52005DC0509

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 19.10.2005

KOM(2005) 509 končno

SPOROČILO KOMISIJE

o poenostavitvi in boljši ureditviza skupno kmetijsko politiko

A. UVOD

To sporočilo opredeljuje načrte Komisije za poenostavitev skupne kmetijske politike (SKP) ob spoštovanju gospodarske, okoljske in politične stvarnosti. Z zmanjševanjem upravnih postopkov v kmetijskem sektorju s pomočjo preglednejših, enostavnejših in manj obremenjujočih predpisov se bodo znižali stroški za podjetja in zagotovljeno bo, da bodo evropski državljani dobili največ za svoj denar.

Od uvedbe SKP je bil vzpostavljen obsežen politični in pravni okvir za evropsko kmetijstvo; kot popolnoma integrirana skupna politika nadomešča znaten delež nacionalne zakonodaje. Dosegla je cilje, ki so bili določeni v Pogodbi ES, in istočasno omilila socialni vpliv kmetijskega prestrukturiranja. Toda kmeti in uprave se morajo znajti v goščavi predpisov in ukrepov, kar lahko ogroža izpolnitev političnih ciljev, oteži zagotavljanje smotrne porabe sredstev EU in ovira sprejetje ukrepov SKP.

Poenostavitev SKP, kar izvaja Komisija že več kot desetletje, sedaj vstopa v novo fazo. Komisija je marca 2005 sprejela sporočilo „Bolje oblikovani predpisi za rast in delovna mesta“[1], ki poudarja prispevek boljše ureditve k doseganju lizbonskih ciljev, pri čemer je temeljila na okvirni dejavnosti „Posodobitev in poenostavitev pravnega reda Skupnosti“[2] in sporočilu „Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta. Nov začetek za lizbonsko strategijo“[3].

Decembra 2004 je komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja na vrhu kmetijskih ministrov najavila to sporočilo. Je del prispevka SKP k realizaciji lizbonske strategije EU in k splošnemu upravnemu konceptu Komisije.

B. Namen poenostavitve

Namen poenostavitve je opredeliti in odpraviti nepotrebne obremenitve; razlikujemo lahko med dvema vrstama:

tehnična poenostavitev (tj. v okviru stalnega političnega okvira) pomeni revizijo pravnega okvira, upravnih postopkov in mehanizmov upravljanja, da se tako dosežejo poenostavitev in večja stroškovna učinkovitost ter da se cilji obstoječe politike dosežejo učinkoviteje, brez sprememb same politike; |

poenostavitev politike z izboljšanjem političnih instrumentov na področju podpore za kmetijstvo in razvoj podeželja zmanjšuje zapletenost. Lahko bi jo opisali kot „razvoj politike in njeno poenostavitev“. Presoja vpliva igra pri tem posebno vlogo. |

- Da bi se izognili razpravam, ki se pojavljajo glede poenostavitve, je pomembno, da se ta razlika ne zabriše. Poenostavitev ne sme postati dodatni forum za ponovno politično odločanje.

Sporočilo se osredotoča predvsem na možnosti za tehnično poenostavitev, čeprav bi lahko nekateri ukrepi, kot so racionalizacija ali usklajevanje mehanizmov upravljanja trga, postali politično vprašanje.

C. OMEJITVE

Poenostavitev SKP je ambiciozen projekt, ki zahteva politično odločnost in veliko smisla za stvarnost. Kmetijska politika in politika razvoja podeželja sta po naravi zapleteni, saj odražata tako notranje- kot zunanjepolitične cilje, opredeljene v Pogodbi ES.

Poenostavitev mora biti združljiva s širokimi političnimi cilji, kot so okolje, varna hrana, kohezija in varovanje finančnih interesov Skupnosti.

Nujno potrebno je dobro politično upravljanje. SKP je edinstvena, kar zadeva upravljanje in financiranje na ravni EU. Brez skupnega pristopa k enotnemu trgu ter pomoči v kmetijstvu in trgovini s tretjimi državami bi bilo nemogoče zagotoviti enake možnosti na notranjem trgu ter doseči liberalizacijo na svetovnem trgu. Okvir EU zagotavlja, da se programi razvoja podeželja izvajajo v okviru skupnih pravil, brez ustvarjanja nepravičnih konkurenčnih prednosti. Določiti je treba osnovne standarde na področju okolja, dobrega počutja živali, ekološkega kmetijstva in označevanja, ki morajo temeljiti na skupni osnovi, če želimo, da so pravični. Za varstvo javnega interesa ter za zagotovitev odgovornosti je potrebna trdna zakonodaja, učinkovito financiranje in kontrolni mehanizmi.

V celotni EU je treba politike uporabljati upoštevajoč različne kmetijske pogoje in upravne tradicije.

Politični konsenz o pomembnih in zapletenih politikah zahteva ravnotežje med enostavno upravo in prožnostjo, da odraža lokalne potrebe, upoštevajoč načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, in se zagotovi odgovornost do drugih institucij Skupnosti.

Kontrolne obremenitve so pogosto opredeljene kot področje, na katerem je še veliko možnosti za poenostavitev. Vendar so v preteklih 15 letih bili vzpostavljeni moderni, učinkoviti in sorazmerni kontrolni instrumenti; integriran administrativni in kontrolni sistem (IAKS) je ohranil upravne obremenitve za kmete na še obvladljivi ravni in hkrati zagotovil visoko stopnjo finančne varnosti in zaščito denarja davkoplačevalcev.

Čeprav poenostavitev ne sme biti argument za oslabitev teh dogovorov, je Komisija v nekaterih primerih pripravljena razmisliti o poenostavljenih postopkih, če s tem ne bo zmanjšana stopnja finančne varnosti.

D. PREGLED STANJA

Poenostavitev SKP ni nič novega; Komisija je od sredine devetdesetih let na tem področju izvedla različne ukrepe.

Zaporedne reforme SKP so ponudile priložnost za poenostavitev, nazadnje z združitvijo velikega števila neposrednih izplačil dohodkovne podpore v celovito shemo ločenega enotnega plačila.

Komisija je na svoje dejavnosti glede poenostavitve SKP opozorila s poročili, namenjenimi Parlamentu in Svetu, ter v njih poudarila odločenost za nadaljevanje svojih prizadevanj za poenostavitev[4].

Komisija je tesno sodelovala z nacionalnimi organi, da bi poiskala možnosti za poenostavitev. V sistematični analizi, ki jo je izvedla med leti 1997 in 2000, je prejela okoli 200 predlogov plačilnih agencij; Komisija je lahko izvedla polovico predlaganih ukrepov. Preostali predlogi niso bili upoštevani, ker bi zahtevali prekomerne stroške, ogrozili smotrno finančno poslovanje ali ne bi ponudili pravih možnosti poenostavitve.

Analizo je Komisija ponovno izvedla med leti 2001 in 2003. „Skupina za izvajanje poenostavitve“, ki jo je ustanovila Komisija in jo sestavljajo predstavniki državnih upravnih organov, je analizirala predloge držav članic. Rezultati analize so bili v pomoč pri razpravah o reformi 2003 in niso bili posebej objavljeni.

I Horizontalni ukrepi

a) Čiščenje kmetijskih predpisov

Za Komisijo je bistvenega pomena javni dostop do zakonodaje Skupnosti ter izboljšanje njene jasnosti in preglednosti. Trudila se je, da bi zmanjšala število veljavnih kmetijskih zakonov in izboljšala predstavitev pravnih besedil, predvsem tistih, ki so bili večkrat spremenjeni.

Več let je pregledovala usklajenost pravnega reda, da bi izločila zastarelo kmetijsko zakonodajo, kar je podprl dvoletni program „Posodobitev in poenostavitev pravnega reda Skupnosti“[5]. V letih 2003 in 2004 je bilo v okviru tekočih dejavnosti poenostavitve z uradno razveljavitvijo in priznavanjem zastaranja s seznama veljavnih zakonov umaknjenih 520 kmetijskih pravnih aktov.

Dostop do kmetijske zakonodaje je zaradi izboljšanja orodij informacijske tehnologije lažji. Vsa zakonodaja je sedaj prosto na voljo prek spletne strani EUR-Lex[6]. Priprava prečiščenih besedil in kodifikacija[7] pravnih besedil omogočata lažji dostop do zakonodaje in zagotavljata večjo pravno varnost. Večina kmetijskih pravnih aktov, ki so na voljo na spletni strani, so prečiščena besedila, nekaj aktov pa je bilo uradno sprejetih v kodoficirani obliki.

b) Pravila glede državnih pomoči

Od leta 1999 so bila pravila glede državnih pomoči poenostavljena in so sedaj bolj pregledna.

Tako je bila za uporabo pravil glede državnih pomoči za razvoj podeželja[8] oblikovana le ena sama pravna podlaga. Več pravil glede državnih pomoči je bilo vključenih v „Smernice Skupnosti za državne pomoči v kmetijskem sektorju“[9], ki dovoljujejo razveljavitev številnih pravnih besedil[10]. Prvič so bila vsa pravila za državno pomoč v kmetijstvu objavljena v Uradnem listu. Večja preglednost je bila dosežena tudi, ko je bil dokument na voljo na spletnih straneh[11].

Pravila za državno pomoč o oglaševanju kmetijskih proizvodov so bila poenostavljena leta 2001[12], kar je omogočilo razveljavitev dveh pravnih besedil[13].

Pravila o pomoči za reševanje in prestrukturiranje so bila poenostavljena in izboljšana leta 2004[14].

Obsežna izvzetja so z Uredbo[15] omogočila, da poslej v veliko primerih ni več potrebno dovoljenje Komisije za odobritev nove državne pomoči. Od leta 2004 je približno 30 % vseh novih državnih pomoči lahko bilo izplačanih v 10 dneh po tem, ko je bila Komisija o tem obveščena, prej pa je prihajalo do zamud, tudi do šest mesecev.

Od leta 2004[16] so bile zaradi novega obrazca letnih poročil olajšane zahteve za poročanje.

Uredba o pomoči de minimis [17] je začela veljati 1. januarja 2005 in je zagotovila večjo možnost državam članicam, da jim je predvsem v kriznih situacijah odobrena takojšnja pomoč.

c) Poročanje

Po interni študiji o upravičenosti obveznosti poročanja držav članic so bile sprejete smernice, število ter pogostnost poročil sta se zmanjšala, izboljšala se je uporaba orodij informacijske tehnologije ter spletne tehnologije, ki samodejno preverja celovitost podatkov, standardizirani so bili obrazci, nekateri pravni akti pa so bili na novo razčlenjeni. To je ne glede na začetno študijo trajen postopek.

Nekateri zakoni o nepravilnostih na področju izdatkov SKP in strukturnih skladov[18] so bili ali pa še bodo preverjeni, da se zmanjša upravna obremenitev za države članice.

II Ukrepi, povezani s politiko

Komisiji se je zdelo bolj primerno, da vključi poenostavitev v nadaljnji razvoj svoje kmetijske politike, kot da vzpostavi ločen program poenostavitve. Vključitev poenostavitve v normalno agendo bo od leta 2005 vidnejša – kot del izboljšane metode načrtovanja bodo opredeljeni vidiki poenostavitve in prednosti vseh predlaganih ukrepov.

a) Reforma SKP 2003

Reforma 2003 je prinesla temeljitejše spremembe SKP, zlasti njene politike dohodkovne podpore. Vzpostavlja shemo enotnega plačila, kjer je neposredna dohodkovna podpora za kmete v veliki meri ločena od proizvodnje in uvaja obvezno navzkrižno skladnost obveznosti. Uvedla je tudi izčrpna skupna pravila za neposredno podporo za večino sektorjev.

Ta reforma je pomemben korak k boljši kakovosti zakonodaje EU – razveljavljenih je bilo devet uredb in številne druge določbe; preoblikovane so bile osnovne uredbe o žitu, rižu in sušeni krmi za skupno tržno ureditev ter uredba o mlečnih kvotah. Poenostavitev postopkov je bila dosežena z ustanovitvijo enega upravljalnega odbora za vsa neposredna plačila.

Komisija je prvotno predlagala en sam model ločenega plačila, dve vrsti pravic do plačila, nevezanost na proizvodnjo in nobenih ponovnih povezovanj ter prehodnih obdobij in odstopanj. Države članice so med zakonodajnim postopkom zaprosile za številne različne možnosti ter posebne dogovore in Svet jih je odobril. Države članice lahko sedaj izbirajo med dvema modeloma nevezanosti s številnimi podmodeli, uporabijo lahko delno nevezanost ali izvzamejo določene sheme podpore iz nevezanosti, izvedejo ločen sistem podpore ter uporabijo številna odstopanja.

Tudi po reformi je še veliko možnosti za poenostavitev načina odobritve dohodkovne podpore, izvajanja in nadzora. Pri popolni nevezanosti morajo kmetje le še oddati zahtevek za dodelitev pomoči in nadzor se izvaja nad celotnim kmetijskim gospodarstvom.

Ali imajo kmetje resnično koristi od poenostavitev, pa je odvisno, za katero od možnosti se države članice odločijo. Lahko pa sklepamo, da bo sistem nevezanosti veliko enostavnejši za upravljanje, ko bodo potrebni sistemi informacijske tehnologije v celoti usposobljeni za delovanje.

Mnogo držav članic se je odločilo, da bodo izkoristile različne možnosti, ki jim ponujajo prožnost, ki jo zagotavlja ta ureditev. To heterogeno izvajanje reform je prispevalo k zapletom in vedno večjim obremenitvam za kmete in uprave.

b) Shema enotnega plačila na površino (SAPS)[19] za nove države članice

Na pobudo Komisije je bilo na pogajanjih o širitvi sklenjeno, da se lahko novim državam članicam za največ 5 let od dneva pristopa odobri poenostavljena neposredna dohodkovna podpora. Ta shema omogoča odobritev pavšalnega zneska na hektar kmetijskega zemljišča, ki je izračunan tako, da se celotna razpoložljiva dohodkovna podpora deli s skupnim številom hektarjev, uporabljenih pri kmetijski pridelavi. V okviru IAKS so predvidena le preverjanja, ki so vezana na površino, zapletene kontrole živalskih premij pa se ne izvajajo več. S tem sistemom se zmanjšajo stroški pripravljalnih del pred in med pristopom. Osmim zadevnim novim državam članicam bo omogočeno, da brez zapletov prestopijo na novo shemo enotnega plačila.

c) Razvoj podeželja

Nova uredba Sveta o podpori za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 bo poenostavila vsebino, obseg in izvajanje politike.

Strateški pristop (strateške smernice Skupnosti – nacionalni strateški načrti – programi) bo omogočil jasno opredelitev prednostnih nalog in poenostavitev načrtovanja programov, medtem ko se bo na novo opredelil obseg politike z oblikovanjem programov okoli štirih osi. Za vsako os pa je predvidena vrsta vnaprej opredeljenih ukrepov. Za zagotovitev usklajenega programa bo za vsako posamezno os določen najnižji delež porabe.

Poenostavitev bo pomenila, da ne bo več dveh virov financiranja, petih programskih sistemov in treh sistemov upravljanja ter nadzora, temveč bodo združeni v en sam okvir finančne podpore, načrtovanja programov, finančnega poslovodenja in nadzora. V prihodnosti bo le en sklad (ESRR) s pravili finančnega poslovodenja in nadzora, prilagojenim večletnim načrtovanjem programov. Operativno in finančno upravljanje programa bo enostavnejše z določitvijo deleža sofinanciranja za vsako os, države članice pa bodo imele možnost, da bodo same premikale sredstva med osmi. Za posamezne ukrepe je bilo zmanjšano število pogojev za odobritev.

Organizacijska struktura je bila poenostavljena: vsak program bo imel en organ upravljanja (operativno izvajanje) in plačilno agencijo (finančno izvajanje) z jasno opredeljenimi vlogami in odgovornostmi.

Enostaven sistem poročanja, ki bo temeljil na skupnem okviru za spremljanje in vrednotenje, bo omogočil meritev napredka pri uresničevanju strategij in programov.

d) Financiranje SKP

S sprejetjem nove Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005[20] bodo finančna pravila za oba stebra SKP prenesena v eno samo pravno besedilo. Z uredbo bosta vzpostavljena dva sklada (EKUJS in EKSRP), ki bosta, kolikor bo mogoče, uporabljala ista pravila, denimo za vlogo plačilnih agencij in postopke potrditve računov; prav tako bo olajšala obravnavanje primerov nepravilnosti.Nova pravila bodo poenostavila finančno poslovodenje politike razvoja.

Namen izvedbene uredbe, ki jo trenutno pripravlja Komisija, je prerazvrstitev več kot dvanajstih ločenih uredb, ki zajemajo vse ukrepe glede plačilnih agencij, finančne in proračunske discipline ter prenosa in arhiviranja dokumentov. Če je primerno, lahko uredba vsebuje tudi nadzor in ukrepe vzajemne pomoči držav članic.

E. PRESOJA VPLIVA

Komisija ima dolgoletne izkušnje pri uporabi presoje vpliva pri oblikovanju politike na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Že več let je vse pomembnejše kmetijske predloge spremljala presoja vpliva. Na podlagi tega pristopa je Komisija leta 2002 zamenjala metode presoje vpliva posameznega sektorja z integriranim pristopom, ki zajema vse sektorje[21], s petimi ključnimi koraki[22]:

analiza problemov |

določitev ciljev |

opredelitev možnosti |

analiza njihovih vplivov |

primerjava njihovih prednosti in slabosti |

- Načelo „sorazmernosti analize“ je ključno za presojo vpliva Komisije, kar pomeni, da je presoja vpliva sorazmerna z možnimi vplivi ukrepov.

Postopek pomeni idealno priložnost za posvetovanje z zainteresiranimi strankami v skladu z najmanjšimi standardi za posvetovanja Komisije[23]. Njihov prispevek je bistven pri zagotavljanju kakovosti presoje in ustreznosti končnih predlogov. Nedavno so se metode posvetovanj spremenile, med njimi številni začasni forumi in zaslišanja.

V skladu s pristopom Komisije glede presoje vpliva je bistveno, da obsega presoja vpliva številna področja, torej probleme okolja in gospodarstva, vprašanje varstva potrošnikov, konkurence in socialne politike. Ta interdisciplinarni pristop bolje odraža raznolikost stvarnega sveta.

F. POT NAPREJ

I Tehnična poenostavitev

a) Čiščenje kmetijskih predpisov

Nadaljeval se bo postopek opredeljevanja in nato odprave zastarelih pravnih aktov Sveta in Komisije.

Komisija bo iskala nove poti za izboljšanje strukture in predstavitve kmetijske zakonodaje. Proučila bo možnosti za izvajanje „pravne presoje“, da bo tako odpravila nepotrebne določbe, različna pravila za posamezne sektorje zamenjala s horizontalnimi določbami in proučila uporabo klavzul o časovni omejitvi veljavnosti, kjer bo to primerno.

To bo zagotovilo nove priložnosti za poenostavitev mehanizmov upravljanja, ki so povezani z nekaterimi uvoznimi in izvoznimi postopki, zasebnim ter javnim skladiščenjem, razpisnimi postopki, finančnimi instrumenti in postopki, obveznostmi poročanja itd. Delo, povezano s tradicionalnimi skupnimi tržnimi ureditvami, je že v teku. Predlagana ena skupna tržna ureditev (glej b) spodaj) bo to delo nadaljevala v smislu splošnega ponovnega vrednotenja tržnih mehanizmov.

b) Ena sama uredba o skupni tržni ureditvi

Reforma 2003 je poenostavila pravni okvir SKP tako, da je bil vzpostavljen horizontalen pravni okvir za vsa neposredna plačila, niz sistemov podpore pa združen v shemo enotnega plačila.

Predvideno je, da bi se horizontalni pristop razširil na 21 skupnih tržnih ureditev, vsako od teh bi urejala ločena osnovna uredba Sveta, pogosto pa še dodatni sklop pravil Sveta.

Večina osnovnih uredb ima podobno strukturo in veliko skupnih določb. Pogosto predvidijo drugačne rešitve enakih ali podobnih problemov. Zato je treba proučiti, v kolikšnem obsegu je možno usklajevanje in v kolikšni meri je možno sektorske pristope nadomestiti s horizontalnimi.

Tako bo nastala enotna zbirka uskladitvenih pravil na klasičnih področjih tržne politike, kot so intervencija, zasebno skladiščenje, uvozne tarifne kvote, izvozna nadomestila, zaščitni ukrepi, promocija kmetijskih proizvodov, pravila glede državnih pomoči, sporočila in posredovanje podatkov.

Obstoječi instrumenti in mehanizmi se po vsebini ne bodo spremenili, razen kjer bo to upravičeno zaradi prednosti usklajevanja in ne bodo vplivali na njihovo učinkovitost.

Podvomiti v določbe, ki so v nekaterih primerih stare že desetletja, pomeni del prizadevanj Komisije, da ustvari boljši pravni okvir.

Rezultat mora biti enostavnejša in natančnejša zakonodajna struktura prvega stebra SKP.

Uporabljeno bo načelo postopnosti:

najprej bo prvi predlog Komisije vključeval tiste določbe, ki so skupne večini osnovnih uredb, in pravila skupnih tržnih ureditev, ki v bližnji prihodnosti ne bodo predmet bistveni političnih presoj; |

nato bi lahko posamezne uredbe o skupni tržni ureditvi dopolnile uredbe, ki v prvi fazi še niso bile vključene (npr. sadje in zelenjava, vino). |

- To bi bilo v skladu s pristopom Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 o neposrednih plačilih.

Komisija bo proučila možnosti za predlog prve posamezne uredbe o skupni tržni ureditvi leta 2006.

c) Upravni stroški

Komisija je v smislu sedanje pobude preveritve izvedljivosti „metode za neto upravne stroške EU“ pripravljena poiskati možnosti za pomoč nacionalnim upravam pri oceni in zmanjšanju upravnih stroškov, ki jih morajo kriti kmetje v okviru mehanizmov SKP.

d) Državne pomoči

Z vključitvijo dodatnih področij v Uredbo o izvzetju (ES) št 1/2004 bo pospešeno izplačilo državne pomoči kmetom.

Pravila glede državnih pomoči bodo poenostavljena tako, da bodo tri besedila nadomestila dosedanjih sedem, ki še veljajo: uredba o izvzetju, sklop smernic in uredba de minimis .

Države članice so bile 30. maja 2005 pozvane, da oddajo predloge o državni pomoči in poenostavitvi.

e) Izmenjava najboljših praks

Proučena bo možnost vzpostavitve mreže strokovnjakov za kmetijstvo EU z namenom izmenjave najboljših praks pri izvajanju zakonodaje SKP. Uporabiti je treba obstoječe strukture, kot so dvoletna konferenca plačilnih agencij „ Panta Rhei “ ter upravljalni in svetovalni odbori.

II Ukrepi, povezani s politiko

a) Reforma skupne tržne ureditve za sladkor

Predlog Komisije za reformo sektorja sladkorja[24] ponuja številne poenostavitve:

uvedba enotnega sistema kvot |

spremenljive proizvodne dajatve, povezane s kvotami, bodo nadomestili stalni prispevki, ki bodo izračunani preprosto na podlagi večje porabe; |

intervencijo bo nadomestilo zasebno skladiščenje; |

pravila o trgovini s tretjimi državami bodo poenostavljena, saj bo ukinjen izvoz sladkorja izven kvot, upravljanje uvoza pa bo preprostejše; |

vključevanje neposredne dohodkovne podpore v sladkornem sektorju v shemo enotnega plačila. |

- b) Shema enotnega plačila

Poenostavitev dogovorov, sklenjenih v novi reformi SKP, in njihovo izvajanje se bo preverilo tako, kot predvideva klavzula o pregledu Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003.

c) Drugi sektorji

Vidik poenostavitve bo igral pomembno vlogo pri različnih načrtovanih pregledih politike, vključno s skupno tržno ureditvijo za vino, ekološko pridelavo in politiko kakovosti. Poenostavitev sektorja za sveže in predelano sadje in zelenjavo bo v smislu tekoče reforme vključevala pregled tehničnih standardov in njihovo povezavo z obstoječimi mednarodnimi standardi.

Uredbe[25] v zvezi s tržnimi standardi za jajca je treba nadomestiti s preprostejšimi in skrčenimi določbami, pri čemer je treba tehnične prvine vključiti v izvedbene predpise Komisije.

d) Presoja vpliva in vrednotenje

Kot določajo nove smernice[26], je „sorazmernost analize“ ključna prvina presoje vpliva Komisje. Še zlasti je to pomembno v kmetijstvu, kjer je predlaganih več manjših ukrepov.

Poenostavitev bo vključena v že dobro uveljavljeno prakso ovrednotenja ukrepov SKP, zlasti predhodno vrednotenje, ki se izvaja za vse predloge.

III Postopki

Poenostavitev SKP mora biti vključena v postopek ozaveščanja, dialoga in načrtovanja.

a) Posvetovanja z zainteresiranimi strankami, pregled usklajenosti zakonodaje, akcijski načrt

Primerni in ustrezno utemeljeni predlogi glede poenostavitve, ki so jih dale države članice in zainteresirane stranke med postopkom trenutnih posvetovanj, bodo upoštevani pri razvoju akcijskega načrta SKP, ki ga bodo pripravile službe Komisije v teku leta 2006.

Čeprav so potekala posvetovanja z zainteresiranimi strankami predvsem v okviru postopka presoje vpliva, je Komisija pripravljena upoštevati vse veljavne predloge glede poenostavitve, ki so jih predložile zainteresirane stranke kmetijskega sektorja.

Poleg pregledov sektorjev, na kar so opozorile države članice in zainteresirane stranke, bodo proučene tudi možnosti pregleda nadaljnjih morebitnih načinov poenostavitve. Nedavno spremenjena struktura generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja in načrtovana priprava inventarja mehanizmov upravljanja bodo to delo še olajšali.

Ta akcijski načrt bo upošteval tudi rezultate razprav o tem sporočilu. Navedel bo konkretne predvidene ukrepe, o katerih bo razpravljala skupina za izvajanje poenostavitve SKP, ki jo bo ustanovila Komisija.

b) Konferenca

Za leto 2006 je predvidena konferenca o poenostavitvi, ki se bo osredotočila na poglede in potrebe zainteresiranih strank, zlasti držav članic in predstavnikov kmetijskih organizacij. Konferenca naj bi tudi pripomogla k povečanju lastne odgovornosti in odgovornosti za poenostavitev med vsemi vključenimi akterji, vključno z državami članicami. Nove države članice je treba pozvati, da delijo svoje izkušnje z uvajanjem in izvajanjem SKP, ki so jih pridobile ob pristopu.

c) Usposabljanje

Interno usposabljanje in ozaveščanje predstavljata skupaj s postopkom pregledovanja pomemben del trenutnih prizadevanj za poenostavitev. Vključevalo bo usposabljanje osebja za pripravo pravnih aktov ter seminarje o ciljih poenostavitve.

d) Sistemi informacijske tehnologije

Uporaba orodij informacijske tehnologije je bistvena pri razvoju mehanizmov, ki omogočajo zanesljivo, pravočasno ter transparentno zbiranje podatkov ter poročanje, od česar bodo imele koristi tako države članice kot Komisija (npr. sistem CIRCA za posredovanje dokumentov in AMIS-Quota, ki je nov sistem, ki se še razvija in je namenjen upravljanju tarifnih kvot). Orodja informacijske tehnologije pomagajo tudi zagotavljati ustrezna elektronska sredstva za izboljšanje izmenjave informacija z nacionalnimi organi.

G. SKLEPNA UGOTOVITEV

To sporočilo pomeni korak v trajnem procesu, ki zagotavlja, da ostaja boljša ureditev, zlasti poenostavitev, ključnega pomena za kmetijsko politiko in zakonodajne postopke.

Izredno pomembno je dejavno sodelovanje vseh institucij EU. Vsi akterji se morajo zavedati, da je ključnega pomena ravnotežje med zagovarjanjem posebnih interesov in izogibanjem preveliki zapletenosti, zlasti kadar je treba doseči težke politične kompromise.

Komisija bo še naprej dejavna pri procesu, vendar sama ciljev poenostavitve ne more doseči. Države članice in druge institucije EU poziva, da sprejmejo odgovornost za zmanjšanje obremenitev za kmete in poskrbijo, da jim ne naložijo novih.

[1] KOM(2005) 97.

[2] KOM(2003) 71.

[3] KOM(2005) 24.

[4] KOM(1999) 156; KOM(2001) 48.

[5] KOM(2003) 71.

[6] http://europa.eu.int/eur-lex/lex/en/repert/index_03.htm.

[7] Priprava prečiščenih besedil pomeni posodobitev besedil brez pravne obveznosti; kodifikacija oblikuje nova besedila, ki so pravno zavezujoča.

[8] Člen 51 Uredbe (ES) št. 1257/1999 (UL L 160, 26.6.1999, str. 80).

[9] UL C 232, 12.8.2000, str. 19.

[10] Glej točko 22 smernic.

[11] http://europa.eu.int/agriculture/state aid.

[12] UL C 252, 12.9.2001, str. 5.

[13] Glej odstavek 75 oglaševalskih smernic.

[14] UL L 244, 1.10.2004, str. 2.

[15] Uredba Komisije (ES) št. 1/2004 (UL L 1, 3.1.2004, str. 1).

[16] Priloga III B Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

[17] Uredba Komisije (ES) št. 1860/2004 UL L 325, 28.10.2004, str. 4.

[18] Uredba Sveta (EGS) št. 595/91 (UL L 67, 14.3.1991, str. 11); Uredba Sveta (EGS) št. 1469/95 (UL L 145, 29.6.1995, str. 1); Uredba Komisije (ES) št. 1681/94 (UL L 178, 12.7.1994, str. 43).

[19] Glej člen 143b Uredbe (ES) št. 1782/2003.

[20] UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

[21] KOM(2002) 276.

[22] KOM(2002) 276.

[23] KOM(2002) 704.

[24] KOM(2005) 263.

[25] Uredba Sveta (EGS) št. 1907/90; Uredba Komisije (ES) št. 2295/2003.

[26] SEK(2005) 791.