52005DC0150

Bruselj, 21.04.2005

KOM(2005) 150 končno

SPOROČILO KOMISIJE SVETU

o uvedbi preučevanja ekonomskih politik ES, ki ga vzporedno s pregledom območja eura opravi Odbor za ekonomski in razvojni pregled (EDRC) pri OECD

Zadeva

Komisija v tem sporočilu predlaga prvine za odgovor na zahtevo veleposlanikov Avstralije, Kanade, Japonske, Koreje, Mehike in ZDA (APEC) pri OECD, da bi bilo trebapreglede območja eura, ki jih izvaja Odbor za ekonomski in razvojni pregled (EDRC) pri OECD razširiti na politike Skupnosti, ki vplivajo na gospodarsko uspešnost Evropske unije. Komisija predlaga pozitiven odgovor na pismo Organizacije za azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje (APEC) v smislu, da bi ES lahko uvedbo posebnega „pregleda EU 25“[1] vzporedno s pregledom območja eura pod pogojem, da se opravi na način, ki bi ustrezno upošteval posebnosti ES in služil našim sistemskim interesom.

ES in pregled, ki ga opravi odbor EDRC pri OECD

Preučevanje gospodarstev držav članic OECD s strani EDRC je eden od temeljev sistema OECD za medsebojno strokovno ocenjevanje in gospodarski nadzor.

Glavni cilji pregledov odbora EDRC so 1) oceniti, kako lahko oblasti izboljšajo gospodarsko učinkovitost, in 2) vzpodbujati zadevna gospodarstva h krepitvi njihovih politik za izboljšanje gospodarske učinkovitosti in pospeševanje rasti. Pregled vodi k uradnim priporočilom, ki za članice niso obvezujoča, vendar vsebujejo koristne politične smernice, njihovo uresničevanje pa je mogoče spremljati v nadaljnjih pregledih. Vsaka članica OECD je ponovno ocenjena v časovnih presledkih od 12 do 18 mesecev (za območje evra): vsakih 12 mesecev).

Za zdaj ni na voljo nobenega dejanskega pregleda politik Skupnosti, ki bi ga opravil EDRC. Odbor EDRC od leta 2001 izvaja samostojni letni pregled območja eura zaradi posebnih značilnosti gospodarstva v območju eura. Osredotoča se zlasti na monetarno politiko in politiko deviznega tečaja, druge makroekonomske in strukturne politike pa obravnava, kolikor vplivajo na gospodarski razvoj v območju eura v celoti (npr. konkurenca in okoljska politika v letu 2003). Vse države članice ES, ki so članice OECD, so zdaj predmet individualnega preučevanja, ki ga opravlja odbor EDRC, v okviru katerega se pogosto obravnavajo politike celotne Skupnosti (zaradi njihovega vpliva na obravnavano posamezno državo članico), čeprav je obravnava razdrobljena in se ponavlja. Navedeni pregledi redkokdaj omogočajo določenemu predstavniku ES, da v zvezi z omenjenimi politikami predloži ustrezne pripombe na način, ki odraža njihovo razsežnost Es. Glej Prilogo 1 glede podrobnejšega opisa postopka EDRC, vključno s tistim, ki velja za območje evra.

Tako stanje ni zadovoljivo ne z notranjega gledišča ES ne z gledišč drugih članic OECD.

“Zahteva APEC”

Veleposlaniki APEC pri OECD so v pismu stalnemu predstavniku ES v OECD (glej Prilogo 2) z dne 2. oktobra 2003 zahtevali tako razširitev prihodnjih pregledov EDRC območja eura, „ ki bo zajela na splošno vse politike ES in politike, ki veljajo za celotno EU “. Glavni namen te zahteve je omogočiti obravnavo ES kot enega samega subjekta, da se zagotovi enakost obravnavanja z drugimi članicami OECD, pri katerih s preučujejo vse ekonomske politike. O pismu so razpravljali Komisija in države članice v Parizu, kjer je večina držav članic podprla pozitivni odgovor, in Ekonomsko-finančni odbor v Bruslju. Komisija izraža stališče, naj ES na zahtevo odgovori pozitivno in privoli v izvajanje „pregleda EU 25“, če bodo za to izpolnjeni nekateri pogoji.

Komisija zlasti predlaga, da ES privoli, 1) da se uvede ločen in poseben pregled strukturnih in sektorskih politik EU 25, ki vplivajo na gospodarstvo EU 25; in 2) da naj se obstoječi pregled območja eura nadaljuje ter se omeji na vprašanja makroekonomske politike. Oba pregleda bi morala biti ločena, saj 1) pregled območja eura zadeva 12 držav članic (od katerih so vse članice OECD), medtem ko bi pregled EU 25 zadeval vse države članice (od katerih pa niso vse članice OECD), in 2) glede na zastopanost bi veljale različne modalitete. Z vidika držav APEC bi to moralo pomeniti zanemarljivo razliko, saj bi bil zagotovljen širok pregled, ki so ga te države zahtevale.

Komisija poleg tega izraža stališče, da bi EDRC moral vsak celovit pregled zasnovati skrbno in primerno ter ga prilagoditi tako, da bi ustrezno upošteval posebno pravno, institucionalno in politično naravo ES in zadevnih politik.

Ugodnosti pregleda EU 25

Pregled EU 25 bi prinašal več prednosti, saj bi:

- močneje izpostavil ES kot samostojni gospodarski subjekt; podrobneje in natančneje odrazil pristojnosti ES, vloga zastopanost ES v odboru EDRC pa bi dobila bolje opredeljeno in priznano vlogo;

- poudaril odprtost in preglednost ES, tudi glede njenega upoštevanja konstruktivne in utemeljene kritike;

- obravnaval na enem samem forumu politike celotne Skupnosti, katerih obravnavaje sicer zelo razdrobljena in se ponavlja v vseh individualnih pregledih držav članic, ki jih opraviodbor EDRC;

- bil uporaben pri odpravljanju nesporazumov pri drugih članicah OECD in/ali sekretariatu OECD v zvezi z nekaterimi politikami ES (oziroma njihovimi vidiki);

- omogočil ES izražanje legimitne kritike glede politike drugih članic OECD, ki jih preuči odbor EDRC, brez tveganj, da jo obtožijo, da se sama ne podreja enakemu nadzoru;

- in dal praktičen zgled poudarka, ki ga Komisija daje izbiri sredstev in politik, namenjenih krepitvi naše gospodarske učinkovitosti in konkurenčnosti.

Postopkovni pripomočki za pregled EU 25

Uvedbapregleda EU 25 bi morala upoštevati edinstvenost ES kot nadnacionalne organizacije, zlasti razdelitev pristojnosti med ES in državami članicami , pravila o zunanji zastopanosti ES in status ES v OECD .

Za nekatere od politik, ki jih preučuje odbor EDRC, bi veljala izključna pristojnost (npr. trgovina, kmetijstvo in ribištvo), za druge pa skupna pristojnost (npr. okolje). V tem okviru je treba opozoriti, da ES ni članica OECD, temveč ima v OECD status „polnopravne udeleženke“. Komisija v celoti sodeluje v glavnih institucijah in podružnicah kot zastopnica ES (Točka 2 Dodatnega protokola h Konvenciji OECD). Samo pri pregledu EDRC območja eura zastopa območje eura skupna delegacija Komisije, Predsedstva in Evropske centralne banka. Glede na znatno usklajevanje, ki bi bilo potrebno na različnih ravneh tako za pregled območja eura kot za pregled EU 25, bi se moral pregled EU 25 izmenjavati s pregledom območja eura, tj. vsak pregled bi potekal na dve leti.[2]

Treba je tudi ustrezno upoštevati pravno zapletenost in politične učinke, ki izhajajo iz dejstva, da šest držav članic ES ni članic OECD. Pregled EU 25 s strani EDRC bi se uporabljal za politike celotne Skupnosti v vseh 25 državah članicah. Vendar pa 6 (novih) držav članic ES ni članic OECD.[3] To pomeni, da bi EDRC ocenjeval politike, ki so bile oblikovane in se uporabljajo v vseh 25 državah, medtem ko precejšnje število teh držav članic nima zastopstva. Komisija meni, da je treba tem 6 državam članicam ad hoc podeliti status opazovalk v odboru EDRC.

Končno pa mora območje uporabe pregleda EU 25 ob upoštevanju, da je cilj preučevanja pridobiti celovit pregled, ostati tudi obvladljivo in smiselno. Zaradi vse večje prepletenosti odnosov med različnimi ekonomskimi in sorodnimi politikami v vseh državah OECD je razumljiva širša osredotočenost pregledov s strani EDRC. Vendar bo treba zagotoviti, da bo pregled EU 25 obravnaval samo tiste politike celotne Skupnosti, ki so neposrednega pomena za cilje EDRC. Poleg tega naj bi Pregled EU 25 privedel k odpravi vsakršnih neposrednih pregledov oblik in vsebin politik celotne Skupnosti v pregledih posameznih držav članic in se ne bi smel prekrivati s pregledom območja eura (tj. „ pregled EU 25” ne bi zajel zadev EMU). Prav tako ne bi smel zajemati politik, ki so že predmet podobnih pregledov v drugih telesih OECD ali v samem odboru EDRC.

S sekretariatom OECD in drugimi članicami OECD bo treba pripraviti natančneje opredeljeno pooblaščenost in modalitete za vse preglede EU 25.

Glede na navedeno:

- Komisija bi se pogajala s Sekretariatom OECD in z drugimi članicami OECD o pogojih in modalitetah vseh pregledov EU 25 (in pri tem zagotovila ustrezno usklajevanje z državami članicami).

- Glede zastopanosti ES pripregledih EDRC bi morala Komisija v skladu s pravili o zunanji zastopanosti ES delovati kot zastopnica ES pri pregledu EU 25, ob ustreznem usklajevanju z državami članicami.

- Postopek pregleda EDRC bo sledil modelu pregleda območja eura. EU 25 – kot drugi subjekti ocenjevanja EDRC – bi se preučevala na podlagi pisnega pregleda/poročila, pripravljenega v sekretariatu OECD. Med preučevanjem bi Komisija pripravila kratko uvodno izjavo in se seznanila z morebitnimi točkami razhajanja glede osnutka poročila sekretariata OECD (po tesnem usklajevanju z državami članicami). Po tem bi imele vse članice OECD možnost postavljati ocenjevanemu subjektu ustna vprašanja. Po ocenjevanju bi predsednik pripravil glavne sklepe glede najpomembnejših obravnavanih vprašanjih , sklepi, soglasno sprejeti v Odboru, pa bi usmerjali preoblikovanje (po potrebi) poročila ter uradnih priporočil, zajetih v njem.

- Ker bo ta pregled zadeval politike celotne Skupnosti, bi morale druge članice OECD soglašati s tem, da bi moral status ES v primerjavi z drugimi ocenjevanimi subjekti v pregledih EDRC omogočati enakopravno obravnavo. Preučili bi lahko več možnosti. Komisija bi lahko dobila “ad hoc” pravico, da glasuje v imenu ES v EDRC. Komisija bi bila lahko izvoljena v EDRC kot polnopravna članica (kot je izjemoma v Odbor OECD za razvojno pomoč ), s čimer bi Skupnost dobila pravico glasovanja. Ali pa bi bilo treba poskrbeti, da bi imela država članica EU, ki predseduje Svetu, po usklajevanju s Komisijo pravico, da v EDRC ustrezno glasuje v imenu ES. Komisija bo te različne možnosti preučila skupaj s Sekretariatom OECD, drugimi članicami OECD in državami članicami ES.

Sklep

Na podlagi navedenega Komisija meni, da bi imel pregled EU 25 za Skupnost nedvomne ugodnosti, ki jasno odtehtajo morebitne slabe strani, kakršni sta večja delovna obremenitev nekaterih služb Komisije in potreba po usklajevanju. Komisija zato predlaga, naj ES privoli v naslednje:

- S pregledom EU 25 bi se vzpostavil ločen in poseben pregled strukturnih in sektorskih politik v ES, ki vplivajo na gospodarstvo EU 25.

- Obstoječi pregled območja eura bi se nadaljeval in se omejil na zadeve EMU ter na vprašanja makroekonomske politike. Pregleda se ne bi prekrivala.

Vendar pa bi bilo to privoljenje pogojeno z več potrebnimi varovalkami , med katere sodijo ustrezno pogajanje o pristojnostih in modalitetah vsakega pregleda EU 25, ustrezna upoštevanje narave ES sui generis , kakor tudi potreba po zagotovitvi enakovredne obravnave za tiste države članice, ki zdaj niso članice OECD. To bi zlasti pomenilo:

- 6 državam članicam ES, ki zdaj niso članice OECD, bi podelili status opazovalk v OECD.

- Pregledi EU 25 bi morali povzročiti sočasno odpravo vseh neposrednih pregledov oblik in vsebin politik Skupnosti v pregledih posameznih držav članic.

- Glede na precejšnje usklajevanje, ki bi bilo potrebno na različnih ravneh tako za pregled območja eura kot za pregled EU 25, bi se moral pregled EU 25 izmenjavati s pregledom območja eura, tj. vsak pregled bi potekal na dve leti.

- Komisija bi imela jasno določeno pristojnost, da se s Sekretariatom OECD in z drugimi članicami OECD pogaja o pogojih in načinih izvedbe vseh pregledov EU 25 (pri tem pa bi zagotovila ustrezno usklajevanje z državami članicami).

- Komisija v skladu s pravili o zunanji zastopanosti ES deluje kot zastopnica ES pri pregledu EU 25, v tesnem usklajevanju z državami članicami.

- Postopek preučevanja pri pregledu EU 25 se bo zgledoval po modelu pregleda za območje eura in bo podrejen splošnemu soglasju Odbora.

- Evropska skupnost bi morala dobiti status, ki omogoča enakopravno obravnavo ES glede na druge preučevane subjekte, ki imajo v odboru EDRC pravico do veta.

Če se Svet strinja z navedenim, bo stalna delegacija Evropske komisije pri OECD, na katero je APEC naslovil svoje pismo, odposlala veleposlanikom APEC pozitiven odgovor, v katerem bo opozorila na zgoraj navedene pogoje in modalitete.

Na tej podlagi bo skupaj s Sekretariatom OECD, predsednikom EDRC in drugimi članicami OECD obravnavala in izoblikovala modalitete za Pregled EU 25, npr. obseg, pogostost, pravice članic ES, ki niso članice OECD, in druge vidike.

Prilogi : 2

1) Ozadje pregledov, ki jih opravi odbor EDRC pri OECD

2) Pismo APEC

PRILOGA 1

Ozadje pregledov, ki jih opravi odbor EDRC pri OECD

1. Narava pregleda EDRC

Odbor za ekonomski in razvojni pregled (EDRC) pri OECD izvaja medsebojno ocenjevanje gospodarskih politik svojih članic in predstavlja enega od temeljev gospodarskega nadzora držav OECD. Odbor se sestane v polni zasedbi v povprečju dvajsetkrat letno, da preuči gospodarske politike držav članic OECD na podlagi poročila države, ki jo v obravnavo predloži sekretariat OECD. Odbor sestavljajo stalni delegati (ekonomski svetovalci stalnih delegacij v OECD), kar omogoča tesne in stabilne odnose med članicami. Komisija – DG ECFIN – pošilja na ad hoc podlagi delegate, ki se pridružijo stalnemu delegatu Komisije EDRC pri ocenjevanju držav.

Postopek medsebojnih pregledov EDRC je edinstven. Čeprav poročila EDRC o državah pripravlja sekretariat OECD (v bistvu njegov oddelek za gospodarstvo), jih podpiše vseh 30 držav članic, vključno z državo v pregledu in Komisijo. Zato so poročila rezultat soglasja vseh držav članic OECD in Komisije, za njihovo objavo pa je odgovorna Komisija in ne sekretariat OECD, kakor sicer velja za večino drugih pregledov držav v OECD. Postopki EDRC pomenijo, da ocenjevana država privoli v lastništvo vsebine poročila in je moralno obvezana, da sprejme ukrepe za reševanje vprašanj, predloženih v poročilu. Trenutno je 19 od 25[4] držav članic EU članic OECD EDR in so redno podvržene ocenam EDRC.

Od leta 2001 izvaja odbor EDRC pri OECD tudi samostojen letni pregled območja eura. Tak pregled je bil sprejet v Ekonomsko-finančnem odboru (EFC), njegov obseg pa pojasnjen v pismih, ki sta si jih leta 2000 izmenjala predsednik EFC in vodja oddelka za gospodarstvo pri OECD. Upravičenost takega posebnega pregleda izhaja iz posebnih značilnosti gospodarstva evroobmočja z njegovo enotno monetarno politiko in politiko tečajev in stopnje usklajevanja politike obdavčitev ter možnosti, da tak pregled prinese nove koristne vpoglede v delovanje EMU. OECD in države članice EU so se dogovorili, da bi se glede na naravo območja evra ti pregledi morali osredotočiti „ zlasti na monetarno politiko in politike tečajev“ z „ drugimi makroekonomskimi in strukturnimi politikami“ , ki so „ bile doslej že obravnavane, kolikor vplivajo na gospodarski razvoj v celotnem evroobmočju “. Tak obseg omogoča ocenjevanje vidikov strukturne politike, ki so posebnega pomena za gospodarsko uspešnost EMU, kot na primer trgov z izdelki in faktorskih trgov ali učinkovitosti sistemov socialnega varstva. Poleg tega redna poglobljena obravnava poglavja z izbrano gospodarsko tematiko omogoča njeno podrobno analizo. Komisija, ECB in Predsedstvo evroobmočja so tisti pristojni organi oblasti, ki v teh pregledih OECD zastopajo evroobmočje, kar zahteva visoko stopnjo usklajenosti, s katero je mogoče zagotoviti učinkovito in enotno zastopanost.

2. Izkušnja s pregledi območja eura

Leto 2004 zaznamuje četrta izdaja poročila o območju evra. Ta poročila so sestavljena iz splošnih poglavij, v katerih so ocenjene monetarna, proračunska in strukturna politika, ter “strukturnega” poglavja, ki podrobneje obravnava eno od posebnih politik Skupnosti. Lani je bila to politika konkurence.

Med potekom pregleda se DG ECFIN tesno usklajuje z drugimi službami Komisije, ki jih zadeva poročilo. Priprava osnutka za poročilo v Sekretariatu OECD se začne z misijami sekretariata OECD v Komisiji. DG ECFIN se posvetuje z drugimi službami o odgovorih na vprašalnik OECD in jih vabi na zasedanja. Na ta način so DG EMPL, MARKT, AGRI in TAXUD pogosto vključeni v postopek že na samem začetku. Sodelujejo tudi druge ustrezne službe Komisije, odvisno od izbrane tematike v tekočem letu.

Po osnutku poročila, ki ga pripravi sekretariat OECD, se DG ECFIN znova povezuje z drugimi službami Komisije in jih prosi za odzive ter morebitne spremembe k osnutku poročila. Stališča teh služb se kažejo tudi v osnutku Uvodne izjave delegacije za območje evra, ki jo pripravi DG ECFIN. Na tej stopnji DG ECFIN usklajuje tudi pripravo sprememb držav članic (prek EFC) za osnutek poročila in osnutek Uvodne izjave.

Za zasedanje EDRC v Parizu, na katerem poteka ocenjevanje, in za nadaljnji potek priprave osnutka so vabljene službe Komisije, ki jih zadeva posebna tematika. Po teh zasedanjih se DG ECFIN usklajuje z drugimi službami EC, s predsedništvom Eurogroup in ECB o finalizaciji poročila, dokler ni besedilo ustaljeno in ga EDRC sprejme.

Dozdajšnje izkušnje kažejo, da je usklajevanje različnih stališč lahko nadvse težavna naloga. Leta 2003 se je postopek začel v januarju s pripravo misij sekretariata OECD v Komisiji, sklenil pa se je šele konec julija, v glavnem zaradi težav pri ustalitvi dokončnega besedila posebnega poglavja o politikah konkurence.

V končnem seštevku pomeni zdajšnja oblika poročila OECD o območju evra že precejšnje stroške zaradi usklajevanja. Razširitev obsega, ki naj bi zajel celoten spekter politik Skupnosti, bo seveda še povečala to breme usklajevanja – v kolikšni meri, bo odvisno od pristopa, ki bi ga zavzeli v tem primeru. Očitno je, da bo breme usklajevanja toliko težje, kolikor podrobnejše in daljše bo razčlenjevanje v OECD, s tem pa tudi tveganje, da se bo postopek preveč podaljšal.

3. Politike, ki so lahko predmet pregleda ERC

Politike, ki vplivajo na gospodarsko uspešnost, lahko razdelimo v štiri glavne kategorije: (1) makroeknomske politike, (2) skupne politike, npr. trgovina, kmetijstvo, (3) strukturne politike, usmerjene k izboljšanju delovanja trga, in (4) strukturne politike s širšimi cilji, ki utegnejo imeti znaten ekonomski vpliv (okolje itd.). Politike, navedene v točkah 1 in 3, in v mnogo manjšem obsegu tudi politike, navedene v točki 4, so v EU predmet delnega ekonomskega usklajevanja. To ne velja za skupne politike.

a. Makroekonomske politike

Vprašanja makroekonomske politike (monetarne in davčne politike ter politike tečajev) se že analizirajo v okviru območja evra, kjer obstajajo dobro utečeni mehanizmi usklajevanja: o teh politikah se dejansko redno razpravlja in se notranje preverjajo (delovna skupina Eurogroup Ekonomsko-socialnega odbora in Eurogroupa).

b. Skupne politike

Področja izključnih pristojnosti, npr. skupne politike, kot so trgovina, kmetijstvo, ribištvo in konkurenca, so delno že obdelana v nacionalnih pregledih EDRC držav članic, kot je primer za druge članice OECD, npr. ZDA. Članice OECD niso odprto dvomile v potencialen vpliv področij teh politik na gospodarsko uspešnost njihovih gospodarstev ali dvomile o dejstvu, da so ta območja postala predmet pregleda EDRC. Nedavni pregled EDRC ZDA je na primer vseboval poglavje o trgovini.

Poleg tega so skupne politike pogosto predmet razprav in analiz v drugih delih OCED, kot npr. pri trgovini v izvajanju ureditvene reforme, pri kmetijstvu v Odboru za kmetijstvo in pri politiki konkurence v Odboru za konkurenco in z “medsebojnim ocenjevanjem”.

c. Strukturne politike, usmerjene k izboljšanju delovanja trga

Politike strukturnih reform, zlasti tiste, za katere veljajo širše smernice gospodarske politike, npr. reforme trgov dela, izdelkov in kapitala, in njihova povezanost z makroekonomsko učinkovitostjo, so bile že splošno obravnavane pri prejšnjih Pregledih območja evra v EDRC. Kjer so neposredno usmerjene k izboljšanju delovanja trga, bi za te politike lahko dejali, da imajo potencialno pomembne učinke na celotno makroekonomsko uspešnost. V tem obsegu bi bila široka razprava o njih lahko upravičena. Do težav seveda pride, ko seže razprava o določenih politikah dosti dlje in postane bolj podrobna, kot bi bilo upravičeno z vidika njihovega vpliva na makroekonomsko uspešnost, kar se je zgodilo ob več priložnostih med pregledi območja evra v EDRC. To bi bilo treba omejiti.

d. Druge strukturne politike s širšim ciljem

Prilagodljiva narava OECD otežuje vnaprejšnjo zagotovitev, da se bo pregled politik EU v EDRC omejil na dogovorjeno vrsto strukturnih politik. To bi pomenilo, da bi širitev obsega pregledov EDRC na politike celotne EU splošneje lahko vodila k ocenjevanju politik, ki imajo skupne pristojnosti, ali politik, ki jih EDRC v pregledih držav članic OECD ne ocenjuje.[5]

Zaželeno bi bilo, da se pri dogovarjanju o obsegu in pogojih pregleda za celotno EU v največji možni meri zagotovi predhodna določitev tistih strukturnih politik s širšim ciljem, ki bodo ocenjevane.

PRILOGA2

Pismo veleposlanikov APEC

2. oktober 2003

Njegova ekscelenca g. John Maddison

veleposlanik

Stalna delegacija Evropske komisije pri OECD

Spoštovani gospod veleposlanik Maddison,

OBRAVNAVA POLITIK ES V EDRC

Pišemo vam kot predstavniku ES pri OECD in vas prosimo, da se v našem imenu zavzamete za obravnavo vprašanja pri ustreznih organih oblasti v Evropski skupnosti.

Po kanadskem predlogu iz leta 1998 je Odbor za ekonomski in razvojni pregled (EDRC) opravil 3 uradne preglede območja evra. To je postopkom medsebojnega strokovnega pregledovanja v OCED omogočilo, da imajo konstruktivno vlogo pri podpiranju tekočih ekonomskih reform politik na območju evra. Vendar ti pregledi niso mogli ustrezno obravnavati več politik, ki so pomembne za gospodarsko uspešnost Evrope. Te politike tudi niso učinkovito obravnavane v poročilih posameznih evropskih držav. Sem spada več skupnih politik, ki se izvajajo na ravni ES, in tudi vrsta direktiv, uvedenih na ravni ES, čeprav se izvajajo na nacionalnih ravneh.

Ta položaj pomeni, da med ocenjevanjem v EDRC ni enakovredne obravnave pri pregledih držav EU in tistih neevropskih držav, v katerih so ekonomske politike odprte za pregled. Tak položaj spodkopava uporabnost pregledov EDRC in menimo, da škoduje ugledu OECD.

Verjamemo, da bi bilo treba te razmere rešiti za pregled 2004. Prosimo vas, da se o tem vprašanju pogovorite skupaj z ustreznimi organi oblasti, da se zagotovi, da se bodoči ekonomski pregledi evroobmočja v OECD razširijo tako, da bodo na splošno zajeli vse politike EU in politike, ki veljajo za celotno EU. S tem bi zagotovili, da se vsa območja ekonomske politike v Evropi preverjajo kot ustrezna, s čimer bi tem pregledom dali enako podlago kot pregledom držav nečlanic EU.

Medtem ko se posamezna območja EU lahko presojajo v posameznih odborih (npr. Odboru za trgovino, Odboru za kmetijstvo in Odboru za konkurenco), velja to za vse države. Vendar pa samo EDRC zagotavlja možnost izčrpnega pregleda vseh vprašanj v postopku medsebojne strokovne analize interakcij med različnimi področji politike in omogoča celovito oceno ekonomske učinkovitosti in politike.

Smiselna ocena in skladna priporočila za politike zahtevajo razumevanje vzajemnega delovanja vseh politik. To vsekakor drži z vidika vzajemnega delovanja strukturnih vrednosti in instrumentov makroekonomske politike.

Priznavamo, da ima tako izčrpna obravnava ekonomskih politik v EU institucionalne kompleksnosti. Vendar pa menimo, da nas ta institucionalna vprašanja ne bi smela odvračati od ciljev enakosti, skupne uporabe znanja in konstruktivne medsebojne kritike, kar je bistveno za delo OECD.

Veselimo se vašega skorajšnjega odgovora na to vse pomembnejše vprašanje in se vam zanj najlepše zahvaljujemo.

S spoštovanjem,

Ian Forsyth Veleposlanik pri OECD Avstralija | Jocelyne Bourgon Veleposlanik pri OECD Kanada |

Seiichiro Noboru Veleposlanik pri OECD Japonska | Kyung-tae Lee Veleposlanik pri OECD Koreja |

Carlos Flores Alcocer Veleposlanik pri OECD Mehika | Adrian Macey Veleposlanik pri OECD Nova Zelandija |

Robert Smolik Odpravnik poslov Delegacija ZDA pri OECD |

V vednost: Vsi veleposlaniki v OECDDonald Johnston, generalni sekretar OECDJean-Philippe Cotis, vodja oddelka za ekonomijo, OECDNiels Thygesen, predsednik odbora EDRC pri OECD

[1] Čeprav bi ta pregled zadeval samo politike Skupnosti, se iz političnih razlogov zdi ustrezneje uporabiti izraz “pregled EU”, saj se ta vse bolj uporablja za označevanje ES/EU zunaj njenih meja.

[2] Zaradi razlik v geometriji med območjem eura in EU 25, kakor tudi razlik v osredotočenosti vsebin pregledov, bi bilo v interesu vseh najbolje imeti dva ločena in posebna pregleda. Za države APEC bi moralo to pomeniti zanemarljivo razliko, saj bi bil zagotovljen širok pregled, ki ga zahtevajo te države.

[3] Ciper, Estonija, Malta, Latvija, Litva in Slovenija.

[4] Države članice EU, ki trenutno niso članice OECD, so: Ciper, Estonija, Malta, Latvija, Litva in Slovenija.

[5] V več preverjanjih, denimo tistih z instrumentom nacionalne obravnave mednarodne izjave o naložbah (ni pravno zavezujoč) ali tistih po kodeksih OECD za pretok kapitala in nevidne transakcije (pravno zavezujoč), so politike držav članic EU ocenjevane na nacionalni in evropski ravni, ker so podlaga za njihove politike politike EU.