Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52005AG0032

    Skupno stališče (ES) št. 32/2005 z dne 18. julija 2005, ki ga je sprejel Svet v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3051/95

    UL C 264E, 25.10.2005, p. 28–59 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

    25.10.2005   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    CE 264/28


    SKUPNO STALIŠČE (ES) št. 32/2005,

    ki ga je sprejel Svet dne 18. julija 2005

    z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. …/2005 z dne … o izvajanju Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3051/95

    (2005/C 264 E/03)

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

    ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Komisije,

    ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

    po posvetovanju z Odborom regij,

    v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Mednarodna pomorska organizacija (IMO) je leta 1993 sprejela Mednarodni kodeks ravnanja za varno upravljanje ladij in preprečevanje onesnaževanja, v nadaljnjem besedilu „Kodeks ISM“. Z vključitvijo poglavja IX „Upravljanje za varno plovbo ladij“, sprejetega maja 1994, v Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS) iz leta 1974, je ta kodeks postopoma postal zavezujoč za večino ladij v mednarodni plovbi.

    (2)

    IMO je spremenila Kodeks ISM z Resolucijo MSC.104(73), sprejeto 5. decembra 2000.

    (3)

    Navodila za uprave glede izvajanja kodeksa ISM so bila sprejeta z Resolucijo IMO A.788(19) z dne 23. novembra 1995. Ta navodila so bila spremenjena z Resolucijo A.913(22), sprejeto dne 29. novembra 2001.

    (4)

    Na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 3051/95 z dne 8. decembra 1995 o varnem upravljanju ro-ro potniških trajektov (3) je Kodeks ISM s 1. julijem 1996 postal zavezujoč na ravni Skupnosti za vse ro-ro potniške trajekte, ki opravljajo linijske prevoze v in iz pristanišč držav članic, v notranji in mednarodni plovbi in ne glede na zastavo, pod katero plujejo. To je bil prvi korak k zagotovitvi enotnega in doslednega izvajanja Kodeksa ISM v vseh državah članicah.

    (5)

    Dne 1. julija 1998 je Kodeks ISM z določbami poglavja IX Konvencije SOLAS postal zavezujoč za družbe, ki upravljajo potniške ladje v mednarodni plovbi, vključno z visokohitrostnimi potniškimi plovili, tankerji za prevoz nafte, tankerji za prevoz kemikalij, ladjami za prevoz plina, ladjami za prevoz razsutega tovora in visokohitrostnimi tovornimi plovili z bruto tonažo 500 in več.

    (6)

    Dne 1. julija 2002 je Kodeks ISM postal zavezujoč za družbe, ki v mednarodni plovbi upravljajo druge tovorne ladje in mobilne vrtalne enote na morju z bruto tonažo 500 in več.

    (7)

    Varnost človeškega življenja na morju in varstvo okolja je mogoče učinkovito izboljšati z dosledno in obvezno uporabo Kodeksa ISM.

    (8)

    Zaželeno je, da bi se Kodeks ISM uporabljal neposredno za ladje, ki plujejo pod zastavo države članice, kakor tudi za ladje, ki plujejo samo v notranji plovbi ali opravljajo linijske prevoze v pristanišča držav članic ali iz njih, ne glede na to, pod katero zastavo plujejo.

    (9)

    Sprejetje nove uredbe, ki se bo uporabljala neposredno, naj bi zagotovilo izvrševanje Kodeksa ISM, pri čemer se razume, da je odločitev posamezne države članice, ali naj Kodeks izvaja za ladje, ki plujejo izključno na območju pristanišč, ne glede na to, pod katero zastavo plujejo.

    (10)

    Uredba (ES) št. 3051/95 bi se morala zato razveljaviti.

    (11)

    Če države članice presodijo, da ladijske družbe iz praktičnih razlogov težko izpolnjujejo posebne določbe dela A Kodeksa ISM glede določenih ladij ali kategorij ladij, ki plujejo izključno v notranji plovbi v državi članici, smejo države članice v celoti ali delno odstopati od teh določb, pri tem pa s potrebnimi ukrepi zagotoviti enakovredno uresničevanje ciljev Kodeksa. Države članice smejo za takšne ladje in ladijske družbe uvesti nadomestne postopke potrjevanja in preverjanja.

    (12)

    Treba je upoštevati Direktivo Sveta 95/21/ES z dne 19. junija 1995 o uveljavitvi mednarodnih standardov za varnost ladij, preprečevanje onesnaževanja ter pogoje za življenje in delo na ladjah, ki uporabljajo pristanišča Skupnosti in plujejo v vodah v pristojnosti držav članic (pomorska inšpekcija) (4).

    (13)

    Treba je upoštevati Direktivo Sveta 94/57/ES z dne 22. novembra 1994 o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (5), da se določi priznane organizacije za namene te uredbe, za namene vzpostavitve področja uporabe te uredbe za potniške ladje v notranji plovbi pa je treba upoštevati Direktivo Sveta 98/18/ES z dne 17. marca 1998 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (6).

    (14)

    Ukrepe, potrebne za spremembo Priloge II, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7).

    (15)

    Ker ciljev te uredbe, in sicer izboljšati varno upravljanje in varno plovbo ladij, kakor tudi preprečevanje onesnaževanje morja z ladij, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se jih laže doseže na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvira, ki je potreben za doseganje navedenih ciljev —

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    Cilj

    Namen te uredbe je izboljšati varno upravljanje in varno plovbo, kakor tudi preprečevanje onesnaževanje morja z ladij iz člena 3(1), s tem, da se zagotovi, da družbe, ki te ladje upravljajo, delujejo v skladu s Kodeksom ISM, tako da:

    (a)

    vzpostavijo, izvajajo in pravilno vzdržujejo sisteme za varno upravljanje na ladjah in na kopnem; ter

    (b)

    izvajajo nadzor nad navedenimi sistemi prek uprav držav zastave in držav pristanišča.

    Člen 2

    Opredelitve pojmov

    V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

    1.

    „Kodeks ISM“ pomeni Mednarodni kodeks za varno upravljanje ladij in preprečevanje onesnaževanja, ki ga je Mednarodna pomorska organizacija sprejela z Resolucijo Skupščine A.741(18) z dne 4. novembra 1993, kakor je bila spremenjena z Resolucijo Odbora za pomorsko varnost MSC.104(73) z dne 5. decembra 2000, in je naveden v Prilogi I k tej uredbi, v njeni zadnji različici;

    2.

    „priznana organizacija“ pomeni telo, priznano v skladu z Direktivo 94/57/ES;

    3.

    „družba“ pomeni lastnika ladje ali katero koli drugo organizacijo ali osebo, kot je upravljavec ali zakupnik, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za upravljanje ladje in je ob prevzemu te odgovornosti privolila v prevzem vseh dolžnosti in odgovornosti, ki jih nalaga Kodeks ISM;

    4.

    „potniška ladja“ pomeni ladjo, vključno z visokohitrostnim plovilom, ki prevaža več kot 12 potnikov, ali podvodno potniško plovilo;

    5.

    „potnik“ pomeni vsako osebo, razen:

    (a)

    poveljnika in članov posadke ali drugih oseb, zaposlenih ali v kateri koli vlogi na ladji zaradi potreb poslovanja ladje; ter

    (b)

    otroka, mlajšega od enega leta;

    6.

    „visokohitrostno plovilo“ pomeni visokohitrostno plovilo, kakor je opredeljeno v pravilu X/1.2 zadnje različice Konvencije SOLAS. Za visokohitrostna plovila se uporabljajo omejitve, navedene v členu 2(f) Direktive 98/18/ES;

    7.

    „tovorna ladja“ pomeni ladjo, vključno z visokohitrostnim plovilom, ki ni potniška ladja;

    8.

    „mednarodna plovba“ pomeni plovbo po morju iz pristanišča ene države članice ali druge države v pristanišče izven te države, ali obratno;

    9.

    „notranja plovba“ pomeni plovbo v morskih območjih iz pristanišča v državi članici v isto ali drugo pristanišče znotraj te države članice;

    10.

    „linijski prevoz“ pomeni zaporedje plovbe ladje med dvema istima ali več točkami, ki so bodisi:

    (a)

    po objavljenem voznem redu; ali

    (b)

    tako redne ali pogoste, da tvorijo prepoznavno sistematično zaporedje;

    11.

    „ro-ro potniški trajekt“ pomeni potniško plovilo za morsko plovbo, kot je opredeljeno v poglavju II-1 zadnje različice Konvencije SOLAS;

    12.

    „podvodno potniško plovilo“ pomeni mobilno potniško plovilo, ki deluje predvsem pod vodo s podporo na vodni površini, npr. s podporo ladje na površini ali s kopensko podporo, za nadzor in eno ali več od naslednjih dejavnosti:

    (a)

    obnavljanje napajanja;

    (b)

    obnavljanje zaloge zraka pod visokim pritiskom;

    (c)

    obnavljanje sistemov za vzdrževanje življenja;

    13.

    „mobilna vrtalna enota na morju“ pomeni plovilo, ki se lahko uporablja pri vrtanju za raziskave ali izkoriščanje virov pod morskim dnom, kot so tekoči ali plinasti ogljikovodiki, žveplo ali sol;

    14.

    „bruto tonaža“ pomeni nosilnost ladje v bruto tonah, določene v skladu z Mednarodno konvencijo o izmeritvi ladij iz leta 1969, ali, pri ladjah, ki opravljajo izključno notranjo plovbo in če nosilnost ladje ni bila izmerjena v skladu z navedeno konvencijo, bruto tonaža ladje, določena v skladu z nacionalnimi predpisi o izmeritvi tonaže.

    Člen 3

    Področje uporabe

    1.   Ta uredba se uporablja za naslednje vrste ladij in družbe, ki jih upravljajo:

    (a)

    tovorne ladje in potniške ladje, ki plujejo pod zastavo države članice, v mednarodni plovbi;

    (b)

    tovorne ladje in potniške ladje izključno v notranji plovbi, ne glede na zastavo, pod katero plujejo;

    (c)

    tovorne ladje in potniške ladje, ki opravljajo linijske prevoze v pristanišča držav članic ali iz njih, ne glede na zastavo, pod katero plujejo;

    (d)

    mobilne vrtalne enote na morju, ki delujejo pod pristojnostjo države članice.

    2.   Ta uredba se ne uporablja za naslednje vrste ladij ali družbe, ki jih upravljajo:

    (a)

    vojaške ladje in ladje za prevoz čet ter druge ladje, ki so v lasti države članice ali pa jih ta upravlja in se uporabljajo zgolj v nekomercialne namene za potrebe vlade;

    (b)

    ladje brez mehanskega pogona, enostavno grajene lesene ladje, jahte in plovila za prosti čas, razen če imajo ali bodo imela posadko in prevažajo več kot 12 potnikov v komercialne namene;

    (c)

    ribiške ladje;

    (d)

    tovorne ladje in mobilne vrtalne enote na morju z bruto tonažo manj kot 500;

    (e)

    potniške ladje razen potniških ro-ro trajektov, v morskih območjih razredov C in D, kakor je opredeljeno v členu 4 Direktive 98/18/ES.

    Člen 4

    Skladnost

    Države članice zagotovijo, da vse družbe, ki upravljajo z ladjami, za katere velja ta uredba, delujejo v skladu z določbami te uredbe.

    Člen 5

    Zahteve za varno upravljanje

    Ladje iz člena 3(1) in družbe, ki s temi ladjami upravljajo, morajo izpolnjevati zahteve dela A Kodeksa ISM.

    Člen 6

    Izdajanje spričeval in preverjanje

    Za namene izdajanja spričeval in preverjanja države članice delujejo v skladu z določbami dela B Kodeksa ISM.

    Člen 7

    Odstopanje

    1.   Če država članica meni, da družbe iz praktičnih razlogov težko izpolnjujejo določbe iz odstavkov 6, 7, 9, 11 in 12 dela A Kodeksa ISM glede določenih ladij ali kategorij ladij, ki plujejo izključno v notranji plovbi v državi članici, lahko v celoti ali delno odstopa od navedenih določb, tako da naloži ukrepe za zagotovitev enakovrednega uresničevanja ciljev Kodeksa.

    2.   Če država članica meni, da je uporaba zahtev iz člena 6 za ladje in družbe, za katere se je v skladu z odstavkom 1 sprejelo odstopanje, prezahtevna, lahko uvede nadomestne postopke izdajanja spričeval in preverjanj.

    3.   V okoliščinah iz odstavka 1 in, če je primerno, odstavka 2 se uporabi naslednji postopek:

    (a)

    zadevna država članica uradno obvesti Komisijo o odstopanju in ukrepih, ki jih namerava sprejeti;

    (b)

    če je v šestih mesecih od uradnega obvestila v skladu s postopkom iz člena 12(2) odločeno, da predlagano odstopanje ni upravičeno ali da predlagani ukrepi niso zadostni, se od navedene države članice zahteva, da predlagane določbe spremeni ali jih ne sprejme;

    (c)

    država članica vse sprejete ukrepe objavi z neposrednim sklicevanjem na odstavek 1 in, če je primerno, odstavek 2.

    4.   Zadevna država članica glede odstopanja iz odstavka 1 in, če je primerno, odstavka 2 izda potrdilo v skladu z drugim pododstavkom točke 5 Priloge II, kjer so navedene omejitve delovanja, ki se uporabijo.

    Člen 8

    Veljavnost, sprejem in priznavanje spričeval

    1.   Spričevalo o skladnosti je veljavno največ pet let od dneva njegove izdaje. Spričevalo o varnem upravljanju je veljavno največ pet let od dneva njegove izdaje.

    2.   V primeru podaljšanja veljavnosti spričevala o skladnosti in spričevala o varnem upravljanju se uporabijo ustrezne določbe dela B Kodeksa ISM.

    3.   Države članice priznajo spričevalo o skladnosti, začasno spričevalo o skladnosti, spričevalo o varnem upravljanju in začasno spričevalo o varnem upravljanju, ki jih izda uprava katere koli druge države članice ali priznana organizacija v imenu te uprave.

    4.   Države članice priznajo spričevala o skladnosti, začasna spričevala o skladnosti, spričevala o varnem upravljanju in začasna spričevala o varnem upravljanju, ki jih izdajo uprave tretjih držav, ali so izdana v njihovem imenu.

    Za ladje, ki opravljajo linijske prevoze, se v zadevnih državah članicah ali v njihovem imenu preveri skladnost spričeval o skladnosti, začasnih spričeval o skladnosti, spričeval o varnem upravljanju in začasnih spričeval o varnem upravljanju, ki so bila izdana v imenu uprav tretjih držav, z določbami Kodeksa ISM, na kateri koli ustrezni način, razen če jih je izdala uprava države članice ali priznana organizacija.

    Člen 9

    Kazni

    Države članice določijo pravila o kaznih, ki veljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Tako določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

    Člen 10

    Poročanje

    1.   Države članice o izvajanju te uredbe poročajo Komisiji vsaki dve leti.

    2.   Komisija v skladu s postopkom iz člena 12(2) pripravi usklajen vzorčni obrazec za ta poročila.

    3.   Komisija s pomočjo Evropske agencije za pomorsko varnost v šestih mesecih od prejema poročil držav članic pripravi prečiščeno poročilo o izvajanju te uredbe skupaj s predlaganimi ukrepi, če je primerno. Poročilo se naslovi na Evropski parlament in Svet.

    Člen 11

    Spremembe

    1.   Spremembe Kodeksa ISM so lahko v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) in o spremembi uredb o pomorski varnosti in preprečevanju onesnaževanja z ladij (8) izvzete s področja uporabe te uredbe.

    2.   Priloga II se lahko spremeni v skladu s postopkom iz člena 12(2).

    Člen 12

    Odbor

    1.   Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen s členom 3 Uredbe (ES) št. 2099/2002.

    2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

    Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.

    3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

    Člen 13

    Razveljavitev

    1.   Uredba (ES) št. 3051/95 se razveljavi z učinkom od ... (9).

    2.   Začasna spričevala o skladnosti, začasna spričevala o varnem upravljanju, spričevala o skladnosti in spričevala o varnem upravljanju, izdana pred … (10), ostanejo v veljavi, dokler njihova veljavnost ne poteče ali dokler niso ponovno potrjena.

    Člen 14

    Začetek veljavnosti

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Pri tovornih in potniških ladjah, za katere se še ne zahteva, da izpolnjujejo določbe Kodeksa ISM, se uredba uporablja od ... (9).

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, …

    Za Evropski parlament

    Predsednik

    Za Svet

    Predsednik


    (1)  UL C 302, 7.12.2004, str. 20.

    (2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2004 (UL C 102 E, 28.4.2004, str. 565), Skupno stališče Sveta z dne 18. julija 2005 in Stališče Evropskega parlamenta z dne … (še ni objavljeno v Uradnem listu).

    (3)  UL L 320, 30.12.1995, str. 14. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 324, 29.11.2002, str. 1).

    (4)  UL L 157, 7.7.1995, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 324, 29.11.2002, str. 53).

    (5)  UL L 319, 12.12.1994, str. 20. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/84/ES.

    (6)  UL L 144, 15.5.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/75/ES (UL L 190, 30.7.2003, str. 6).

    (7)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

    (8)  UL L 324, 29.11.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 415/2004 (UL L 68, 6.3.2004, str. 10).

    (9)  Datum začetka veljavnosti te uredbe.

    (10)  Dve leti od datuma začetka veljavnosti te uredbe.


    PRILOGA I

    MEDNARODNI KODEKS RAVNANJA ZA VARNO UPRAVLJANJE LADIJ IN PREPREČEVANJE ONESNAŽEVANJA (MEDNARODNI KODEKS ZA VARNO UPRAVLJANJE LADIJ (KODEKS ISM))

    DEL A —   IZVAJANJE

    1.

    Splošno

    1.1

    Opredelitve pojmov

    1.2

    Cilji

    1.3

    Uporaba

    1.4

    Funkcionalne zahteve za sistem varnega upravljanja (SMS)

    2.

    POLITIKA VARNOSTI NA MORJU IN VAROVANJA OKOLJA

    3.

    ODGOVORNOSTI IN POOBLASTILA DRUŽBE

    4.

    POOBLAŠČENA(-E) OSEBA(-E)

    5.

    ODGOVORNOST IN POOBLASTILA POVELJNIKA

    6.

    VIRI IN OSEBJE

    7.

    RAZVOJ NAČRTOV ZA DELOVANJE NA LADJI

    8.

    PRIPRAVLJENOST V SILI

    9.

    POROČILA IN ANALIZE O NESKLADNOSTIH, NESREČAH IN NEVARNIH DOGODKIH

    10.

    VZDRŽEVANJE LADJE IN OPREME

    11.

    DOKUMENTACIJA

    12.

    PREVERJANJE, PREGLED IN OCENA DRUŽB

    DEL B —   Izdajanje spričeval in preverjanje

    13.

    IZDAJANJE SPRIČEVAL IN REDNO PREVERJANJE

    14.

    ZAČASNA SPRIČEVALA

    15.

    PREVERJANJE

    16.

    OBRAZCI SPRIČEVAL

    MEDNARODNI KODEKS ZA VARNO UPRAVLJANJE LADIJ IN PREPREČEVANJE ONESNAŽEVANJA (MEDNARODNI KODEKS ZA VARNO UPRAVLJANJE LADIJ (KODEKS ISM))

    DEL A —   IZVAJANJE

    1.   SPLOŠNO

    1.1   Opredelitve pojmov

    Naslednje opredelitve pojmov veljajo za dela A in B tega kodeksa.

    1.1.1

    „Mednarodni kodeks za varno upravljanje ladij (Kodeks ISM)“ pomeni Mednarodni kodeks za varno upravljanje ladij in preprečevanje onesnaževanja, ki ga je sprejela Skupščina in ga lahko Organizacija pozneje spremeni.

    1.1.2

    „Družba“ pomeni lastnika ladje ali katero koli drugo organizacijo ali osebo, kot je upravljavec ali zakupnik, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za upravljanje ladje in ki je ob prevzemu te odgovornosti privolila v prevzem vseh dolžnosti in odgovornosti, ki jih nalaga Kodeks.

    1.1.3

    „Uprava“ pomeni vlado države, pod zastavo katere je ladja upravičena pluti.

    1.1.4

    „Sistem za varno upravljanje“ pomeni strukturiran in dokumentiran sistem, ki osebju družbe omogoča učinkovito izvajanje politike družbe na področju varnosti na morju in varovanja okolja.

    1.1.5

    „Spričevalo o skladnosti“ pomeni dokument, izdan družbi, ki izpolnjuje zahteve tega kodeksa.

    1.1.6

    „Spričevalo o varnem upravljanju“ pomeni dokument, izdan ladji, ki potrjuje, da družba in njeno vodstveno osebje na ladji ravnajo v skladu z odobrenim sistemom za varno upravljanje.

    1.1.7

    „Objektivni dokaz“ pomeni količinske ali kakovostne podatke, zapise ali izjave dejstev v zvezi z varnostjo ali obstojem ter izvedbo sistema za varno upravljanje, ki temelji na opazovanju, merjenju ali preizkušanju in ga je mogoče preveriti.

    1.1.8

    „Opažanje“ pomeni navedbo dejstva, ugotovljenega med revizijo varnega upravljanja in utemeljenega z objektivnim dokazom.

    1.1.9

    „Neskladnost“ pomeni opaženo stanje, v katerem objektivni dokaz priča o neizpolnitvi posebne zahteve.

    1.1.10

    „Večja neskladnost“ pomeni ugotovljeno odstopanje, ki predstavlja resno grožnjo za varnost osebja ali ladje ali resno tveganje za okolje in zahteva takojšnje ukrepanje ter vključuje pomanjkanje učinkovitega in sistematičnega izvajanja zahteve iz tega kodeksa.

    1.1.11

    „Datum obletnice“ pomeni dan in mesec vsakega leta, ki ustreza datumu izteka veljavnosti določenega dokumenta ali spričevala.

    1.1.12

    „Konvencija“ pomeni Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974, z vsemi spremembami.

    1.2   Cilji

    1.2.1

    Cilji Kodeksa so zagotavljanje varnosti na morju, varovanje ljudi pred telesnimi poškodbami ali izgubo življenja in preprečevanje povzročanja škode v okolju, zlasti v morskem, in škode na premoženju.

    1.2.2

    Za varno upravljanje mora vsaka družba, med drugim, slediti naslednjim ciljem:

    1.2.2.1

    zagotavljanje varne plovbe ladje in varnega delovnega okolja;

    1.2.2.2

    vzpostavitev zaščite pred vsemi znanimi tveganji; ter

    1.2.2.3

    redno izboljševanje sposobnosti za varno upravljanje osebja na kopnem in na ladjah, vključno s pripravo na ravnanje v sili glede varnosti na morju in varovanja okolja.

    1.2.3

    Sistem za varno upravljanje mora zagotavljati:

    1.2.3.1

    skladnost z obveznimi pravili in predpisi; ter

    1.2.3.2

    upoštevanje veljavnih kodeksov, navodil in standardov, ki jih priporočajo Organizacija, uprave, klasifikacijske družbe in združenja pomorske industrije.

    1.3   Uporaba

    Predpisi tega kodeksa se lahko uporabljajo za vse ladje.

    1.4   Funkcionalne zahteve za sistem varnega upravljanja (SMS)

    Vsaka družba mora razviti, uveljaviti in vzdrževati sistem varnega upravljanja (SMS), ki vključuje naslednje funkcionalne zahteve:

    1.4.1

    politiko varnosti na morju in varovanja okolja;

    1.4.2

    navodila in postopke za zagotavljanje varne plovbe ladij in varovanje okolja v skladu z ustrezno mednarodno zakonodajo in zakonodajo države zastave;

    1.4.3

    opredeljena področja pristojnosti in načine sporazumevanja osebja na kopnem in osebja na ladji ter med njima;

    1.4.4

    postopke za prijavo nesreč in neskladnosti z določbami tega kodeksa;

    1.4.5

    postopke za pripravo na in ravnanje v sili; ter

    1.4.6

    postopke za notranje revizije in preglede upravljanja.

    2.   POLITIKA VARNOSTI NA MORJU IN VAROVANJA OKOLJA

    2.1

    Družba mora oblikovati politiko varnosti na morju in varovanja okolja, ki opredeljuje način doseganja ciljev, navedenih v odstavku 1.2.

    2.2

    Družba mora zagotoviti izvajanje in vzdrževanje politike na vseh ravneh organizacije tako na ladji kot na kopnem.

    3.   ODGOVORNOSTI IN POOBLASTILA DRUŽBE

    3.1

    Če subjekt, odgovoren za plovbo ladje, ni njen lastnik, mora lastnik upravi sporočiti polno ime in podatke tega subjekta.

    3.2

    Družba mora opredeliti in dokumentirati odgovornosti, pooblastila in medsebojna razmerja vsega osebja, povezanega z upravljanjem, izvajanjem in preverjanjem dela, ki je povezano z ali vpliva na varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja.

    3.3

    Družba je odgovorna za zagotavljanje ustreznih virov in podpore s kopnega, ki pooblaščeni osebi ali osebam omogočajo opravljanje njihovih nalog.

    4.   POOBLAŠČENA(-E) OSEBA(-E)

    Za zagotavljanje varne plovbe vsake ladje ter vzpostavitev povezave med družbo in osebami na ladji mora vsaka družba glede na potrebe pooblastiti osebo ali osebe na obali, ki imajo neposreden dostop do najvišje ravni vodenja. Odgovornosti in pooblastila pooblaščene osebe ali oseb morajo vključevati spremljanje plovbe vseh ladij z vidika njihove varnosti in preprečevanja onesnaževanja ter v skladu s predpisi zagotavljati ustrezne vire in podporo s kopnega.

    5.   ODGOVORNOST IN POOBLASTILA POVELJNIKA

    5.1

    Družba mora jasno opredeliti in dokumentirati odgovornost poveljnika v zvezi z:

    5.1.1

    izvajanjem politike varnosti na morju in varovanja okolja družbe;

    5.1.2

    motiviranjem posadke za upoštevanje te politike;

    5.1.3

    jasnim in preprostim izdajanjem ustreznih ukazov in navodil;

    5.1.4

    preverjanjem upoštevanja posebnih zahtev; ter

    5.1.5

    ocenjevanjem SMS in poročanjem vodstvu na kopnem o njegovih pomanjkljivostih.

    5.2

    Družba mora zagotoviti, da SMS, ki se uporablja na ladji, vsebuje jasno izjavo o pooblastilih poveljnika. Družba mora v SMS zagotoviti, da je poveljnik tisti, ki ima izključna pooblastila in nosi odgovornost za sprejemanje odločitev glede varnosti na morju in preprečevanja onesnaževanja ter da lahko po potrebi zahteva sodelovanje družbe.

    6.   VIRI IN OSEBJE

    6.1

    Družba mora zagotoviti, da je poveljnik:

    6.1.1

    ustrezno usposobljen za opravljanje vodilnih nalog na krovu;

    6.1.2

    popolnoma seznanjen s SMS družbe; ter

    6.1.3

    deležen potrebne podpore za varno opravljanje svojih dolžnosti.

    6.2

    Družba mora zagotoviti, da vsako ladjo upravljajo usposobljeni, strokovno izobraženi in zdravstveno sposobni pomorščaki, v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi zahtevami.

    6.3

    Družba mora določiti postopke, s pomočjo katerih se zagotovi, da je novo osebje in osebje, ki prevzame nove naloge v zvezi z varnostjo na morju in varovanjem okolja, ustrezno seznanjeno s svojimi dolžnostmi.

    Navodila, ki so bistvena za izplutje ladje, morajo biti določena, dokumentirana in na razpolago pred izplutjem.

    6.4

    Družba mora zagotoviti, da celotno osebje, vključeno v SMS družbe, v zadostni meri razume določila ustreznih pravil, predpisov, kodeksov in navodil.

    6.5

    Družba mora vzpostaviti in izvajati postopke za določitev kakršnega koli usposabljanja za potrebe podpore SMS ter zagotoviti, da je tako usposabljanje dostopno vsemu osebju.

    6.6

    Družba mora določiti postopke, s pomočjo katerih se osebje na ladji ustrezno seznani s SMS, v delovnem jeziku ali jezikih, ki jih razume.

    6.7

    Družba mora zagotoviti, da bo osebje na ladji učinkovito obveščeno o izvajanju svojih dolžnosti, povezanih s SMS.

    7.   RAZVOJ NAČRTOV ZA DELOVANJE NA LADJI

    Družba mora uvesti postopke za pripravo načrtov in navodil, po potrebi tudi s kontrolnimi seznami, za ključno delovanje na ladji, povezano z varnostjo ladje na morju in preprečevanjem onesnaževanja. Različne naloge je treba opredeliti in jih dodeliti usposobljenemu osebju.

    8.   PRIPRAVLJENOST V SILI

    8.1

    Družba mora uvesti postopke za prepoznavanje, opisovanje in ukrepanje v morebitnih razmerah v sili na ladji.

    8.2

    Družba mora uvesti programe urjenja in vadbe kot pripravo na ukrepanje v sili.

    8.3

    SMS določi ukrepe, ki zagotavljajo, da se lahko organizacija družbe kadar koli odzove na nevarnosti, nesreče in razmere v sili, v katerih se znajdejo njene ladje.

    9.   POROČILA IN ANALIZE O NESKLADNOSTIH, NESREČAH IN NEVARNIH DOGODKIH

    9.1

    SMS mora vsebovati postopke, ki zagotavljajo, da se neskladnosti, nesreče in nevarni dogodki sporočijo družbi, raziščejo in analizirajo; cilj teh postopkov je večja varnost na morju in učinkovitejše preprečevanje onesnaževanja.

    9.2

    Družba mora vzpostaviti postopke za izvajanje korektivnih ukrepov.

    10.   VZDRŽEVANJE LADJE IN OPREME

    10.1

    Družba mora vzpostaviti postopke za zagotovitev vzdrževanja ladje v skladu z ustreznimi pravili in predpisi ter z vsemi dodatnimi zahtevami, ki jih lahko določi družba.

    10.2

    Za izpolnjevanje teh zahtev mora družba zagotoviti:

    10.2.1

    preglede v ustreznih časovnih razmikih;

    10.2.2

    sporočanje vsake neskladnosti in vzroka zanjo, če je znan;

    10.2.3

    izvedbo primernega korektivnega ukrepa; ter

    10.2.4

    hranjenje poročil o navedenih dejavnostih.

    10.3

    Družba mora v okviru SMS določiti postopke za opredelitev opreme in tehničnih sistemov, pri katerih lahko nepredvidena motnja v delovanju povzroči nastanek nevarnih razmer. SMS določi posebne ukrepe za povečevanje zanesljivosti take opreme ali sistemov. Ti ukrepi morajo vključevati redno preizkušanje nadomestnih naprav in opreme ali tehničnih sistemov, ki niso v stalni uporabi.

    10.4

    Pregledi, navedeni v 10.2, in ukrepi iz 10.3 predstavljajo del operativnega vzdrževanja/rednega postopka.

    11.   DOKUMENTACIJA

    11.1

    Družba mora vzpostaviti in izvajati postopke za preverjanje vseh dokumentov in podatkov v zvezi s SMS.

    11.2

    Družba mora zagotoviti, da:

    11.2.1

    so veljavni dokumenti dostopni na vseh ustreznih lokacijah;

    11.2.2

    spremembe dokumentov pregleda in odobri pooblaščeno osebje; ter

    11.2.3

    se neveljavni dokumenti takoj odstranijo.

    11.3

    Dokumenti za opisovanje in izvajanje SMS so lahko združeni v „priročnik za varno upravljanje“. Dokumentacijo je treba hraniti v obliki, za katero družba meni, da je najučinkovitejša. Vsaka ladja mora svojo celotno dokumentacijo hraniti na krovu.

    12.   PREVERJANJE, PREGLED IN OCENA DRUŽB

    12.1

    Družba mora izvajati notranje revizije varnosti, s katerimi preverja, ali so ukrepi za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja v skladu s SMS.

    12.2

    Družba mora v skladu s postopki, ki jih je določila, redno ocenjevati učinkovitost SMS in ga, če je potrebno, ponovno preučiti.

    12.3

    Revizije in morebitne korektivne ukrepe je treba izvesti v skladu z dokumentiranimi postopki.

    12.4

    Osebje, ki izvaja revizije, mora biti neodvisno od področij, ki jih pregleduje, razen če to ni izvedljivo zaradi velikosti in narave družbe.

    12.5

    Z rezultati revizij in pregledov mora biti seznanjeno celotno osebje, ki je odgovorno za določeno področje.

    12.6

    Vodstveno osebje, odgovorno za določeno področje, mora glede na ugotovljene pomanjkljivosti pravočasno sprejeti korektivne ukrepe.

    DEL B —   IZDAJANJE SPRIČEVAL IN PREVERJANJE

    13.   IZDAJANJE SPRIČEVAL IN REDNO PREVERJANJE

    13.1

    Ladjo lahko upravlja družba, ki ji je bilo izdano spričevalo o skladnosti ali začasno spričevalo o skladnosti v skladu z odstavkom 14.1, ki se nanaša na to ladjo.

    13.2

    Spričevalo o skladnosti mora vsaki družbi, ki izpolnjuje zahteve tega kodeksa, izdati uprava, od uprave priznana organizacija ali, na zahtevo uprave, vlada druge države podpisnice Konvencije za obdobje, ki ga določi uprava in ki ne sme biti daljše od petih let. To spričevalo se mora priznati kot dokaz, da je družba sposobna izpolnjevati zahteve tega kodeksa.

    13.3

    Spričevalo o skladnosti velja samo za vrste ladij, ki so v njem izrecno navedene. Taka navedba mora temeljiti na vrstah ladij, na podlagi katerih je potekalo začetno preverjanje. Druge vrste ladij se lahko dodajo šele potem, ko se preveri, ali je družba sposobna izpolnjevati zahteve tega kodeksa, ki veljajo za te vrste ladij. V tem smislu so vrste ladij tiste, ki so navedene v pravilu IX/1 Konvencije.

    13.4

    Veljavnost spričevala o skladnosti mora enkrat letno preveriti uprava ali od uprave priznana organizacija ali, na zahtevo uprave, vlada druge države podpisnice v treh mesecih pred datumom obletnice ali po njem.

    13.5   Uprava ali, na njeno zahtevo, vlada druge države podpisnice, ki je izdala spričevalo, mora spričevalo o skladnosti odvzeti, kadar letno preverjanje po odstavku 13.4 ni potrebno ali če obstajajo dokazi o večjih neskladnostih s tem kodeksom.

    13.5.1

    Če se spričevalo o skladnosti odvzame, se morajo odvzeti tudi vsa z njim povezana spričevala o varnem upravljanju in/ali začasna spričevala o varnem upravljanju.

    13.6

    Kopija spričevala o skladnosti mora biti shranjena na ladji, da jo lahko poveljnik ladje, če se to zahteva, predloži v preverjanje upravi ali od uprave priznani organizaciji ali zaradi nadzora iz pravila IX/6.2 Konvencije. Kopije spričevala ni treba overiti ali potrditi.

    13.7

    Spričevalo o varnem upravljanju lahko ladji izda uprava ali od uprave priznana organizacija ali, na zahtevo uprave, vlada druge države podpisnice za obdobje, ki ne sme biti daljše od petih let. Spričevalo o varnem upravljanju se lahko izda potem, ko je preverjeno, da družba in njeno vodstveno osebje na ladji ravnata v skladu z odobrenim sistemom za varno upravljanje. Tako spričevalo mora biti sprejeto kot dokaz, da ladja izpolnjuje zahteve tega kodeksa.

    13.8

    Veljavnost spričevala o varnem upravljanju mora vsaj enkrat v obdobju veljavnosti vmesno preveriti uprava ali od uprave priznana organizacija ali, na zahtevo uprave, vlada druge države podpisnice. Če je treba opraviti samo eno vmesno preverjanje in je spričevalo o varnem upravljanju veljavno pet let, se mora to preverjanje opraviti med datumom druge in tretje obletnice spričevala o varnem upravljanju.

    13.9

    Poleg zahtev iz odstavka 13.5.1 mora uprava ali, na njeno zahtevo, vlada druge države podpisnice, ki je izdala spričevalo o varnem upravljanju, to spričevalo odvzeti, kadar vmesno preverjanje po odstavku 13.8 ni potrebno ali če obstaja dokaz o večji neskladnosti s tem kodeksom.

    13.10

    Ne glede na zahteve iz odstavkov 13.2 in 13.7 mora, kadar je preverjanje zaradi obnovitve zaključeno v treh mesecih pred datumom izteka veljavnosti obstoječega spričevala o skladnosti ali spričevala o varnem upravljanju, novo spričevalo o skladnosti ali novo spričevalo o varnem upravljanju veljati od datuma zaključka preverjanja zaradi obnovitve, za obdobje, ki ni daljše od petih let po datumu izteka veljavnosti obstoječega spričevala o skladnosti ali spričevala o varnem upravljanju.

    13.11

    Kadar je preverjanje zaradi obnovitve zaključeno več kakor tri mesece pred datumom izteka veljavnosti obstoječega spričevala o skladnosti ali spričevala o varnem upravljanju, mora novo spričevalo o skladnosti ali novo spričevalo o varnem upravljanju veljati od datuma zaključka preverjanja zaradi obnovitve za obdobje, ki ni daljše od petih let po datumu zaključka preverjanja za obnovitev.

    14.   IZDAJANJE ZAČASNIH SPRIČEVAL

    14.1

    Začasno spričevalo o skladnosti se lahko izda zaradi lažjega začetnega izvajanja tega kodeksa, če:

    1.

    je družba ustanovljena na novo; ali

    2.

    je treba v obstoječe spričevalo o skladnosti dodati nove vrste ladij, po tem, ko je bilo preverjeno, da sistem za varno upravljanje, ki ga ima družba, izpolnjuje cilje iz odstavka 1.2.3 tega kodeksa, in pod pogojem, da družba predloži načrte za izvajanje sistema za varno upravljanje, s katerim bo v obdobju veljavnosti začasnega spričevala o skladnosti izpolnjevala vse zahteve tega kodeksa. Tako začasno spričevalo o skladnosti lahko za obdobje, ki ni daljše od 12 mesecev, izda uprava ali od uprave priznana organizacija ali, na zahtevo uprave, vlada druge države podpisnice. Kopija začasnega spričevala o skladnosti mora biti shranjena na ladji, da jo lahko poveljnik ladje, če se to zahteva, predloži v preverjanje upravi ali od uprave priznani organizaciji ali zaradi nadzora iz pravila IX/6.2 Konvencije. Kopije spričevala ni treba overiti ali potrditi.

    14.2

    Začasno spričevalo o varnem upravljanju se lahko izda:

    1.

    novim ladjam ob dobavi;

    2.

    kadar družba prevzame odgovornost za obratovanje ladje, ki je za družbo nova; ali

    3.

    kadar ladja zamenja zastavo.

    Tako začasno spričevalo o varnem upravljanju lahko izda uprava ali od uprave priznana organizacija ali, na zahtevo uprave, vlada druge države podpisnice za obdobje, ki ni daljše od 6 mesecev.

    14.3

    Uprava ali, na zahtevo uprave, vlada druge države podpisnice lahko v posebnih primerih podaljša veljavnost začasnega spričevala o varnem upravljanju za obdobje, ki ni daljše od 6 mesecev od datuma izteka veljavnosti.

    14.4

    Začasno spričevalo o varnem upravljanju se lahko izda potem, ko je bilo preverjeno, da:

    1.

    se spričevalo o skladnosti ali začasno spričevalo o skladnosti nanašata na določeno ladjo;

    2.

    sistem za varno upravljanje, ki ga je za določeno ladjo zagotovila družba, vključuje poglavitne elemente tega kodeksa in je bil ocenjen med revizijo za izdajo spričevala o skladnosti ali predložen za izdajo začasnega spričevala o skladnosti;

    3.

    družba načrtuje revizijo ladje v roku treh mesecev;

    4.

    so poveljnik in častniki seznanjeni s sistemom za varno upravljanje in načrtovanimi ukrepi za njegovo izvajanje;

    5.

    so pred izplutjem podana bistvena navodila; ter

    6.

    so pomembne informacije o sistemu za varno upravljanje podane v delovnem jeziku ali jezikih, ki jih osebje ladje razume.

    15.   PREVERJANJE

    15.1

    Vsa preverjanja na podlagi določb tega kodeksa je treba izvajati skladno s postopki, sprejemljivimi za upravo, ob upoštevanju navodil Organizacije (1).

    16.   OBRAZCI SPRIČEVAL

    16.1

    Spričevalo o skladnosti, spričevalo o varnem upravljanju, začasno spričevalo o skladnosti in začasno spričevalo o varnem upravljanju morajo biti sestavljena v obliki, ki ustreza obrazcem iz Dodatka k temu kodeksu. Če uporabljeni jezik ni angleščina ali francoščina, mora besedilo vključevati prevod v enega od obeh jezikov.

    16.2

    Poleg zahtev iz odstavka 13.3 se lahko vrstam ladij, navedenim v spričevalu o skladnosti in začasnem spričevalu o skladnosti, doda zaznamek o kakršnih koli omejitvah obratovanja ladij, opisanih v sistemu za varno upravljanje.


    (1)  Glej Navodila za uprave glede izvajanja Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij (Kodeksa ISM), ki jih je Organizacija sprejela z Resolucijo A.913(22).

    Dodatek

    Image

    Image

    Image

    Image

    Image

    Image

    Image


    PRILOGA II

    DOLOČBE ZA UPRAVO V ZVEZI Z IZVAJANJEM MEDNARODNEGA KODEKSA ZA VARNO UPRAVLJANJE LADIJ (KODEKS ISM)

    DEL A   SPLOŠNE DOLOČBE

    DEL B   IZDAJANJE SPRIČEVAL IN MERILA

    2.

    Postopek izdajanja spričeval

    3.

    Merilo upravljanja

    4.

    Merila usposobljenosti

    5.

    Obrazec spričevala o skladnosti in spričevala o varnem upravljanju

    DEL A —   SPLOŠNE DOLOČBE

    1.1

    Pri izvajanju nalog v zvezi s preverjanjem in izdajanjem spričeval, ki jih zahtevajo določbe Kodeksa ISM za ladje s področja uporabe te uredbe, države članice ravnajo v skladu z zahtevami in merili, določenimi v delu B tega naslova.

    1.2

    Poleg tega morajo države članice upoštevati določbe revidiranih navodil za uprave glede izvajanja Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij (Kodeksa ISM), ki jih je IMO sprejela z Resolucijo A.913(22) z dne 29. novembra 2001, če niso zajete v delu B tega naslova.

    DEL B —   IZDAJANJE SPRIČEVAL IN MERILA

    2.   POSTOPEK IZDAJANJA SPRIČEVAL

    2.1

    V postopku, ki se nanaša na izdajo spričevala o skladnosti družbi in spričevala o varnem upravljanju za vsako ladjo, je treba upoštevati spodaj navedene določbe.

    2.2

    Postopek izdajanja spričeval običajno vključuje naslednje korake:

    1.

    začetno preverjanje;

    2.

    letno ali vmesno preverjanje;

    3.

    preverjanje zaradi obnovitve; in

    4.

    dodatno preverjanje.

    Ta preverjanja se izvedejo, če družba predloži zahtevo upravi ali priznani organizaciji, ki deluje v imenu uprave.

    2.3

    Preverjanja vključujejo revizijo varnega upravljanja.

    2.4

    Za izvedbo revizije se imenuje glavni revizor in, če je primerno, revizijska skupina.

    2.5

    Imenovani glavni revizor naveže stik z družbo in sestavi načrt revizije.

    2.6

    Revizijsko poročilo se mora pripraviti pod vodstvom glavnega revizorja, ki je odgovoren za njegovo točnost in popolnost.

    2.7

    Revizijsko poročilo vsebuje načrt revizije, podatke o članih revizijske skupine, datume in podatke o družbi, zapise o vseh opažanjih in neskladjih ter opažanja o učinkovitosti sistema za varno upravljanje pri doseganju določenih ciljev.

    3.   MERILO UPRAVLJANJA

    3.1

    Revizorji ali revizijska skupina, ki preverjajo skladnost ravnanj s Kodeksom ISM, so pooblaščeni za:

    1.

    zagotavljanje skladnosti s pravili in predpisi za vsako vrsto ladje, ki jo družba upravlja, vključno z izdajanjem spričeval pomorščakom;

    2.

    odobritev, nadzor in potrditev dejavnosti, povezanih z izdajanjem spričeval;

    3.

    pristojnosti in naloge, ki jih je treba upoštevati v okviru sistema za varno upravljanje, po Kodeksu ISM; ter

    4.

    praktične izkušnje z obratovanjem ladje.

    3.2

    Pri preverjanju skladnosti ravnanja z določbami Kodeksa ISM mora biti osebje, ki se ukvarja s svetovanjem, neodvisno od osebja, vključenega v postopek izdajanja spričeval.

    4.   MERILA USPOSOBLJENOSTI

    4.1   Osnovna usposobljenost za opravljanje preverjanja

    4.1.1

    Osebje, ki sodeluje pri preverjanju skladnosti z zahtevami Kodeksa ISM, mora izpolnjevati minimalna merila za inšpektorje, kakor so določena v oddelku 2 Priloge VII k Direktivi 95/21/ES.

    4.1.2

    Da se zagotovi primerna usposobljenost in strokovno znanje za preverjanje skladnosti z zahtevami Kodeksa ISM, osebje opravi usposabljanje zlasti glede:

    (a)

    poznavanja in razumevanja Kodeksa ISM;

    (b)

    obveznih pravil in predpisov;

    (c)

    pristojnosti, ki jih morajo na podlagi Kodeksa ISM družbe upoštevati;

    (d)

    ocenjevalnih tehnik izpitov, spraševanja, ocenjevanja in poročanja;

    (e)

    tehničnih ali operativnih vidikov varnega upravljanja;

    (f)

    osnovnega poznavanja ladijskih prevozov in postopkov na ladji; ter

    (g)

    udeležbe pri najmanj eni reviziji sistema za varno upravljanje, povezani s pomorstvom.

    4.2   Usposobljenost za prvo preverjanje in preverjanje zaradi podaljšanja

    4.2.1

    Da bi lahko osebje, predvideno za prvo preverjanje ali preverjanje zaradi podaljšanja spričevala o skladnosti in spričevala o varnem upravljanju, v celoti ocenilo, ali družba ali posamezna vrsta ladje izpolnjuje zahteve Kodeksa ISM, se za to osebje ne zahteva le zgoraj navedena osnovna usposobljenost, ampak mora biti usposobljeno tudi, da:

    (a)

    ugotavlja skladnost elementov sistema za varno upravljanje s Kodeksom ISM;

    (b)

    ugotavlja učinkovitost sistema za varno upravljanje, ki ga ima družba ali posamezna vrsta ladje za zagotovitev skladnosti s pravili in predpisi, ki izhaja iz zapisov o zakonsko določenih in klasifikacijskih nadzorih;

    (c)

    oceni učinkovitost sistema za varno upravljanje pri zagotavljanju skladnosti z drugimi pravili in predpisi, ki niso zajeti v zakonsko določenih in klasifikacijskih nadzorih in omogočajo preverjanje skladnosti s temi pravili in predpisi; ter

    (d)

    oceni, ali se upošteva varna praksa, ki jo priporočajo IMO, uprave, klasifikacijske družbe in združenja pomorske industrije.

    4.2.2

    Te naloge lahko izvajajo skupine strokovnjakov, ki skupaj izpolnjujejo vse predpisane zahteve glede usposobljenosti.

    5.   OBRAZEC SPRIČEVAL O SKLADNOSTI IN SPRIČEVAL O VARNEM UPRAVLJANJU

    Kadar ladje plujejo samo v eni državi članici, države članice uporabijo bodisi obrazce, priložene Kodeksu ISM bodisi obrazce za spričevalo o skladnosti, spričevalo o varnem upravljanju, začasno spričevalo o skladnosti in začasno spričevalo o varnem upravljanju, ki so sestavljeni v spodaj navedeni obliki.

    V primeru odstopanja po členu 7(1) in, če je primerno, členu 7(2), se izdano spričevalo razlikuje od zgoraj navedenega, z jasno opombo, da je bilo dovoljeno odstopanje po členu 7(1) in, če je primerno, členu 7(2), in z dopolnilom glede ustreznih omejitev področja uporabe.

    Image

    Image

    Image

    Image

    Image

    Image

    Image


    UTEMELJITEV SVETA

    I.   UVOD

    V okviru postopka soodločanja (člen 251 PES) je Svet 9. decembra 2004 dosegel politični dogovor o osnutku Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje (Kodeks ISM) v Skupnosti (1). Po pravnem/jezikovnem pregledu je Svet 18. julija 2005 sprejel skupno stališče.

    Evropski parlament je v svojem mnenju v prvi obravnavi 10. marca 2004 dosegel dogovor, da brez sprememb odobri predlog Komisije (2). Pri sprejemanju svojega stališča je Svet upošteval mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (3)  (4).

    Namen te uredbe je nadomestiti in razširiti Uredbo Sveta (ES) št. 3051/95 s ciljem izboljšati varno upravljanje, varno plovbo in preprečevanje onesnaževanja. Določbe Kodeksa ISM se uporabljajo za vse ladje, ki plujejo pod zastavo države članice, v mednarodni in notranji plovbi, in za vse ladje, ki sodijo v področje uporabe Konvencije SOLAS in plujejo izključno v notranji plovbi ali ki opravljajo linijske prevoze v pristanišča držav članic ali iz njih.

    II.   ANALIZA SKUPNEGA STALIŠČA

    Mednarodna pomorska organizacija (IMO) je leta 1993 sprejela Mednarodni kodeks za varno upravljanje ladij in preprečevanje onesnaževanja, t. i. „Kodeks ISM“, kot del Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS), z namenom spodbuditi razvoj široko razširjene kulture varnosti in okoljske osveščenosti posadke in družb, ki upravljajo z ladjami. Kodeks ISM vsebuje smernice za upravljanje ladij prek njihovih ustreznih družb.

    Skupnost je predvidela, kot odziv na tragično nesrečo Estonie, izvajanje tega Kodeksa ISM s sprejetjem Uredbe (ES) št. 3051/95 o ro-ro potniških trajektih na mednarodni in notranji plovbi v Skupnosti.

    Svet podpira načelo, določeno v predlogu Komisije, predloženem decembra 2003, da se nadomesti Uredba (ES) št. 3051/95 z novim besedilom, ki zavezuje vse družbe in ladje, zajete v poglavju IX Konvencije SOLAS, da uporabljajo Kodeks ISM, pri čemer se upošteva tudi, da je Kodeks postal leta 2002 zavezujoč na mednarodni ravni. Svet deli mnenje, da bo nova uredba olajšala pravilno, dosledno in usklajeno izvajanje Kodeksa v vseh državah članicah.

    V zvezi z ustreznim izvajanjem mednarodnih določb Svet meni, da je treba nadgraditi predlog Komisije, kakor sledi spodaj.

    Svet se strinja, da področje uporabe te uredbe kot naslednji smiseln korak zajema ladje, ki plujejo pod zastavo države članice na notranji plovbi, in ladje, ne glede na njihovo zastavo, ki plujejo izključno v notranji plovbi ali ki opravljajo linijske prevoze v pristanišča držav članic ali iz njih. Z namenom sorazmernosti so s področja uporabe izvzete potniške ladje, ki niso ro-ro potniški trajekti, ki plujejo manj kot pet milj od obale, kakor tudi — v skladu s Kodeksom ISM — tovorne ladje in mobilne vrtalne enote na morju z bruto tonažo manj kot 500.

    Z namenom zagotoviti jasno in natančno zakonodajo so bile opredelitve dopolnjene in po potrebi prilagojene v skladu z obstoječimi mednarodnimi dogovori, upoštevajoč visokohitrostna plovila, podvodna potniška plovila, ro-ro potniške trajekte in mobilne vrtalne enote na morju, kakor tudi posebnosti v zvezi določanjem bruto tonaže.

    Svet je mnenja, da je treba zakonodajo Skupnosti glede izvajanja mednarodnih pravnih instrumentov v največji možni meri prilagoditi tem instrumentom. Zato določbe v zvezi z veljavnostjo dokumentov, ki se izdajo ladjam in družbam, ki jih upravljajo (spričevalo o skladnosti, začasno spričevalo o skladnosti, spričevalo o varnem upravljanju in začasno spričevalo o varnem upravljanju) ustrezajo tistim iz Kodeksa ISM in predvidevajo veljavnost do petih let od datuma izdaje.

    Upoštevajoč načelo spoštovanja Kodeksa ISM države članice priznajo te dokumente, če jih je izdala vlada druge države članice ali so bili izdani v imenu teh uprav s strani priznane organizacije v skladu z Direktivo 94/57/ES ali če so jih izdale uprave tretjih držav oziroma so bili izdani v njihovem imenu. V slednjem primeru države članice za ladje, ki opravljajo linijske prevoze, z vsemi ustreznimi sredstvi preverijo skladnost teh dokumentov s Kodeksom ISM.

    Svet je mnenja, da je treba zaradi razširjenega področja uporabe Uredbe na notranjo plovbo upoštevati, da se lahko položaj razlikuje v posameznih državah članicah. Uredba zato predvideva možno odstopanje v primeru, če država članica meni, da družbe iz praktičnih razlogov težko izpolnjujejo posebne določbe Kodeksa ISM glede nekaterih ladij ali kategorij ladij, ki plujejo izključno v notranji plovbi v tej državi članici. Zadevna država članica v okviru postopka odstopanja sprejme ukrepe za zagotovitev enakovrednega uresničevanja ciljev Kodeksa, obvesti Komisijo o odstopanju in nameravanih ukrepih ter sprejete ukrepe objavi. Posledično se v primeru odstopanja spričevalo, izdano ladji in upravljajoči družbi, razlikuje od obrazcev iz prilog I in II Uredbe, z jasno opombo, da je bilo odstopanje v skladu z Uredbo dovoljeno, in vključuje veljavne omejitve delovanja.

    Skupno stališče vsebuje končno številne, predvsem tehnične spremembe, ki so potrebne za zagotovitev skladnosti novega besedila z obstoječo zakonodajo Skupnosti.


    (1)  Komisija je svoj predlog predstavila 11. decembra 2003.

    (2)  UL C 102 E, 28.4.2004, str. 565.

    (3)  UL C 302, 7.12.2004, str. 20.

    (4)  Odbor regij ni podal mnenja.


    Top