52005DC0179

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 27.04.2005

KOM(2005) 179 končno

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Evropski akcijski program za boj proti HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi s pomočjo zunanjih ukrepov (2007-2011)

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Evropski akcijski program za boj proti HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi s pomočjo zunanjih ukrepov (2007-2011)

okvir politike in obseg akcijskega programa

Oktobra 2004 je Evropska komisija sprejela Sporočilo, imenovano „Podlaga skladne evropske politike za zunanje ukrepe proti boleznim HIV/AIDS malarija in tuberkuloza“ – COM(2004) 726 končno[1] To je bilo pripravljeno na podlagi drugega poročila o napredku „programa dejavnosti ES: pospešeno izvajanje dejavnosti v zvezi s HIV/AIDSOM, malarijo in tuberkulozo v okviru zmanjševanja revščine“, ki je poudarilo glavne rezultate na področjih, ki jih mora Evropska komisija okrepiti, ali kjer mora sprejeti nadaljnje ukrepe.[2]

Svet je pozdravil politični okvir, pozval Evropsko komisijo in države članice EU h krepitvi medsebojnega sodelovanja in usklajevanja za boj proti tem trem boleznim ter zaprosil Komisijo, naj predstavi akcijski program .[3]

Ta akcijski program je odgovor na sklepe Sveta o usklajevanju[4] s predložitvijo skupnega delovanja EU (Evropske komisije in držav članic EU) za podporo programom, ki jih vodijo države, za boj proti tem trem boleznim[5] in ukrepanjem na svetovni ravni na izbranih področjih, kjer EU lahko prispeva dodano vrednost.

Akcijski program bo zajemal države v razvoju in države s srednjimi dohodki . Temelji na splošnem načelu koristne uporabe najboljših praks in izkušenj zunanjih ukrepov ter ustreznih politik Skupnosti. Kasneje v tem letu bo Komisija sprejela sporočilo o tem, kako se boriti proti HIV/aidsu v EU in sosednih državah. Strateški programi držav in akcijski načrti evropske politike sosedstva bodo opredelili ustrezno strategijo in vrsto ukrepov.

Boj proti HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi je še vedno premalo financiran. Dodatna sredstva bo večinoma treba zagotoviti iz zunanjih virov – javnih in zasebnih. Predvidena letna vrzel zunanjih virov se bo še povečevala in naj bi po ocenah dosegla 14,9 milijard USD do 2007 – 11,5 milijard USD za HIV/aids, 2,6 milijard USD za malarijo in 0,8 milijard USD za tuberkulozo.[6] Ti zneski samo delno vključujejo sredstva za krepitev zdravstvenih sistemov v partnerskih državah, kar je prvi pogoj za napredek, in potrebo po nadaljnjih naložbah v raziskave ter razvoj novih orodij in intervencij.

Glavni cilj tega akcijskega programa je povečati prizadevanja za razvoj intervencij , pri katerih so opazni rezultati. EU bi morala omogočiti prispevek, ki bi pomagal zapolniti finančne vrzeli za te tri bolezni in izpolniti šesti razvojni cilj novega tisočletja ter bi kazal vpliv in pomen Evrope kot mednarodne partnerke pri razvoju.

UKREPI EU NA DRžAVNI RAVNI

Vodstvo države je ključno pri boju proti tem boleznim in njihovim posledicam v okviru obsežnih strategij. Sodelovanje civilne družbe – vključno z ljudmi, obolelimi za boleznimi – in partnerstvo z javnimi in zasebnimi interesnimi skupinami, donatorji ter mednarodnimi agencijami sta bistvenega pomena za povečanje prizadevanj, ki vodijo k uspehu. (Glej Prilogo 1.)

Politični dialog in dialog o politikah za podporo strategijam pod vodstvom držav za boj proti tem trem boleznim

1. EU bo okrepila svoj politični dialog z državami o ključnih vprašanjih glede vodstva in vodenja. Dialog bo zadeval potrebo po celoviti strategiji z ustreznim ravnovesjem med preprečevanjem, zdravljenjem in nego glede na stanje v vsaki državi. Druge teme za dialog vključujejo pravice otrok, žensk, spolno in reproduktivno zdravje ter pravice. Dialog mora obravnavati tudi potrebe sirot in ogroženih otrok. „Okvir“, sprejet julija 2004, mora osebje Evropske komisije uporabljati za ta namen.[7] Dialog mora obravnavati druge ranljive skupine, kakor so uživalci drog za vbrizgavanje, zaporniki, starejši ljudje, invalidi, begunci in notranje razseljeno prebivalstvo in tudi vprašanja glede stigmatizacije in diskriminacije . Uporaba načela večje udeležbe ljudi, k živijo z aidsom (GIPA), se mora razširiti na tri bolezni.[8]

2. Evropska komisija bo za pomoč pri izvedbi politike pripravila pripomoček za delegacije in službe, ki bo vseboval smernice za dialog o politikah, programske smernice z nasveti glede kazalnikov in spremljanja prizadevanj države ter referenčne dokumente. Pregledan in posodobljen bo v rednih časovnih presledkih. Za osebje Evropske komisije je predviden program ozaveščanja in usposabljanja.

3. EU bo poskrbela za medsebojno izmenjavo strokovnega znanja za zagotovitev skupne kritične mase strokovnosti v EU, ki ji bo omogočila pomembno vlogo pri tehničnem dialogu in dialogu o politikah, vključno s pregledi Strateškega programa za zmanjšanje revščine, dialogom področnih politik ter mehanizmi državnega usklajevanja Globalnega sklada. V državah, kjer Evropska komisija nima posebnega strokovnega znanja, bodo države aktivno sodelovale s strokovnjaki držav članic EU in drugimi partnerji, vključno z agencijami ZN. Taki dogovori lahko vključujejo skupno oblikovanje programov, spremljanje in poročanje ter bodo omogočili optimalno izkoriščanje regionalnega strokovnega znanja EU .

4. Delegacije Evropske komisije bodo spodbujale zdravje in preprečevanje bolezni med osebjem , zlasti pri HIV/aidsu, na podlagi Kodeksa ravnanja ILO o HIV/aidsu, in tudi obravnavale pomembna vprašanja glede tuberkuloze in malarije. Pri usposabljanju osebja bodo v delegacijah spodbujali uporabo priročnika za usposabljanje, ki ga je sestavila ILO.[9] Delegacije bodo pomagale in podpirale osebje ter njihove družine v okviru ustreznih shem za socialno varstvo.

Izboljševanje zmogljivosti za boj proti tem trem boleznim

5. EU bo določila sredstva za tehnično pomoč , ki so na voljo državam za razvoj načrta za skupno tehnično pomoč , ki jo ureja kodeks ravnanja za skupno delovanje. Tako pomoč morajo omogočiti npr. agencije ZN na zahtevo široko zasnovanih državnih in regionalnih organov, kot so mehanizmi državnega usklajevanja in platforme za usklajevanje med sektorji.

6. EU bo podprla obravnavanje zdravja kot izjemnega primera v programih reform javnega sektorja, večjo javno porabo za dodelitev zadostnega deleža javnih izdatkov za zdravje (npr. 15% obveze prevzete v Abuji za afriške države) in ohranila dialog z institucijami Bretton Woods o ustrezni davčni prožnosti za ukrepanje pri teh treh boleznih.

7. Evropska komisija bo okrepila nacionalne programe za vzpostavitev zmogljivosti za klinične raziskave v okviru Partnerstva evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnih poskusov (EDCTP). Splošno podporo za raziskave biološke znanosti bo omogočil sedmi okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj. Evropska komisija bo tudi podprla sinergijo pri pristopu k zdravstvenim raziskavam (EDCTP) in dejavnostim v zdravstvu na državni ravni v izbranem številu držav partneric. Sinergije med izboljševanjem zmogljivosti za raziskave in usposabljanje zdravstvenega osebja je treba popolnoma izkoristiti. EDCTP mora imeti povezovalno vlogo, tako da prispeva k nacionalnim in regionalnim načrtom človeških virov za klinične raziskave. Potrebna so nadaljnja prizadevanja, da se podprejo dopolnilne dejavnosti zdravstvenega varstva, vključno z izboljšanjem lokalnih ali regionalnih zdravstvenih storitev v centrih za klinične poskuse, povečanjem človeških virov, gradnjo novih infrastruktur, kakor so bolnišnični oddelki, in zagotovitev dostopa do zdravstvenega zavarovanja za populacijo med potekom kliničnih poskusov.

8. Evropska komisije bo omogočila nadaljnjo tehnično podporo za izboljšanje zmogljivosti držav pri razvoju farmacevtske politike , vključno s pomočjo strateških partnerstev z WHO. Evropska komisija bo spodbudila WHO, da opredeli ključna vprašanja, na katera mora odgovoriti farmacevtska politika.

9. EU bo podprla države pri razvijanju dobrih in učinkovitih politik javnih naročil in praks za farmacevtske izdelke in proizvode , kot so kondomi, mreže za postelje, obdelane z insekticidom dolgotrajnega učinka, in antiretroviralna zdravila.

10. EU si bo prizadevala izkoristiti vzajemne sinergije med programi in ukrepi za izvajanje Konvencije o otrokovih pravicah, Pekinške akcijske platforme o enakopravnosti spolov, agende iz Kaira o spolnem in reproduktivnem zdravju in pravicah ter izrednega zasedanja Generalne skupščine ZN in drugih strategij ZN ter programov za boj proti HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi.

11. Evropska komisija si bo v državah, kjer podpira izobraževalni sektor, prek dialoga področnih politik in dialoga o politikah prizadevala za vključevanje poučevanja življenjskih spretnosti in varne šole za otroke , zlasti za deklice, da poveča zaščito pred posilstvom, nosečnostjo ali okužbo s HIV/aidsom ter drugimi spolno prenosljivimi boleznimi. Evropska komisija bo pomagala vzpostaviti in podpreti kodekse ravnanja, usposabljanje šolskega osebja ter mehanizme zaščite skupnosti.

12. V kriznih razmerah in podaljšanih kriznih obdobjih bo Urad za človekoljubno pomoč (ECHO) pomagal zmanjšati prenašanje teh treh bolezni in človeško stisko ter umrljivost, ki jih povzročajo, z vključevanjem temeljnih ukrepov za preprečevanje in lajšanje HIV/aidsa v okviru svojih humanitarnih programov in prek svojih partnerjev izvajalcev. To bo vključevalo ozaveščanje, obveščanje, usposabljanje in zagotovitev preventivnih orodij za humanitarne delavce. Ukrepi preprečevanja in zdravljenja malarije in tuberkuloze so že zdaj sestavni del humanitarnega odgovora, ki ga podpira ECHO. Posvetovanja o teh treh boleznih z drugimi donatorji in službami Evropske komisije bodo sestavni del procesa Povezovanja pomoči, rehabilitacije in razvoja.

13. EU bo z namenom pomagati nacionalnim pobudam za boj proti posilstvu, nasilju nad ženskami, trgovini z otroki in širjenju teh treh bolezni pri reševanju konfliktov, ohranjanju miru in med stanjem po končanih konfliktih, zagotovila, da se določijo smernice in omogočijo ozaveščanje, obveščanje, usposabljanje ter orodja za preprečevanje za tiste, ki sodelujejo pri takih operacijah , v skladu s resolucijo Varnostnega sveta ZN iz julija 2000.

14. Evropska komisija bo analizirala vpliv HIV/aidsa, malarije in tuberkuloze na varnost ljudi , npr. v smislu dostopa do osnovnih storitev in stabilnosti na državni ravni, vključno z vplivom teh bolezni na vodenje in delovanje institucij. Rezultati bodo vključeni v strategijo odgovora za pomoč prizadetim državam.

15. EU bo podprla države pri zbiranju in spremljanju podatkov o HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi glede na spol in starost obolelih . Evropska komisija bo podprla uporabo kazalnikov, ki jih lahko letno smiselno spremljajo v nacionalnih zdravstvenih informacijskih sistemih, vključno z raziskavami nadziranja vedenja. EU bo v skladu s strategijo „treh“, razširjeno na malarijo in tuberkulozo, in nenehnimi prizadevanji za uskladitev donatorjev v strategijah držav sodelovala z državami, WHO (nadaljnje delo pri projektu nadziranja druge generacije, mreži merjenja zdravja in partnerstvih za zaustavitev malarije „Roll-Back Malaria“ ter tuberkuloze „Stop TB“), UNAIDS in Globalnim skladom za skupno spremljanje ter oceno učinkovitosti, ki temelji na skupnih kazalnikih in skupnemu poročanju.

Finančna sredstva za boj proti tem trem boleznim

16. EU bo še naprej omogočala sredstva državam za boj proti HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi , ki se določijo na podlagi ustreznih mehanizmov.

17. Evropska komisija bo uporabila partnerstva in posebno pomoč za financiranje zelo stroškovno učinkovitih intervencij z verjetnimi hitro dobljenimi rezultati, vključno z:

18. usmerjenim razdeljevanjem brezplačnih mrež za postelje, obdelane z insekticidom dolgotrajnega učinka , in dopolnitvijo strategij socialnega trženja, ki spodbuja zmogljivost lokalne proizvodnje.

19. usmerjenim razdeljevanjem brezplačnih kontracepcijskih sredstev , povezanim s povečanimi naložbami za spodbujanje zdravja, in izboljševanjem zmogljivosti socialnega trženja.

20. dobavo vsesplošnega brezplačnega dostopa do prostovoljnega svetovanja in testiranja ter antiretroviralnih zdravil za nosečnice, okužene z virusom HIV .

Za njihovo največjo učinkovitost morajo biti doseženi kot del obsežnega sklopa intervencij .

21. EU bo sodelovala z državami, da odgovori na skrbi, opredeljene na Forumu na visoki ravni o razvojnih ciljih novega tisočletja o zdravju in pregledu Strateških programov za zmanjšanje revščine v okviru razvojnega cilja novega tisočletja. Kljub velikim obveznostim razvojnih ciljev novega tisočletja še ni bilo znatnega preskoka od sredstev k ukrepom, zmožnim pospešiti napredek razvojnih ciljev novega tisočletja na področju zdravja. Evropska komisija bo podprla nadaljnje delo in ukrepe, ki tesneje povezujejo obveznosti politik držav glede razvojnih ciljev novega tisočletja s finančnimi odločitvami , da podpre naložbe v strategije, podprte z dokazi, za pospeševanje napredka v okviru razvojnih ciljev novega tisočletja, zlasti šestega razvojnega cilja novega tisočletja.

Ukrepi EU na svetovni ravni

Evropska komisija bo v boju proti tem trem boleznim ukrepala tudi na regionalni in svetovni ravni v partnerstvu z državami članicami EU in drugimi ključnimi akterji. Izbrana področja za ukrepanje vključujejo dostopne farmacevtske izdelke, regulativno zmogljivost, človeške vire v zdravstvenem sektorju in raziskave ter razvoj novih orodij in intervencij . Svetovna prizadevanja za spodbujanje preprečevanja, zdravljenja in nege ostajajo temelj za boj proti tem trem boleznim.

22. Evropska komisija bo nadalje razvijala svoje regionalne zmogljivosti z uporabo regionalnih zdravstvenih svetovalcev s posebnim poudarkom na teh treh boleznih. Naloge bodo vključevale vzpostavitev mreže EU in strokovno znanje partnerjev, da se izmenjajo izkušnje, deli najboljša praksa in spodbudi regionalno sodelovanje na področjih regulativne zmogljivosti in zmogljivosti javnih naročil.

Cenovno sprejemljivi in varni farmacevtski izdelki

23. Komisija bo nadzirala izvajanje in rezultate Uredbe Evropske komisije, da se izogne preusmeritvi trgovine določenih ključnih zdravil v EU .[10] S pomočjo dialoga z industrijo bo Evropska komisija spodbudila več podjetij, da registrirajo široko izbiro svojih izdelkov v okviru pravil, določenih z Uredbo.

24. Evropska komisija bo spodbujala preglednost cen farmacevtskih izdelkov in proizvodov v uporabi za boj proti tem trem boleznim z zahtevo, da države objavijo cene izdelkov, ki se kupijo s programi držav, financiranimi prek Evropske komisije in Globalnega sklada. Cene bodo objavljene na spletnih straneh Evropske komisije, zato da se omogoči primerjava cen kakor način spremljanja vpliva dodeljevanja pomoči.

25. TRIP in javnem zdravju ter avgusta 2003 v odločitvi Generalnega sveta WTO . Evropska komisija je predlagala zakonodajo, ki jo evropska podjetja potrebujejo za izdajanje obveznih dovoljenj zaradi postopka, opisanega v Sklepu.[11] Komisija bo nadzirala izvajanje odločitve izvoznic in uvoznic iz avgusta, identificirala ozka grla in omogočila pomoč za njihovo reševanje. Evropska komisija bo dejavno sodelovala pri pogajanjih s ciljem vključiti Sklep v sporazum TRIP s formalno spremembo.

Regulativna zmogljivost in predizbira

26. Evropska komisija bo sodelovala z WHO, Evropsko agencijo za zdravila (EMEA) in zainteresiranimi nacionalnimi regulativnimi organi držav članic EU za pomoč razvoju zmogljivosti državnih in regionalnih organov, da lahko izvedejo znanstvene in regulativne naloge z upoštevanjem ocene ter dovoljenja za promet farmacevtskih izdelkov . To bo vključevalo zlasti znanstveno pomoč v okviru tako imenovanega „člena 58“[12] in posebne smernice pri ključnih izdelkih.

27. Evropska Komisija bo pomagala vzpostaviti mreže regionalnega sodelovanja med svetovalci za pravila in regionalnimi shemami vzajemnega priznavanja dovoljenj za promet . Pomoč Evropske komisije bo vključila študijo izvedljivosti skupaj z Afriško unijo o uvedbi afriške sheme vzajemnega priznavanja dovoljenj za promet. Sodelovanje mora pomagati ustanoviti regionalne centre za strokovno znanje o predpisih v državah, ki imajo na tem področju potencial, npr. Brazilija, Južna Afrika in Tajska. Evropska komisija je pripravljena združiti moči z WHO, da omogoči ustanovitev mednarodnega svetovalnega odbora nepristranskih strokovnjakov za zagotovitev tehnične, strokovne in politične podpore zakonodajnim organom držav partneric.

28. Evropska komisija bo podprla projekt predizbire WHO in njegova prizadevanja za širitev geografske pokritosti in izbora izdelkov. Poleg financiranja bo pomoč Evropske komisije vključila izmenjavo strokovnega znanja in človeških virov ter usmerjeno pomoč pobudam lokalne proizvodnje v državah v razvoju, da se izboljšajo dobre proizvodne prakse in predložijo predlogi (študije o biološki enakovrednosti in stabilnosti).

Odgovor na krizo človeških virov za nosilce zdravstvenih storitev

29. Pomanjkanje usposobljenih zdravstvenih delavcev onemogoča prizadevanja za izboljšanje preprečevanja bolezni, zdravljenja in zdravstvenih storitev. EU bo podprla vrsto inovativnih odgovorov na krizo človeških virov . Na regionalni ravni bo Evropska komisija izkoristila svojo pomoč Afriški uniji in Novemu partnerstvu za razvoj Afrike (NEPAD), da zagotovi močno afriško vodstvo pri oblikovanju in uskladitvi odgovora na krizo človeških virov. Cilj je povečati pobude za zdravstvene delavce, da ostanejo ali se vrnejo v države v razvoju oziroma regije, kjer jih najbolj potrebujejo, in ne ustvarjati ovire za preseljevanje. Ukrepi bodo vključili povečanje zmogljivosti Afriške unije in NEPAD, da se opredeli resnost težave in olajša regionalni dialog pri državnih, regionalnih in svetovnih ukrepih, potrebnih za širitev usposabljanja in omogočanja ter ohranjanja povečane zmogljivosti človeških virov. Izboljšane možnosti za raziskave tudi lahko pomagajo preprečiti beg možganov. Spodbujalo se bo tudi vključevanje lokalnih skupnosti v raziskovalne dejavnosti, ki lahko prispevajo k izboljšanju splošne ravni zdravstvenega varstva. Povečana sinergija med raziskovanjem in sredstvi za zdravstvo, ki jih na lokalni in regionalni ravni podpira Evropska komisija, lahko še pripomore k izboljšanju zdravstvenega varstva.

30. Do leta 2006 bo Evropska komisija predstavila dokument o politiki človeških virov v širšem zdravstvenem okviru , kar bo pripomoglo k sestavi posebnih ukrepov in tako vplivalo na izvajanje tega akcijskega programa. Ta strategija bo vključila razpravo o naslednjih temah:

31. izvajanju evropskega kodeksa etičnega zaposlovanja , ki črpa in se uči iz izkušenj držav članic EU s prostovoljno izdelanimi kodeksi.

32. nadomestilu za partnerske države (npr. z obdavčenjem držav članic EU za zaposlitev), da se popravi stanje zaradi zaposlovanja usposobljenih državljanov iz držav v krizi glede človeških virov;

33. podpori razvoja nacionalnih načrtov za človeške vire prek dialoga o področnih politikah, strateških programov držav in strateških programov za zmanjšanje revščine; ter

34. deklaraciji o svetovni solidarnosti , ki so jo izdali Svet in države članice, ki navajajo bistvena načela in cilje za podporo ukrepov za človeške vire v obdobju zdravstvene krize.

Nova orodja in intervencije

35. Evropska komisija bi podprla raziskave in razvoj novih orodij ter intervencij s projekti, namenjenimi pospeševanju razvoja novih cepiv, zdravil, mikrobicidov in diagnostičnih orodij v okolju s pomanjkljivimi možnostmi. Evropska komisija bo spodbudila sodelovanje raziskovalnih organizacij in institucij iz držav, kjer se pojavi endemija bolezni, pri skupnih raziskovalnih projektih z evropskimi partnerji. Evropska komisija bo omogočila podporo EDCTP, ob pozivanju evropskih držav, privatnih dobrodelnih ustanov in industrije, da zagotovijo financiranje in strokovno znanje tej pobudi. V dialogu s sodelujočimi državami in podjetji bo Evropska komisija zagovarjala vključitev klavzul o cenovni dostopnosti, pravicah intelektualne lastnine, proizvodnji in regulativni potrditvi. Evropska komisija bo podprla raziskave družbenega vedenja, epidemiološke in operativne raziskave, raziskave zdravstvenih sistemov in uporabne raziskave ter študije o načrtovanju stroškov – vključno z zmogljivostjo skupnosti in pripravljenostjo za sodelovanje pri kliničnih poskusih ter da se hitro uvede nova orodja in intervencije, potem ko so razvita in potrjena.

36. EU bo izvedla študije za sestavo seznama prednostnih nalog „spodbud vrste pull“ , da zasebno industrijo vključi v raziskave in razvoj novih orodij in intervencij, ki temeljijo na analizi stroškov in koristi ter njihovi izvedljivosti. Študije morajo zlasti analizirati izpopolnjene tržne mehanizme, denarne premije, mednarodno finančno ugodnost za cepiva in prenosljive privilegije – kot so širitev pravic intelektualne lastnine ali odobritve po hitrem postopku. EU bo izvedla študije, da sestavi seznam prednostnih nalog „spodbud vrste pull“, da zasebno industrijo vključi v raziskave in razvoj novih orodij ter intervencij, ki temeljijo na analizi stroškov in koristi ter njihovi izvedljivosti. Študije morajo zlasti analizirati izpopolnjene tržne mehanizme, denarne premije, mednarodno finančno ugodnost za cepiva in prenosljive privilegije – kot so širitev pravic intelektualne lastnine ali odobritve po hitrem postopku.

37. Evropska komisija bo podprla izbrano število javno-zasebnih partnerstev in globalnih pobud. Cilj bo vzpostavitev usklajenosti in sinergije, ki sta potrebni, ter primerna raven sredstev, potrebnih za povečanje prizadevanj raziskav in razvoja, da se ocenijo zdravstvene, družbene ter ekonomske koristi, ki lahko izvirajo iz razvoja in uporabe nove tehnologije na področju diagnostike, preprečevanja bolezni ter terapevtike, in priprava skupnosti za uvedbo cepiv in mikrobicidov za HIV/aids. Evropska komisija bo okrepila sodelovanje v Evropi, da zagotovi sposobnost preživetja in napredek inovativnih raziskovalnih pobud za razvoj prednostnih izdelkov.

Okrepljena partnerstva

Evropska komisija se bo posvetovala in v nenehen dialog vključila široko skupino partnerjev v okviru svojega foruma interesnih skupin in regionalnih posvetovanj. Forum interesnih skupin bo povabil predstavnike civilne družbe, vključno z ljudmi, obolelimi za tremi boleznimi, da se poveča njihova vloga in glas v dialogu o politikah na svetovni ravni. Sodelovanje zasebnega sektorja, vključno z industrijo (npr. zasebni vlagatelji za Afriko) in zasebnimi fundacijami, ostaja bistveno.

Evropska komisija bo nadaljevala s sodelovanjem in podpiranjem ključnih organizacij in svetovnih pobud v okviru učinkovitih globalnih partnerstev, ki delijo prizadevanja, tveganja in koristi, da skupno vizijo spremenijo v skupen glas in skupno delovanje. Evropska komisija bo ocenila prednosti sodelovanja v globalnih partnerstvih, tako da bo ocenila, kaj partnerstvo ponuja v smislu:

- enotnega strokovnega znanja, splošne prisotnosti v državah, ključnih sredstev , ki so posebno koristen partner pri povečanju učinkovitosti ukrepov EU;

- ali so koristi za EU večje od vložka v smislu sredstev, osebja in časa; ter

- ali Evropska komisija kot organizacija omogoča partnerju posebne primerljive prednosti in kakšen je položaj držav članic EU glede potencialnih partnerjev.

Evropska komisija poleg interesnih skupin, omenjenih v točki 3.4, in na podlagi ocene teh treh kriterijev predlaga sodelovanje z naslednjimi partnerji na svetovni ravni. WHO (v okviru strateškega partnerstva WHO in Evropske komisije) in UNAIDS – sta ključna partnerja Komisije. Ti dve organizaciji ponujata tehnično strokovno znanje, npr. o farmacevtski politiki, vprašanjih regulative in zdravstvenem nadzoru, ter strokovno znanje glede na določeno bolezen v okviru zaustavitve malarije „Roll-Back Malaria“ in „Stop TB“. Komisija bo tudi tesno sodelovala s Skladom ZN za demografsko dejavnost , da zagotovi obravnavo sinergij med pobudami na tem področju in tistimi iz agende iz Kaira, ILO v okviru strateškega partnerstva med Komisijo in ILO ter Unicefom pri vprašanjih zdravja mater in otrok ter izobraževanja.

Močna prisotnost Evrope

Komisija ima veliko vlogo in odgovornost skupaj z državami članicami EU v smislu vzpostavljanja, predstavljanja in zagovarjanja evropske vizije ter obveznosti na mednarodni ravni. Politični dialog z državami je bistven, da se obravnavajo in upoštevajo temeljna načela, ter da se sproža in razpravlja o občutljivih vprašanjih na najvišji politični ravni.

Na globalni ravni je glas Komisije posledica formalnega mandata, npr. v trgovinski politiki, ali pa prevzemanja pobude oziroma posledica, da jo za prevzem te vloge zaprosijo države članice EU. To se včasih zgodi pri procesih ZN, kjer so države članice EU v celoti zastopane in imajo formalni glas. Primeri vključujejo priprave izrednega zasedanja Generalne skupščine ZN, nadaljevanje razvojnih ciljev novega tisočletja in konference ZN o enakosti spolov ter o spolnem in reproduktivnem zdravju in pravicah – vse, kar je tesno povezano z vprašanji politik, obravnavanih v tem akcijskem programu. Komisija ima lahko konstruktivno vlogo, tako da načrtuje in zagovarja stališče EU na mednarodni ravni ter nečlanicam EU za dialog ponudi verodostojnega partnerja. Tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami EU ostaja bistveno tudi v okviru ZN in G8. Komisija mora biti sposobna tudi sofinancirati mednarodne konference in seminarje, kjer se oceni napredek in razpravlja o novih politikah in praksah.

naslednji koraki

Odločitve o oblikovanju programa in proračunska sredstva v skladu z ukrepi, predlaganimi v tem akcijskem programu, bodo sprejeta v skladu s sestavo instrumentov, določenih za naslednjo finančno perspektivo.

Države članice EU so vabljene, da tesno sodelujejo s Komisijo pri sprejemanju posebnih ukrepov naprej na državni ravni , npr. z deljenjem strokovnega znanja, razmišljanjem o skupni viziji EU v okviru dialoga o politikah, določanjem in načrtovanjem tehnične pomoči za izboljšanje zmogljivosti ter oblikovanjem skupnih ukrepov za pomoč državam pri reševanju omejitev človeških virov. Komisija bo sprejela potrebne odločitve, da pospeši sinergijo in ponudi smiseln odgovor za te tri bolezni na ustreznih političnih področjih.

Komisija bo spremljala in poročala o izvajanju z letnimi in vmesnimi pregledi posebnih instrumentov držav, v okviru sedmega okvirnega programa ter mehanizmov spremljanja in ocenjevanja Globalnega sklada. Komisija si bo prizadevala za sporazum s partnerji v državah o uporabi enega okvira spremljanja in ocenjevanja s skupnimi kazalniki. Leta 2008 in 2010 bo Komisija Parlamentu in Svetu predstavila obširna poročila o napredku glede izvajanja, rezultatov in vplivov akcijskega programa.

Annex 1 – Principles for country strategies to confront the three diseases

Civil society, in particular people infected and affected by the diseases, together with representatives of the social partners and the private sector should be active partners in policy dialogue, priority setting, and the design, implementation and monitoring of strategies.

Strategies should be evidence-based and represent an appropriate policy-mix, including information, prevention (e.g. condoms and LL-ITNs), harm reduction (e.g. needle exchange for injecting drug users), vector control measures against malaria (e.g. environmental and sanitation measures and intra-door residual spraying with DDT), treatment and care, and impact alleviation. Information and prevention remain crucial components of any strategy aiming to halt the spread of HIV/AIDS, malaria and TB. These strategies should also help to increase human security and the protection of human rights – including women’s rights and the rights of the child. They should also help to overcome stigma and discrimination among those infected and affected, including groups at higher risk of HIV/AIDS infection e.g. commercial sex workers, men having sex with men, injecting drug users and prisoners, and protect the rights of such people while at the same time providing access to essential services based on equity.

The translation of policies into strategies requires sufficient and predictable financing based on solid costing and gap analyses, adequate allocation of domestic resources according to capacities and topping-up by external aid to support the strategy.

Strategies should be cross-sectoral and be both an integrated part of, and reflected in comprehensive actions for developing health and other social services to improve health outcomes. Synergies should be explored with strategies to promote SRHR and gender equality. All sectors should consider the impact of the three diseases and how their sector can contribute through an appropriate response.

Inclusion of strategies into MDG-based poverty reduction programmes should be promoted in developing countries.

Gender equality should be promoted through these strategies, and reflect the fact that girls and women carry a heavier burden and are affected more often and at an earlier age by HIV/AIDS than men. HIV/AIDS strategies must be designed to address the constraints that make it difficult for girls to use prevention tools, treatment and care services. The role and responsibilities of men in HIV/AIDS prevention should also be highlighted, including in terms of norms and responsible sexual behaviour.

Strategies should reflect the fact that family-based and community-based care often plays a crucial role in alleviating the burden of the disease, including as an alternative to institutional care for orphans and vulnerable children. The age dimension also needs to be taken into account, with a particular focus on children affected by malaria, orphans and vulnerable children affected by HIV/AIDS and elderly people who have higher rates of TB infection (often undiagnosed) and who are also often left to take care of such children and may need support to this end in terms of social protection or allowances. Inheritance and social rights for widows and orphans need to be protected through legislation and put into effective practice.

Strategies should address other specific vulnerable groups, e.g. workers in unhealthy environments, refugees, migrants, internally displaced people, minority communities, and people with disabilities, who are often placed in vulnerable situations.

Annex 2 – Indicative monitoring framework for actions 2007-2011

ACTION/ Initiative | PartnerS | MONITORING AND OUTCOMES |

COUNTRY ACTION |

1. | Political dialogue | EC EU MSs | - Political dialogue on key issues relating to leadership, governance, human rights, vulnerable groups, and stigma and discrimination. |

2. | Develop a toolkit for policy dialogue, programming and monitoring for EC/EU delegations; and for awareness raising and training at headquarters (HQ) | EC EU MSs WHO (+UNAIDS, RBM, StopTB) | - Toolkit prepared and distributed to Delegations. - Training at HQs organised. - HIV/AIDS, malaria and TB, including the critical issues, raised in the dialogue in more countries; reports by social sector experts. - HIV/Malaria/TB analysis, where relevant, included in CSP programming and review exercises. |

3. | Sharing health expertise between EU MSs | EC Delegations, EU MSs | - Mapping of EC/EU health experts. - Arrangements for joint working or sharing of EU health expertise. - EU health experts present in policy and political dialogue in PRSP, health sector, and disease-specific reviews, as reported annually by EC Delegations. - Shared situation analysis, programming, monitoring and reporting increasingly used. - Development of a joint framework for analysis and reporting. |

4. | Social responsibility for EC staff and their families | EU MSs ILO | - Education and prevention programmes in EC delegations. - Adequate social protection schemes for EC Delegations and RELEX services, which support staff and their families affected by the diseases, in line with good practice developed by EU Member State development agencies. |

5. | Sharing resources for technical assistance | EC EU MSs WHO (+UNAIDS, RBM, StopTB) | - Plan for shared TA and code of conduct agreed in countries with high presence of EU donors, based on mapping of resource persons. |

6. | Supporting national human resources for health policy and strategies which build HR capacity | EC Delegations (in particular in countries with EC sector or macroeconomic budget support) EU MSs and their health professions councils Dialogue with IMF, AU, NEPAD | - Incentives and strategies developed and supported by the EU to retain health providers and to strengthen research capacities through training of professionals and the creation of more attractive career conditions and perspectives. - Bretton Woods institutions acknowledging the exceptional situation in terms of human resources in the health sector and contributing to an enabling environment to address this. |

7. | Building capacity for clinical research | EC EU MSs EDCTP | - Capacity increased for research (social, clinical, operational), including training of human resources, in several African countries with heavy burden for the three diseases and accompanied by adequate institutional capacity strengthening. - Support by EC, EU MSs, EDCTP and other global stakeholders for further scientific and technical cooperation between health care and health research, complementing EC supported clinical trials activities. |

8. | Building capacity for pharmaceutical policy | WHO (+UNAIDS, RBM, StopTB) | - Support provided through WHO, including on the following key issues on pharmaceutical policy: , including Multi-Drug Resistant TB; substitution therapy for injecting drug users; affordable, rational and supervised use of relevant malaria treatment, including Artemisinin-based combination therapy; provision of second-line treatment for HIV/AIDS; treatment guidelines for women of reproductive age and children; and guidance on drug quality. - Improved and more rational use of pharmaceutical products in developing countries. |

9. | Building capacity for procurement of pharmaceutical products and commodities | WHO (+UNAIDS, RBM, StopTB) | - Prices on pharmaceutical products and SRH commodities published. - Lowest prices paid by least developed countries by end of 2011, as seen from prices published. |

10. | Increase synergy between programmes and services on the three diseases and for children’s rights and health, and sexual and reproductive health | EC EU MSs | - Child health programmes and SRH services increasingly providing information and preventive commodities for the three diseases. |

11. | Making schools safe for children and including prevention of the three diseases in curricula | International organisations, e.g. UNICEF and UNFPA, and teachers and parent organisations | - School safety raised in policy and political dialogue, reports by EC delegations with education as focal sector, taking into account the work done by e.g. UNICEF and UNFPA on rights-based, child-friendly schools and involve children, parents and teachers in their design and implementation. - Codes of conduct established and respected by teachers. |

12. | Assessing the impact of the three diseases on human security and stability at state level | EC | - Study on human security and stability. - EU response proposed for critical countries. |

13. | Mainstreaming efforts to confront the three diseases in emergency operations | EC | - ECHO guidelines for HIV/AIDS and malaria finalised. - Training and tools provided for humanitarian workers. - The three diseases addressed in the situation of CSPs subject to LRRD. |

14. | Training of peacekeeping forces to confront the three diseases | EC AU EU MSs | -Accompanying measures of EC support for the AU Peace facility. |

15. | Collecting of relevant data for annual monitoring of progress indicators[13] | EU MSs WHO (+UNAIDS, RBM, StopTB) Health Metrics Network | - Sex- and age-disaggregated data collected and analysed to monitor meaningful indicators on the three diseases. - Capacity of national monitoring and reporting systems strengthened, including to monitor essential services. |

16. | Financial resources to confront the three diseases | EU MS GLOBAL FUND | - Adequate and predictable funding of the Global Fund, including a significant EU contribution. |

17. | Highly cost-effective interventions likely to yield rapid results | UNICEF UNFPA WHO/UNAIDS Other agencies | - EC support and funding provided for these interventions through relevant organisations in partnership with heavy-burden countries. |

18. | Promoting MDG-6 focused PRSPs | EC EC Delegations EU MSs | - MDG rating analysis for PRSPs developed. - PRSPs increasingly focused on achieving the MDGs with increased resources allocated to MDG6. |

ACTION/ Initiative | PartnerS | MONITORING AND OUTCOMES |

GLOBAL ACTION |

19. | Strengthening regional cooperation to confront the three diseases in Southern Africa and South-East Asia, expanding to other regions | EC | - EC regional health advisors appointed. - Annual regional reports on country actions. - Regional cooperation established on key issues and examples of good practice shared. |

20. | Monitoring and promoting of the anti-trade diversion Regulation | EC Dialogue with industry | - Monitoring reports published with meaningful and transparent price data. |

21. | Promoting price transparency | WHO (including RBM and StopTB) and UNAIDS MSF GLOBAL FUND (see action point 9) | - Prices of pharmaceutical products and commodities purchased through EC support published. |

22. | Implementing the August 2003 decision of the WTO | EC EU MSs, Dialogue with WTO | - EC legislation to implement the August Decision adopted by Council and Parliament. - August Decision fully incorporated into the TRIPs Agreement through a formal amendment. - Biannual report of implementation of the August agreement in third countries. |

23. | Developing scientific and regulatory capacity of partner countries | EC WHO, EMEA, EU MSs Regulatory bodies | - Use of Article 58 of Regulation (EC) No 726/2004 for the evaluation of medicines for developing countries. - Specific guidelines developed on key products, e.g. microbicides and vaccines – consistent with the risk-benefit profile of products in the country context, and age and gender aspects when assessing safety and efficacy. Support will be given through TA, training and exchange schemes. - Training on regulatory capacity provided by experts under EC Framework contract and/or WHO. - International conference organised by EMEA and WHO focusing on regulatory issues relating to microbicides. |

24. | Establishing regional schemes of mutual recognition for marketing authorisation Setting up an international advisory committee on regulatory matters | EC AU, WHO | - Regional capacity developed in terms of centres of regulatory expertise. - Regional scheme of mutual recognition for marketing authorisation established. - Needs and opportunities for setting up an international advisory committee fully explored. |

25. | Support for WHO prequalification project | EC EIB WHO | - Continued and expanded EC funding for the WHO prequalification project. - Annual report on prequalification progress in relation to production map in developing countries. |

26. | Innovative responses to the human resource crisis among health providers | EU MSs, AU, NEPAD, HL Forum on the Health MDGs | - EC support for AU-NEPAD in tackling the human resource crisis, ultimately leading to increased training, improved working conditions and better availability of health providers in Africa. |

27. | Preparing new EC policy on a European response to the human resource crisis among health providers | EC | - EC Communication on “HR-diversion” adopted and ways forward explored with EU MSs. |

28. | Supporting research and development of priority tools and interventions, including clinical trials and non-medical research | EC EU MSs Private sector | - EC funding leading to results in terms of new tools and interventions (e.g. EDCTP). - Research collaboration with and participation of disease-endemic countries further strengthened, through excellence centres in disease-endemic countries. - Key areas of research (basic, preclinical and clinical) funded under FP7 and results effectively used in EC policy development and implementation in the fight against the three diseases. |

29. | Evaluating the effectiveness and potential cost of implementing pull incentives within EC competence | EC | - Studies finalised and EC policy proposal in terms of new incentives presented. |

30. | Support for priority tools through public-private partnerships (PPPs) and global initiatives | EC EU MSs PPPs and global initiatives | - EC and EU support for PPPs and global initiatives working on priority tools and interventions, e.g. HIV/AIDS vaccines and microbicides. |

[1] COM(2004) 726

[2] SEC(2004) 1326

[3] Sklepi Sveta z dne 23. novembra 2004 (dok. 15158/04)

[4] Sklepi Sveta z dne 24. novembra 2004 (dok. 15159/04)

[5] Sklicevanje na skupno delovanje v državah je zapisano v točkah 1, 3, 5, 6, 9, 10, 13, 15, 16 in 18 ter na skupno delovanje na svetovni ravni v točkah 19, 23, 26, 27, 28, 29 in 30.

[6] Globalni sklad za boj proti HIV/AIDSU, malariji in tuberkulozi: Potrebe sredstev Globalnega sklada 2005-2007, 2005.<0}

[7] Okvir za zaščito, varstvo in podporo sirot ter ogroženih otrok, ki živijo v svetu s HIV in aidsem, julij 2004.

[8] Za nadaljnje informacije o načelu GIPA, glej UNAIDS, Poročilo 2004 o svetovni epidemiji aidsa.

[9] http://www.ilo.org/public/english/protection/trav/aids/code/codemain.htm

[10] Uredba (ES) 953/2003. UL L 135, 3.6.2003, str. 5

[11] Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o obveznem podeljevanju licenc patentom v zvezi s proizvodnjo farmacevtskih izdelkov za izvoz v države s težavami javnega zdravja. COM(2004) 737

[12] Člen 58 omogoča, da Evropska agencija za zdravila v okviru sodelovanja z WHO lahko da strokovno mnenje za oceno določenega zdravila za ljudi, namenjenega izključno trgom izven Skupnosti. Uredba (ES) št. 726/2004 (31.3.2004), člen 58, UL L 136, 30.4.2004, str. 1

[13] Examples include: Voluntary Counselling and Testing (VCT) coverage, Prevention of Mother-To-Child Transmission (PMTCT) coverage, and Highly Active Anti-Retroviral Therapy (HAART) coverage (for HIV/AIDS); use of LL-ITNs for under-fives and pregnant women, and Intermittent Preventive Treatment (IPT) during pregnancy and possibly childhood (for malaria); and DOTS detection and cure rate (for TB).