgovini) z vključevanjem vseh držav v regiji in z možnostjo, da bi to prispevalo k vključitvi celotne regije;

- vodenje pravih političnih dialogov, ki bi okrepili vpliv obeh regij na mednarodnem prizorišču;

- razvitje učinkovitih sektorskih dialogov (kot je socialna kohezija ali okolje) z namenom trajnega zmanjšanja neenakosti in spodbujanja trajnostnega razvoja;

- doprinos k ustvaritvi stabilnega in predvidljivega okvira, ki bi lahko pomagal latinskoameriškim državam pritegniti več evropskih naložb, ki naj bi prispevale h gospodarskemu razvoju;

- boljša prilagoditev pomoči in sodelovanja potrebam zadevnih držav;

- povečanje medsebojnega razumevanja s pomočjo izobraževanja in kulture.

Ta politika zahteva stalna in vztrajna prizadevanja obeh strani.

1-3 Izzivi

Sredstva delovanja EU se morajo prilagoditi novim latinskoameriškim stvarnostim:

- integracijski procesi, ki oblikujejo naše odnose, se razvijajo, kar potrjuje nedavni nastanek Skupnosti južnoameriških držav;

- ti integracijski procesi še zdaleč niso dokončani in njihova stopnja napredka se po regijah razlikuje;

- vendarle vsaka država regije sledi svojim lastnim ciljem zunanje politike na regionalni in mednarodni ravni;

- obstajajo pomembni akterji, ki zaslužijo posebno obravnavo zlasti zaradi njihove vloge na regionalnem področju: Brazilija in Mehika.

Partnerstvo med EU in Latinsko Ameriko so sooča z naslednjimi izzivi, ki so podrobneje razloženi v prilogi.

- Kombiniranje moči obeh svetovnih akterjev: odpira se razmišljanje o sredstvih, ki bi se jih skupaj pripravilo za izboljšanje političnega dialoga med obema regijama s ciljem prihodnje okrepitve njunega vpliva v svetu.

- Spodbujanje gospodarskih in trgovinskih izmenjav na uravnoteženi osnovi: za strateško partnerstvo je pomembno, da se trgovina med obema regija stalno povečuje. Kljub pomembnemu porastu trgovinskih in naložbenih tokov med obema regijama v zadnjih petnajstih letih je njun potencial rasti nezadostno izkoriščen.

- Latinska Amerika, regija, ki se utrjuje: da v prihodnosti stabilnost Latinske Amerike ne bi bila ogrožena, je pomembno, da EU podpira njena prizadevanja, zlasti na naslednjih področjih: socialna neenakost, revščina in izključenost; selitve; demokratično upravljanje; prepovedane droge in organizirani kriminal ter okolje.

- Večje upoštevanje latinskoameriške različnosti: ob dajanju prednosti vključevanju celotne regije Komisija meni, da je čas za obogatitev sedanjega pristopa z razvojem bolj individualiziranih odnosov z nekaterimi državami glede posebnih politik in z natančneje usmerjenimi dialogi.

I-4 Predlogi za ukrepe Komisije

Komisija predlaga:

(1) krepitev in bolj natančno usmeritev političnega dialoga z latinskoameriškimi partnerji;

(2) ustvarjanje ugodnega okolja za trgovino in naložbe;

(3) podpiranje prizadevanje držav v regiji za doprinos k stabilnosti in blaginji;

(4) boljše sodelovanje in boljše razumevanje.

I-4.1 Krepitev in bolj natančna usmeritev političnega dialoga

Nujno je okrepiti politični dialog, kar bi približalo stališča obeh regij glede vprašanj skupnega interesa. Komisija zlasti želi boljšo opredelitev tem in boljšo usmerjenost glede na sogovornike: vrhovi, ministrska srečanja (s skupino iz Ria, s podregionalnimi skupinami vključno s Karibi in državami s pridružitvenimi sporazumi).

Komisija priporoča: oblikovanje političnih dialogov glede na potrebe, z ustreznimi latinskoameriškimi partnerji, bodisi na dvoregionalni, dvostranski ali podregionalni ravni, o temah, ki so natančno določene (kot na primer reforma Združenih narodov, ohranitev miru, preprečevanje konfliktov in kriznih situacij v določenih državah regije); izbiro omejenega števila tem; politični dialogi naj se pripravijo na srečanjih visokih uradnikov (v obliki trojk); neuradna srečanja političnega dialoga na ravni visokih uradnikov naj se redno organizirajo z nekaj državami glede na potrebe. |

- I-4.2 Ustvarjanje ugodnega okolja za trgovino in naložbe

Okrepitev strateškega partnerstva bi morala prispevati k nastanku ugodnega okolja za gospodarsko izmenjavo med obema regijama: za Latinsko Ameriko bi to lahko pomenilo prenos tehnologij, izboljšanje njene produktivnosti, razvoj njenih infrastruktur in raznovrstnost trgovine. Evropska unija pa ima interes za razvoj in utrditev svojih trgovinskih pozicij in tudi za nadaljevanje dinamične naložbene politike.

V tej perspektivi je Komisija pripravljena delovati v smeri: utrditve večstranskega trgovinskega sistema; poglabljanja obstoječih pridružitvenih sporazumov, tj. z Mehiko in Čilem; pogajanj o dvoregionalnih pridružitvenih sporazumih in sporazumih o prosti trgovini; omogočenja lažjega dostopa latinskoameriškim družbam do evropskega trga; dialoga o ovirah za trgovino in naložbe. makroekonomskega dialoga za pospeševanje makroekonomske stabilnosti, bistvenega elementa za spodbujanje trgovine in naložb. Komisija namerava spodbujati: vlogo najmodernejših evropskih sektorjev v razvoju regije, zlasti na osnovi pobud, izpeljanih v okvirnih programih za raziskave in tehnološki razvoj; ugodno okolje za evropske družbe v Latinski Ameriki s krepitvijo regulativnega dialoga za sprejetje zakonskih okvirov in skupnih standardov, vključno s sektorji prevoza, energetike ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij. |

- I-4.3 Skupni doprinos k stabilnosti in blaginji

1.4.3.1 Graditev bolj solidarnih družb: spodbujanje večje socialne kohezije v korist vseh .

Na vrhu v Guadalajari sta EU in Latinska Amerika postavili socialno kohezijo za skupni cilj in osrednji element svojih pogajanj. V okviru globalizacije se socialno kohezijo spodbuja s ciljem izgradnje bolj solidarnih družb z nudenjem realnih priložnosti vsakomur (vključno z najrevnejšimi) glede pristopa do temeljnih pravic in dela, ugodnosti gospodarske rasti in socialnega napredka in na ta način do polne udeležbe v družbi.

Komisija predlaga vključitev cilja socialne kohezije v vse ukrepe, ki jih začenja v partnerstvu z Latinsko Ameriko, na stalen, skladen in konkreten način. To zadeva zlasti: vzpostavitev posebnega dialoga o socialni koheziji, prednost, ki je dana socialni koheziji v razvojnem sodelovanju, okrepljeno sodelovanje z mednarodnimi ustanovami, spodbujanje udeležbe zadevnih akterjev. Poleg tega bi morala Komisija podpreti organizacijo (vsaki dve leti) foruma socialne kohezije, da bi se razširili dobljeni rezultati. Ta forum bi moral vključiti javne oblasti, civilno družbo, zasebni sektor in mednarodne organizacije. |

- 1.4.3. 2. Krepitev demokratičnega upravljanja, vključno z ustanovitvijo evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine.

Komisija namerava nadaljevati s podporo modernizaciji države v Latinski Ameriki:

povečala bo svoje ukrepe sodelovanja, ki krepijo upravljanje in spodbujajo vključevanje, zlasti revnejših državljanov; pritegnila bo civilno družbo k svojemu delovanju in spodbujala sodelovanje državljanov (zlasti žensk) pri političnih projektih, vključno s pomočjo političnih strank; podprla bo željo EP, da bi se ustanovila čezatlantska evro-latinskoameriška skupščina. |

- 1.4.3.3. Krepitev varnosti, zlasti boja proti drogam s pomočjo pristopa deljene odgovornosti.

Komisija je sprejela strategijo[1] boja proti uživanju, proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami za leta 2005–2012. Boj proti prometu z drogami in drugimi oblikami kriminala zahteva tudi boj proti korupciji in pranju denarja.

Komisija bo nadaljevala s pristopom deljene odgovornosti v mednarodnih organih in tudi s svojo pomočjo Latinski Ameriki v boju proti drogam. Spodbujala bo dobro finančno, fiskalno in sodno upravljanje s pomočjo finančnih spodbud v okviru sporazumov z državami Latinske Amerike. |

1.4.3.4. Spodbujanje močnejše regionalne povezanosti

– Integracijski proces v Latinski Ameriki.

Države Latinske Amerike so začele procese regionalnega povezovanja, ki so že pokazali pomembne učinke. Latinska Amerika je v tem pogledu v zvezi s tovrstnimi prizadevanji prva med državami v razvoju. Regionalno povezovanje je prednostna naloga podpore Komisije latinskoameriškemu razvoju. Poleg tega Komisija meni, da bi bilo primerno spodbuditi razmislek z latinskoameriškimi partnerji glede možnosti za strategijo regionalnega povezovanja celotne Latinske Amerike. Šlo bi za dolgoročno strategijo, ki ne bi vplivala na sedanje zaveze v prid procesa podregionalnega povezovanja.

Komisija želi: nadaljevati s podporo celoti različnih procesov regionalnega povezovanja kot ključnega elementa razvoja regije; na vrhu na Dunaju proučiti, ali napredek v pogajanjih z Mercosurom omogoča sklenitev pridružitvenega sporazuma in sporazuma o prosti trgovini; videti, da bi bil ta vrh tudi priložnost za ugotovitev napredka glede regionalnega povezovanja v okviru Srednje Amerike in Andske skupnosti, in proučiti, ali so izpolnjeni pogoji za hiter začetek pogajanj o pridružitvenih sporazumih in sporazumih o prosti trgovini s tema dvema regijama. |

- – Območno povezovanje in medsebojna povezljivost

Zapletena geografska konfiguracija Latinske Amerike predstavlja oviro njenemu območnemu povezovanju. Učinkovitejše infrastrukture bi omogočile znatno povečanje trgovinskih zmogljivosti latinskoameriških izvoznikov. Komisija namerava spodbuditi evropske in latinskoameriške finančne ustanove, da bi podprle območno povezovanje s pomočjo medsebojne povezljivosti omrežnih infrastruktur, zlasti na področju energetike, vode, prevoza, telekomunikacij in raziskav; v tem okviru je treba upoštevati medsebojno povezljivost s Karibi in na njih.

Komisija predlaga izmenjavo izkušenj na področju medsebojne povezanosti infrastrukturnih omrežij in spodbuja EIB, da bi nudila svojo podporo v okviru prihodnje „Pomoči za Latinsko Ameriko“. |

1.4.3.5. Spodbujanje trajnostnega razvoja

Komisija meni, da je dolgoročna blaginja EU, Latinske Amerike in Karibov zelo odvisna od dobrega upravljanja njihovih naravnih virov in njihove zmožnosti zagotavljanja trajnostnega razvoja njihovega gospodarstva.

Komisija namerava pospeševati: vzpostavitev dialoga o okoljskem vidiku trajnostnega razvoja; organizacijo srečanja ministrov za okolje pri pripravi vrhov; poglobljeno posvetovanje v okviru mednarodnih organov, zlasti o podnebnih spremembah. |

- 1.4.3.6. Preprečevanje konfliktov in skupno krizno upravljanje

Ob upoštevanju pomena Latinske Amerike v smislu diplomatske prisotnosti, gospodarskih in kulturnih povezav in sodelovanja pri razvoju bi lahko regiji načrtovali začetek političnega dialoga glede preprečevanja konfliktov in kriznega upravljanja.

Na zahtevo zadevnih držav bi morala EU imeti bolj dejavno vlogo pri preprečevanju konfliktov in kriznem upravljanju v Latinski Ameriki. Lahko bi: omogočala lažji prenos izkušenj na zadevnem področju; podpirala prizadevanja držav in regionalnih oblasti; vzpostavila dialog in strukturno sodelovanje z Organizacijo ameriških držav in s Skupino Rio o tem vprašanju; uporabila prihodnji instrument stabilnosti. |

- I-4.4 Boljše sodelovanje in boljše razumevanje

I- 4.4.1 Natančnejša usmeritev sodelovanja in razvojne pomoči

Cilj boja proti revščini je v središču politike pomoči in sodelovanja Komisije za obdobje 2007–2013.

Komisija v okviru svoje politike pomoči in sodelovanja za obdobje 2007–2013 predlaga: osredotočenje na prednostne teme (socialna kohezija in regionalno povezovanje); usmeritev večine sredstev v zmanjšanje revščine v državah z nizkimi dohodki (vključno s tistimi, ki spadajo v kategorijo držav z nižjimi srednjimi dohodki); izvedbo usmerjenih ukrepov vzajemnega interesa z državami, ki spadajo v kategorijo držav z višjimi srednjimi dohodki: nadaljevanje sodelovanja na področju podregionalnega povezovanja z Mercosurom, Andsko skupnostjo in s Srednjo Ameriko; osredotočenje regionalnega načrtovanja za celotno Latinsko Ameriko na sektorje strateškega regionalnega interesa; premislek o pomenu, ki se ga pripisuje regiji pri dodeljevanju sredstev. Komisija spomni na potrebo po povečanju koordinacije evropske pomoči nasploh in zlasti na razpoznavnost svojega sodelovanja. |

- I-4.4.2 Premislek o posebni vlogi določenih akterjev v regiji

Strategija za okrepljeno partnerstvo med EU in Latinsko Ameriko mora prav tako upoštevati pomen in posebno vlogo velikih držav regije. To še posebej velja za Brazilijo in Mehiko.

Komisija predlaga vzpostavitev posebnih političnih dialogov z določenimi državami v regiji, ki igrajo posebno vlogo, in ustrezno prilagoditev svojih ukrepov za sodelovanje. |

I-4.4.3 Graditev skupnega prostora visokega šolstva EU-LAK

Po vrhu v Guadalajari Komisija daje prednost graditvi skupnega prostora visokega šolstva EU-LAK. V obdobju 2007–2013 želi na evropske univerze sprejeti več kot 4 000 latinskoameriških študentov in profesorjev. |

I-4.4.4 Izboljšanje razpoznavnosti obeh regij in seznanjanje z Evropo

Nekatere raziskave javnega mnenja kažejo precejšnje nepoznavanje EU v Latinski Ameriki.[2] Podoben položaj je v večini držav EU glede latinskoameriških držav. V tem okviru je nujno, da se regiji spoprimeta z izzivom glede vzajemnega poznavanja. Potreben je premislek o dejavnostih, ki bi okrepile njuno razpoznavnost, zlasti na kulturnem področju.

Komisija namerava okrepiti prenos znanja in izkušenj ter dobrih praks na področju kulturnega sodelovanja tako med državami Latinske Amerike kot med regijo in Evropsko unijo. Priporoča, da bi bil vsako leto okrog 9. maja organiziran evropski teden (dan Evrope) v vseh latinskoameriških državah, kjer je zastopana, v tesnem sodelovanju z veleposlaništvi držav članic. |

I-5 Vrh eu-latinska Amerika/Karibi

Komisija meni, da teme iz izjave v Guadalajari – socialna kohezija, regionalno povezovanje, multilateralizem – ostajajo aktualne za vrh na Dunaju 12. maja 2006, a da jih je treba bolj konkretizirati. Komisija želi na vrhu na Dunaju proučiti, ali napredek v pogajanjih z Mercosurom omogoča sklenitev pridružitvenega sporazuma. Ta vrh bo tudi priložnost za ugotovitev napredka glede regionalnega povezovanja v okviru Srednje Amerike in Andske skupnosti na osnovi sklepnih ugotovitev in priporočil delovne skupine, ki je vodila skupno ovrednotenje, in proučiti, ali so izpolnjeni pogoji za hiter začetek pogajanj o pridružitvenih sporazumih s tema dvema regijama. Poleg tega bo Komisija tam predstavila načrtovanje svoje pomoči in sodelovanja za leta 2007–2013. Spodbujala bo socialna partnerstva in civilno družbo, da bi prispevala k vrhu. Posebno pozornost bo posvetila svetovnim vprašanjem, zlasti boju proti drogam.

I-6 Sklepne ugotovitve

V zadnjem desetletju sta bili EU in Latinska Amerika dejavni pri utrjevanju svojih vezi s pomočjo strateškega partnerstva. S tem sporočilom Komisija predstavlja vrsto priporočil, katerih izvedba je odvisna od zavzemanja vseh zadevnih akterjev. Komisija poziva Svet in Parlament, da bi proučila ta priporočila v smislu njihove celovite predstavitve v prilogi k temu dokumentu. Komisija meni, da bi bilo primerno razpravljati o njih z latinskoameriškimi partnerji. Izraža željo po spodbuditvi razmisleka in začetku razprave o sredstvih za poglobitev zavezništva med EU in Latinsko Ameriko.

[1] Glej: http://europa.eu.int:8082/comm/external_relations/drugs/docs/strategy_05_12.pdf

[2] „Seznanjenost z Evropsko Unijo v Latinski Ameriki“, Focus Eurolatino - CJD/Latinobarómetro – 2004 in 2005