52005DC0515

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 18.10.2005

COM(2005) 515 končno

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Letno poročilo programa Tempus 2004

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Letno poročilo programa Tempus 2004

1. PREDGOVOR

Program Tempus III (2000–2006) se osredotoča na razvoj visokošolskih sistemov v 27 državah partnericah na osnovi sodelovanja z ustanovami držav članic Evropske unije. Visokošolske ustanove so posebej pomembne za socialni in gospodarski postopek tranzicije ter medkulturni dialog; poleg tega so vir strokovnega znanja in izkušenj ter človeških virov ter omogočajo usposabljanje novih generacij vodstvenih kadrov.

Podroben opis programa Tempus se nahaja na naslednjem spletnem naslovu:

http://europa.eu.int/comm/education/programmes/tempus/index_en.html

To letno poročilo je predstavljeno v skladu s členom 11 Sklepa Sveta o sprejemu programa Tempus (UL L 120, 8. maj 1999).

2. IZVAJANJE TEMPUSA V LETU 2004: GLAVNE SMERI DELOVANJA

Program Tempus v letu 2004 se je med drugim izvajal na podlagi sklepnih ugotovitev in priporočil vmesnega ovrednotenja, objavljenega novembra 2003. Ovrednotenje je potrdilo ustreznost programa za podpiranje reforme in razvoja visokošolskega izobraževanja ter tehtnost njegove intervencijske logike in načinov upravljanja. Za izvajanje programa v letu 2004 so bila zlasti pomembna naslednja priporočila:

- sredstva bolj strukturiranega dialoga z izobraževalnimi organi držav partneric bi morala spodbujati postopek določitve prednostnih nalog za posamezne države;

- sredstva Tempusa naj se uporabijo za to, v čemer je program najuspešnejši, tj. za spodbujanje mobilnosti, izmenjav in inovacij študijskih programov;

- ustreznost in učinek programa naj se dejavno spodbuja na ravni nacionalnih organov;

- ponovno naj se na selektivni osnovi vpelje spremljanje na kraju samem.

V tem smislu so bile glavne smeri delovanja Tempusa v letu 2004 naslednje:

1. čimbolj učinkovit program s trdnejšim pristopom od zgoraj navzdol, okrepljenim političnim dialogom in bolj strukturnimi ukrepi;

2. večanje mobilnosti s spodbujanjem posameznih študijskih pomoči za mobilnost;

3. prilagajanje in krepitev postopkov izbire in spremljanja;

4. natančnejša opredelitev vloge nacionalnih uradov Tempus.

V skladu s členom 12 Sklepa Sveta o sprejemu programa Tempus III (UL L 120, 8. maj 1999) so se pri pripravi bodočega programa Tempus upoštevale ugotovitve vmesnega ovrednotenja.

Poročilo vmesnega ovrednotenja programa Tempus III, objavljeno novembra 2003, je na voljo na naslednjem spletnem naslovu:

http://europa.eu.int/comm/dgs/education_culture/evalreports/index_en.htm#TempusIIIinterim1 .

Poročilo Evropske komisije Svetu z dne 8. marca 2004 o vmesnem ovrednotenju programa Tempus III je na istem naslovu.

3. OKREPLJEN PRISTOP OD ZGORAJ NAVZDOL

3.1. Okrepljen politični dialog

Leta 2004 je Komisija skušala okrepiti politični dialog z organi, pristojnimi za visokošolsko izobraževanje v državah partnericah. Marca/aprila 2004 je v Bruslju potekalo več dvostranskih zasedanj. Namen tega dialoga je bil doseči boljše razumevanje položaja visokošolskega izobraževanja v državah partnericah, določitev področij, kjer bi bilo sodelovanje s programom Tempus najbolj plodno (in v ta namen natančnejša opredelitev nacionalnih prednostnih nalog) ter tesnejše sodelovanje EU na področju visokošolskega izobraževanja.

Kljub razlikam med državami v ravneh razvoja in organizacijah sistemov visokošolskega izobraževanja je dialog pokazal visoko stopnjo zbliževanja na področjih glavnih državnih zadev, kot so zagotovitev kakovosti, akreditacija, dostop do visokošolskega izobraževanja in prilagajanje izobraževanja potrebam na trgu dela.

Evropske države partnerice programa Tempus so naravno vključene v postopek reforme, ki se je v Evropi začel z Bolonjskim procesom. Dialog je potrdil, da je tudi večina neevropskih držav partneric začela s procesi reform v skladu z Bolonjskim procesom, kar jih zbližuje z evropskimi sistemi visokošolskega izobraževanja .

Dvostranskim razpravam je julija 2004 sledilo skupno zasedanje predstavnikov držav članic in ministrstev za šolstvo držav partneric Tempusa. Zasedanje se je osredotočilo zlasti na dve vprašanji, ki sta se za tekoče reforme visokošolskega izobraževanja v državah partnericah zdeli najpomembnejši: sistemi zagotavljanja kakovosti v visokošolskem izobraževanju ter sodelovanje med univerzami in podjetji.

Ključnega pomena za časovni razpored reforme visokošolskega izobraževanja v državah partnericah je posplošitev strategij in mehanizmov zagotavljanja kakovosti. Veliko držav partneric ob spoznavanju razvoja v državah članicah EU na tem področju sprejema ukrepe.

Prilagajanje visokošolskega izobraževanja potrebam na trgu mora biti v državah partnericah glavna skrb. Veliko državah partneric je poudarilo potrebo po natančnejši analizi sedanjih in bodočih potreb trga dela, da bi lahko prilagodile strukture visokošolskega izobraževanja. Čeprav je prišlo do širšega dogovora o potrebi po spodbujanju sodelovanja med univerzami in podjetji, s čimer bi povečali možnost zaposlitve študentov na trgu dela, pa je razprava pokazala, da je le malo držav pripravilo strategije za obravnavo te potrebe. Evropska komisija namerava preučiti to temo leta 2005 s poudarkom na vlogi, ki jo je imel Tempus in ki jo ima lahko tudi v bodoče pri razvijanju sodelovanja med univerzami in podjetji.

3.2. Skupni evropski projekti

Rezultat okrepljenega političnega dialoga je bil dogovor med oblastmi držav partneric in Evropsko komisijo o nacionalnih prednostnih nalogah za skupne evropske projekte. Cilj teh prednostnih nalog je vzpostavitev tesnejših povezav med projekti Tempus in časovnim razporedom reforme držav partneric, tako da bi bil učinek programa čim večji.

Skupni evropski projekti (JEP) podpirajo inovativne večstranske pobude, ki vključujejo vsaj eno univerzo iz države partnerice, eno univerzo iz ene od držav članic EU in enega člana akademskega ali neakademskega konzorcija v drugi državi članici EU. Cilj skupnih evropskih projektov je prenos znanja z univerz EU na ustanove v državah partnericah na področju razvoja študijskih programov, delovanja ustanov in upravljanja univerz. Za te projekte se porabi okrog 82 % vseh letnih sredstev Tempusa. Leta 2004 je Komisija financirala 111 skupnih evropskih projektov, za katere je ES v skupnem prispevala okrog 44 milijonov EUR.

3.3. Strukturni in dopolnilni ukrepi

Ob koncu leta 2003 je nastal nov tip projektov Tempus – strukturni in dopolnilni ukrepi (SCM). Namen tega tipa projektov je podpirati prizadevanja držav partneric pri določitvi in izvajanju strategij reforme visokošolskega izobraževanja. Krepijo pristop programa od zgoraj navzdol, ob tem da stremijo k tesni povezanosti organov visokošolskega izobraževanja v državah partnericah. Tipično za SCM je, da zadevajo horizontalna vprašanja, kot so uvedba sistemov prenašanja kreditnih točk, mehanizmi za zagotavljanje kakovosti, priznavanje kvalifikacij in sodelovanje med univerzami in podjetji. Projekte v okviru tega dela programa morajo odobriti nacionalni organi izobraževanja in pogosto neposredno kot partnerje vključujejo nacionalne ali regionalne organe.

Ob splošnem zanimanju držav partneric programa Tempus za Bolonjski proces je bil leta 2004 objavljen skupni razpis za zbiranje predlogov Tempus/Socrates, ki ima za cilj podporo projektov, povezanih z Bolonjskim procesom. Ustanove iz držav partneric programa Tempus so bile pozvane k predložitvi predlogov v okviru SCM. Cilj desetih izbranih projektov je med drugim določiti ekipe pospeševalcev Bolonjskega procesa in vključiti države partnerice Tempusa v konference in seminarje v zvezi z Bolonjskim procesom.

Iz pregleda treh razpisov za zbiranje predlogov za SCM, ki so bili objavljeni, odkar se je oktobra 2003 začel uporabljati ta novi instrument, se lahko razbere, da je bilo število do zdaj financiranih SCM enakomerno porazdeljeno med različne regije, ki jih zajema Tempus.

Kratka analiza ciljev projektov kaže, da je večina (58 % vseh projektov) povezana s smermi delovanja Bolonjskega procesa, in sicer z dvema glavnima ciljema: 1) razširjanje podatkov z določitvijo ekip pospeševalcev Bolonjskega procesa; 2) oblikovanje sistemov zagotavljanja kakovosti v visokošolskem izobraževanju, kar je posebej razširjeno v regiji programa Tacis (četrtina vseh izbranih SCM v regiji Tacis je povezanih z večanjem kakovosti). Na zahodnem Balkanu predstavljajo SCM v povezavi z Bolonjskim procesom 72 % vseh projektov, kar je precej naravno ob tem, da so vse države v tej regiji podpisale Bolonjsko deklaracijo.

SCM se že uporabljajo kot instrumenti podpore posodobitve univerzitetnega delovanja in storitev (35 % vseh SCM) s poudarkom na posodobitvi in preureditvi programov usposabljanja, uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij, krepitve mednarodnih odnosov (ter posodobitve usposabljanja učiteljev).

SCM se še vedno ne uporabljajo dovolj za reševanje sistemskih vprašanj in celotne reforme sektorja visokošolskega izobraževanja: ta tip projektov predstavlja samo 7 % vseh SCM in se v glavnem osredotoča na regijo Meda.

3.4. Regionalna konferenca Tempus v srednji Aziji

Novembra 2004 so službe Evropske komisije v partnerstvu z ministrstvom za visoko šolstvo in ministrstvom za srednje usmerjeno izobraževanje Republike Uzbekistan v Tashkentu organizirale konferenco Tempus o reformi visokošolskega izobraževanja v srednji Aziji. Cilji te konference so bili: izmenjava podatkov in razprave o procesu reforme v državah partnericah, informiranje udeležencev o najnovejšem razvoju Bolonjskega procesa in preiskava, kako bi lahko program Tempus še naprej prispeval k posodabljanju in večanju kakovosti sistemov visokošolskega izobraževanja v regiji. Vseh pet predstavništev iz srednje Azije, prisotnih na konferenci, je izrazilo namen svojih držav, da bi sprejele načela, ki podpirajo Bolonjski proces, ter predstavilo spremembe, vpeljane v strukture visokošolskega izobraževanja in zakonodajo, ki jih združujejo s temi načeli.

4. KREPITEV POSAMEZNE MOBILNOSTI

Ovrednotenje tretje faze programa je potrdilo vrednost mobilnosti tako za univerzitetno osebje kot za študente in poudarilo pomembnost sodelovanja med ljudmi, kar podpira Tempus. Pred letom 2004 se je mobilnost le malo uporabljala. Zahteva po takem tipu projekta se je okrepila z razširitvijo programa Tempus na južno- in vzhodnosredozemske države, kar je potrdilo odziv iz drugih regij o zaželenosti večjega števila študijskih pomoči. Posamezne študijske pomoči za mobilnost so bile sprejete kot koristno in prilagodljivo orodje tako za ustanovitev partnerstva in za razvoj predlogov za projekte kot tudi za lažje izmenjave znanja, izkušenj in dobre prakse, vključno preko usposabljanja v državah partnericah s strani strokovnjakov visokošolskega izobraževanja Evropske unije. Po uvedbi novega in preprostega spletnega prijavnega obrazca in spodbudi po tem tipu študijskih pomoči v državah partnericah v letu 2002 se je število posameznih študijskih pomoči za mobilnost v letu 2004 zvišalo: dodeljenih je bilo preko 700 študijskih pomoči (v letu 2003 jih je bilo 663) v vseh regijah, ki jih pokriva Tempus.

5. VPRAšANJA V ZVEZI S šTUDIJSKO POMOčJO

5.1. Proces vloge, izbire in dodelitve

Podrobne finančne informacije in informacije o izbiri so navedene v treh prilogah k temu poročilu.

5.2. Sporazumi o študijski pomoči in plačila

Po začetku veljavnosti Finančne uredbe je bilo leta 2003 vodenje vseh obveznosti in plačil preneseno iz Evropske ustanove za usposabljanje na Evropsko komisijo. Prenos je sovpadel s pripravljalnim delom za uvedbo novega računovodskega sistema Komisije od 1. januarja 2005 in s povečanjem števila posameznih študijskih pomoči za mobilnost. Združile so se nove zahteve zlasti glede odobritve bančnih računov in pravnih oseb z velikim številom študijskih pomoči, kar je imelo za posledico neizogibne zamike pri izstavljanju sporazumov o študijski pomoči.

Dodatna težava je bil pozen podpis nekaterih finančnih sporazumov za akcijske programe Tacis 2003. Posledično so bili pozneje odobreni tudi sporazumi o študijski pomoči za projekte Tempus, ki vključujejo ustanove iz vseh zadevnih držav.

5.3. Spremljanje projekta

Ovrednotenje tretje faze programa je ponovno uvedbo spremljanja na kraju samem priporočilo kot potrebno dopolnilo preverjanju dokumentacije. Spremljanje na kraju samem je bilo ponovno uvedeno leta 2003 v povezavi z informacijskimi dnevi in se je nadaljevalo v letu 2004. Poleg tega so službe Evropske komisije leta 2004 sprejele sistematičen program za spremljanje na kraju samem. Ta se osredotoča na 10 % tekočih projektov in vključuje obisk okrog 30 projektov na leto. Prve obiske spremljanja v okviru programa je izvedel GD EAC oktobra 2004 v tesni povezavi z nacionalnimi uradi Tempus in s podporo Evropske ustanove za usposabljanje.

Kot del svoje politike preventivnega spremljanja je Evropska komisija na zasedanju v Berlinu septembra 2004 omogočila usposabljanje okrog 160 predstavnikom projektov iz na novo izbranih projektov Cards in Meda. Gradivo za usposabljanje in dokumentacija o upravljanju s pogodbami sta pripravljena in na voljo na spletu. Zaradi zamude pri podpisu finančnih sporazumov med Evropsko komisijo in državami partnericami Tacisa bo leta 2005 potekalo posebno zasedanje za projekte, ki vključujejo ustanove iz zadevnih držav.

Za bodočo poenostavitev obveznosti poročanja so bili izdelani spletni obrazci za poročanja, poleg tega so bili razviti projekti za strukturne in dopolnilne ukrepe ter posamezne študijske pomoči za mobilnost, ki so bile na voljo na spletni strani Tempus v drugi polovici leta 2004.

6. INFORMATIVNI DNEVI

Informativni dnevi Tempus so bili organizirani v večini držav partneric in v nekaterih državah članicah EU. Leta 2004 so bili organi, pristojni za visokošolsko izobraževanje, sistematično vključeni v informacijske kampanje v državah partnericah z namenom predstavitve nacionalnih prednostnih nalog programa Tempus.

7. NACIONALNI URADI TEMPUS IN NACIONALNE KONTAKTNE TOčKE TEMPUS

Nacionalni uradi Tempus v državah partnericah igrajo ključno vlogo pri izvajanju programa, s tem da sedanje in bodoče uporabnike obveščajo o programu, hkrati pa službam Evropske komisije nudijo povratne informacije o tekočih projektih. V letu 2004 so službe Evropske komisije za večjo usklajenost te mreže in zagotovitev ustreznega pretoka podatkov še naprej tesno sodelovale z nacionalnimi uradi Tempus. Zlasti so skušale izboljšati horizontalno skladnost delovnih programov in sporazumov o študijski pomoči nacionalnih uradov Tempus, da bi se vloga teh uradov okrepila.

V letu 2004 so bili vzpostavljeni nacionalni uradi Tempus v Rusiji in na ozemlju pod Palestinsko upravo.

Pomembno vlogo v programu igrajo tudi kontaktne točke Tempus v državah članicah, saj olajšujejo vključevanje ustanov visokošolskega izobraževanja Evropske unije, s tem da jim nudijo podatke in pomoč pri iskanju partnerjev. V letu 2004 so službe Evropske komisije še naprej krepile svoje sodelovanje z nacionalnimi kontaktnimi točkami.

Predstavniki nacionalnih uradov Tempus in nacionalnih kontaktnih točk so zasedali v Bruslju marca in novembra 2004.

8. PRIHODNOST PROGRAMA TEMPUS III

Po sklepnih ugotovitvah vmesnega ocenjevanja in v skladu s členom 12 Sklepa Sveta o sprejemu programa Tempus III (UL L 120, 8. maj 1999) je Komisija predlagala, da bi program povezoval večstransko sodelovanje s pristopom od spodaj navzgor in dopolnilne ukrepe od zgoraj navzdol, s ciljem spodbujanja posodobitve sistemov izobraževanja in usposabljanja. Hkrati naj bo program usmerjen v povečanje obsega in kakovosti meddržavne mobilnosti. Priprava bodočega programa Tempus se nadaljuje.

9. SKLEPNA UGOTOVITEV

Izvajanje programa v letu 2004 so usmerjali rezultati vmesne ocene Tempusa III (2000–2006) iz leta 2003. Dialog in posvetovanje z organi, pristojnimi za visokošolsko izobraževanje v državah partnericah, sta privedla do okrepljenih nacionalnih prednostnih nalog, kar naj bi prispevalo k čim večjemu učinku programa na razvoj visokošolskega izobraževanja v državah partnericah. Tempus je podpiral prizadevanja držav partneric v tem, da bi v časovnem razporedu reforme dale prednost vprašanjem, povezanim s Bolonjskim procesom. Povečana podpora posamezne mobilnosti strokovnjakov visokošolskega izobraževanja in uvedba strukturnih in dopolnilnih dejavnosti, skupaj z dialogom in nacionalnimi prednostnimi nalogami, sta pripomogli k utrditvi Tempusa kot instrumenta izbire za izvajanje in opredelitev politik visokošolskega izobraževanja držav partneric.

1. ANNEX

Financial overview – Tempus 2004 (amounts committed per region in €) |

CARDS | TACIS | MEDA |

JEP | 9,836,694.56 | 14,552,916.00 | 19,711,751.17 |

IMG | 683,830.00 | 768,030.00 | 802,900.00 |

SCM | 1,443,036.56 | 1,918,102.32 | 1,708,116.00 |

NTO | 281,592.00 | 244,488.00 | 627,459.00 |

ETF | 237,500.00 | 337,500.00 | 275,000.00 |

Other | 105,700.10 | 213,098.12 | 213,888.98 |

Total | 12,588,353.22 | 18,034,134.44 | 23,339,115.15 |

- JEP Joint European Project

- IMG Individual Mobility Grant

- SCM Structural and Complementary Measure

- NTO National Tempus Office

- ETF European Training Foundation

2.1. ANNEX

Joint European Projects (JEP) Selection Tables 2004 |

- The tables presented below cover the selection of Joint European Projects (JEPs) carried out in 2004 following the call for proposals closed on 15 December 2003.

- Multi-country projects involve more than one Tempus partner country. For each partner country, the number of multi-country applications indicates the number of applications in which institutions from this country are involved.

- Types of Joint European Projects (JEPs): Curriculum Development (CD), Training Courses for Institution Building (TCIB) and University Management (UM).

JEP – TEMPUS CARDS (Annex 2.1 – Table 1) |

- The tables presented below cover the selection of Structural and Complementary Measures (SCMs) carried out in 2004 following the calls for proposals closed on 15 October 2003, 15 February 2004, and 1 March 2004 (special SCM “Bologna call”).

- Multi-country projects involve more than one partner country. For each partner country, the number of multi-country applications indicates the number of applications in which institutions from this country are involved.

- Types of Structural and Complementary Measures (SCMs): Information and Dissemination (I&D), Pilot Project (PP) and Training Project (TP).

SCM – TEMPUS CARDS (Annex 2.2 – Table 1) |

- The tables presented below cover the selection of Individual Mobility Grants (IMGs) carried out in 2004 following the calls for proposals closed on 15 October 2003, 15 February 2004, and 15 June 2004.

IMG – TEMPUS CARDS (Annex 2.3 – Table 1) |

Partner Country | Total Received Applications | Total Funded Applications | Success Rate | Total Awarded in € |

1244-Kosovo | 12 | 5 | 42 % | 15,650.00 |

Albania | 138 | 55 | 40 % | 237,750.00 |

Bosnia and Herzegovina | 17 | 13 | 76 % | 39,010.00 |

Croatia | 44 | 26 | 59 % | 67,700.00 |

former Yugoslav Republic of Macedonia | 58 | 44 | 76 % | 148,280.00 |

Serbia and Montenegro | 106 | 67 | 63 % | 214,310.00 |

IMG – TEMPUS TACIS (Annex 2.3 – Table 2) |

Partner Country | Total Received Applications | Total Funded Applications | Success Rate | Total Awarded in € |

Armenia | 64 | 27 | 42 % | 90,160.00 |

Azerbaijan | 17 | 15 | 88 % | 30,420.00 |

Belarus | 20 | 10 | 50 % | 36,500.00 |

Georgia | 32 | 16 | 50 % | 50,000.00 |

Kazakhstan | 13 | 8 | 62 % | 18,800.00 |

Kyrgyzstan | 34 | 21 | 62 % | 76,820.00 |

Moldova | 66 | 22 | 33 % | 88,000.00 |

Mongolia | 24 | 14 | 58 % | 68,700.00 |

Russian Federation | 196 | 104 | 53 % | 344,400.00 |

Tadjikistan | 2 | 1 | 50 % | 2,350.00 |

Turkmenistan | 2 | 2 | 100 % | 8,300.00 |

Ukraine | 50 | 22 | 44 % | 68,060.00 |

Uzbekistan | 105 | 49 | 47 % | 190,180.00 |

IMG – TEMPUS MEDA (Annex 2.3 – Table 3) |

Partner Country | Total Received Applications | Total Funded Applications | Success Rate | Total Awarded in € |

Algeria | 103 | 41 | 40 % | 102,500.00 |

Egypt | 247 | 69 | 28 % | 254,000.00 |

Jordan | 12 | 9 | 75 % | 34,900.00 |

Lebanon | 73 | 41 | 56 % | 129,800.00 |

Morocco | 64 | 34 | 53 % | 104,100.00 |

Palestinian Authority | 25 | 18 | 72 % | 60,700.00 |

Syria | 125 | 36 | 29 % | 151,800.00 |

Tunisia | 38 | 17 | 45 % | 32,900.00 |

3. ANNEX

JOINT EUROPEAN PROJECTS (JEP) - STRUCTURAL AND COMPLEMENTARY MEASURES (SCM) SELECTION TABLES BY EU MEMBER STATES’ PARTICIPATION |

- The table below indicates the number of institutions by EU Member State involved in the received and the funded applications.

- Types of Joint European Projects (JEPs): Curriculum Development (CD), Training Courses for Institution Building (TCIB) and University Management (UM).

- Types of Structural and Complementary Measures (SCMs): Information and Dissemination (I&D), Pilot Project (PP) and Training Project (TP).

JEP & SCM – TEMPUS All regions - EU Member States’ Participation |

EU Member State | Total Received Applications | Total Funded Applications | Success Rate |JEP CD |JEP IB |JEP UM | SCM BC |SCM ID |SCM PP |SCM TP | | Austria | 121 | 29 | 24 % | 10 | 1 | 4 | 6 | 1 | 4 | 3 | | Belgium | 147 | 37 | 25 % | 13 | - | 8 | 5 | 4 | 1 | 6 | | Cyprus | 4 | 1 | 25 % | - | - | - | 1 | - | - | - | | Czech Republic | 16 | 4 | 25 % | 1 | 1 | 1 | 1 | - | - | - | | Denmark | 44 | 9 | 20 % | 6 | 1 | - | 1 | - | 1 | - | | Estonia | 3 | - | 0 % | - | - | - | - | - | - | - | | Finland | 71 | 12 | 17 % | 6 | - | 1 | 2 | 1 | 1 | 1 | | France | 296 | 62 | 21 % | 30 | 2 | 9 | 5 | 3 | 8 | 5 | | Germany | 313 | 56 | 18 % | 31 | 3 | 5 | 4 | 2 | 6 | 5 | | Greece | 106 | 23 | 22 % | 14 | 1 | - | 1 | 1 | 4 | 2 | | Hungary | 21 | 5 | 24 % | 3 | - | - | 1 | - | 1 | - | | Ireland | 25 | 7 | 28 % | 2 | - | 3 | - | - | 2 | - | | Italy | 275 | 62 | 23 % | 26 | 2 | 9 | 7 | 3 | 9 | 6 | | Latvia | 7 | 1 | 14 % | 1 | - | - | - | - | - | - | | Lithuania | 10 | 1 | 10 % | - | - | - | 1 | - | - | - | | Luxembourg | 4 | 1 | 25 % | - | - | 1 | - | - | - | - | | Malta | 3 | 3 | 100 % | 2 | - | - | 1 | - | - | - | | Netherlands | 112 | 27 | 24 % | 12 | 3 | 4 | 2 | 2 | 3 | 1 | | Poland | 30 | 8 | 27 % | 4 | 1 | 1 | 1 | - | - | 1 | | Portugal | 47 | 16 | 34 % | 6 | 1 | 6 | 1 | - | 1 | 1 | | Slovak Republic | 15 | 6 | 40 % | 1 | 1 | 1 | 2 | - | 1 | - | | Slovenia | 21 | 6 | 29 % | - | 1 | 1 | 3 | - | 1 | - | | Spain | 173 | 49 | 28 % | 24 | - | 9 | 1 | 2 | 9 | 4 | | Sweden | 105 | 30 | 29 % | 13 | 1 | 4 | 2 | 1 | 6 | 3 | | United Kingdom | 231 | 62 | 27 % | 26 | 7 | 11 | 2 | 4 | 7 | 5 | |