25.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 294/14

1.1

Z novo socialno agendo za obdobje 2006–2010 so povezana posebna pričakovanja. V času, ko se izvaja vmesna ocena lizbonske strategije, je treba pomen socialne politike za uresničitev ciljev iz Lizbone pomakniti še bolj v ospredje. Uresničiti je treba zahtevo lizbonske strategije, da se povečanje konkurenčnosti in gospodarske rasti poveže z vzpostavitvijo novih in boljših delovnih mest ter s krepitvijo socialne kohezija. Zato pa potrebujemo politiko na ravni Evropske unije, ki bi te cilje enakovredno upoštevala in tako zagotovila ravnovesje lizbonske strategije. Da bi zagotovili trajnostni evropski socialni model, je potrebno uravnoteženo razmerje med gospodarsko, socialno in okoljsko politiko ter politiko zaposlovanja.

1.2

Evropski svet je na srečanju na vrhu za ponovno oživitev lizbonske strategije 22. in 23. marca 2005 ugotovil, da je treba kot prednostne naloge določiti spodbujanje rasti in zaposlovanja, in ob tem opozoril na odločujoči pomen makropolitike. (1) Slednje so zaradi trajno šibke konjunkture in visoke brezposelnosti nujno potrebne. Svet v svoji izjavi izhaja iz vzajemno okrepljenega pristopa med gospodarsko in socialno politiko ter politiko zaposlovanja: „Za uresničitev teh ciljev mora Evropska unija na treh dimenzijah strategije (gospodarstvo, socialna vprašanja in okolje) mobilizirati vsa ustrezna sredstva držav članic in Skupnosti in bolje izkoristiti njihov potencial sinergije v skupnem okviru trajnostnega razvoja.“ (2) Prednostna usmeritev k rasti in zaposlovanju pa po mnenju EESO ne vodi avtomatično do izboljšanja socialnega položaja, čeprav je večja rast bistven pogoj za odpravljanje brezposelnosti in izboljšanje socialnega položaja. Veliko bolj pomembno je, da kot produktivni dejavnik razumemo socialno politiko, ki pozitivno vpliva na rast in zaposlovanje. K temu prispeva socialna agenda „s krepitvijo socialnega modela za uresničitev ciljev lizbonske strategije, ki temelji na prizadevanjih za polno zaposlenost in večjo kohezijo“ (3)

1.3

„Evropski socialni model temelji na dobrem delovanju gospodarstva, visoki ravni socialne varnosti, visoki izobrazbi in usposabljanju ter socialnem dialogu“. (4) Opredelitev za socialno tržno gospodarstvo in temeljne vrednote je prvič za vso Evropo zapisana v Pogodbi o ustavi za Evropo, predvsem v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije. V vseh državah članicah Unije so — kljub strukturnim razlikam — prisotne skupne značilnosti socialne države, ki jih vsebuje tudi evropski socialni model. Te značilnosti so:

Naloga evropske socialne politike je, da z učinkovitimi instrumenti na evropski ravni evropski socialni model ohrani in ga nadalje razvija. Socialna politika posebej prispeva k evropski strategiji zaposlovanja, usklajevalnim ukrepom za socialno integracijo in reformo sistemov socialne varnostni ter k prilagajanju delovnih in življenjskih pogojev na poti k napredku, pri čemer se uporabljajo primerni socialni minimalni standardi.

1.4

Da bi uresničili cilje lizbonske strategije je treba socialno politiko na evropski ravni okrepiti kot posebno področje. To je mogoče doseči z izvajanjem ukrepov za

EESO izrecno podpira novi postopek, ki ga je sprejela Evropska komisija in po katerem se v okviru vsakega zakonodajnega predloga izvede ocena vplivov na rast in zaposlovanje ter preveri njegova skladnost z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije.

1.5

K pripravi nove socialnopolitične agende je veliko prispevala skupina na visoki ravni o prihodnosti socialne politike v razširjeni Evropski uniji, ki je poročilo predložila maja 2004. EESO meni, da je treba pri novi socialni agendi bolj upoštevati njene rezultate in predloge (5).

2.1

Komisija v svojem sporočilu najprej poudarja, da se zavzema za posodobitev in razvoj evropskega socialnega modela kot tudi za spodbujanje socialne kohezije, kar je del lizbonske strategije. Socialna agenda določa prednostne naloge, ki naj bi vodile delovanje Evropske Unije. Izvajanje socialne agende naj temelji na:

2.2

Ta načela so temelj predlaganega strateškega pristopa, ki temelji na:

3.1

Za krepitev zaupanja državljanov v družbene spremembe je napovedano sprejetje treh konkretnih ukrepov:

3.2

Tudi EESO meni, da je potrebno večje zaupanje javnosti v evropsko povezovanje in družbeni razvoj nasploh. To lahko uspe samo, če bo evropska politika privedla do dejanskega izboljšanja socialnega položaja ljudi. EESO prav tako meni, da je potrebna temeljna analiza družbenih posledic demografske spremembe, in pozdravlja predlog oblikovanja zelene knjige (7), ki bo omogočila razpravo na širši evropski ravni. V okviru medgeneracijskega pristopa je treba posebno pozornost posvetiti predvsem vplivom demografskih sprememb na mlade generacije. Vendar predlog Komisije v zadostni meri ne pojasni, kaj je mišljeno s „prispevkom k evropski pobudi za mlade“ in kakšna naj bi bila pri tem vloga Komisije. Nemška, španska, francoska in švedska vlada so pred kratkim Evropskemu svetu predložile skupni dokument o Evropskemu paktu za mlade. Dokument, ki je bil sprejet na spomladanskem srečanju na vrhu, vsebuje predloge za ukrepe na področju zaposlovanja in socialne integracije, splošnega in poklicnega izobraževanja, mobilnosti in izmenjave mladih (8).

Predlog izrecno navaja tudi predvideno zeleno knjigo o demografskih spremembah. EESO obžaluje, da Evropska komisija v svojem mnenju predloga vlad ni podrobneje obravnavala (9).

3.3

EESO meni, da je ustanovitev letnega foruma, ki bi ocenjeval izvajanje socialne agende, načeloma smiselno. Po mnenju EESO, naj bi tovrsten forum obravnaval pričakovanja v zvezi z evropskim socialnim modelom, vključeval vse ustrezne družbene skupine in bil organiziran na tak način, da bi omogočal razpravo med udeleženci.

3.4

EESO trajnostno podpira namen Evropske komisije, da v mednarodne delovne povezave aktivno vključijo prednosti evropskega socialnega modela in se globalno zavzame za človeka vredne delovne pogoje v skladu s standardi ILO. Verodostojnost Evropske unije bo dosežena šele tedaj, ko bo lahko socialnI model ohranila in nadalje razvijala tudi v spremenjenih gospodarskih okvirnih pogojih in se odločno zavzela za to, da bosta gospodarski in socialni napredek potekala z roko v roki. Pri tem je treba izrecno upoštevati revidirano Evropsko socialno listino in Listino o temeljnih pravicah Evropske unije.

4.1.1

Evropska komisija je v okviru evropske strategije zaposlovanja za leto 2005 napovedala novo usmeritev, ki bi bila v skladu s prednostnimi nalogami poročila komisije KOK o zaposlovanju iz leta 2003: v tem okviru gre za spodbujanje prilagodljivosti, boljše vključevanje na trg dela, obsežnejše naložbe v človeške vire in učinkovitejše izvajanje reform, ki naj bi jih izvajali v povezavi z gospodarsko-političnimi smernicami. EESO opozarja na to, da mora skupina na visoki ravni za prihodnost socialne politike EU predložiti konkretne predloge za določitev prednostnih nalog v novih smernicah za zaposlovanje. Predlogi naj bi bili osredotočeni na zgodnejšo in boljšo vključevanje mladih na trg delovne sile, predvidevali pa naj bi tudi olajšanje prehoda iz procesa izobraževanja v zaposlitev ter vključevanje žensk in starejših delavcev v trg dela. Nadaljnje težišče naj bi bilo v skladu s predlogom skupine strokovnjakov tudi spodbujanje kakovosti dela s sprejetjem ukrepov s področja organizacije dela, varstva pri delu in zdravstvenega varstva, kar bi hkrati olajšalo tudi vključevanje starejših. Skupina je na področju vseživljenjskega učenja predstavila različne ukrepe, ki bi jih bilo treba vključiti v smernice za zaposlovanje. V smernicah EU za zaposlovanje bi moralo imeti pomembno vlogo tudi premagovanje socialnih posledic strukturnih sprememb in ustrezna podpora, predvsem v novih državah članicah. Že predlagane smernice za rast in zaposlovanje te predloge upoštevajo le delno (10).

EESO meni, da je potrebno, da se pri novi usmeritvi smernic za zaposlovanje pomakne še bolj v ospredje kakovost zaposlovanja in pri tem prepreči revščina pri delu (working poor).

4.1.2

Vloga evropskega socialnega sklada (ESS) za podpiranje evropske strategije za zaposlovanje je omenjena le v okviru boljšega izvajanja reform; načrtovana je tudi komunikacijska strategija. EESO kritizira dejstvo, da Evropska komisija v okviru izobraževalnih ukrepov, ki so povezani s trgom dela, vloge evropskega socialnega sklada kot najpomembnejšega instrumenta za spodbujanje človeških virov, niti ne omenja. EESO meni, da je ta pomembna vloga ESS glede podpore vseživljenjskega učenja, premalo očitna. Ob tem veljajo sposobnosti in strokovna znanja za pomembno konkurenčno prednost Evropske unije (11).

4.1.3

EESO načeloma pozitivno ocenjuje socialno agendo, ko govorimo o spremljanju gospodarskih strukturnih sprememb, ki jih je očitno spodbudila skupina strokovnjakov za prihodnost socialne politike. Očitno je le, da Evropska komisija vidikov socialnih posledic prestrukturiranja podjetij ne obravnava. Vendar so vidiki soočanja s socialnimi posledicami pomembni še zlasti in predvsem zato, ker omogočajo pravično izravnavo interesov gospodarstva in delavcev. Evropska komisija je v bistvu predlagala le postopke in instrumente, kot je denimo ustanovitev foruma na visoki ravni za spremljanje prestrukturiranja podjetij, na katerem bi sodelovali vsi akterji in interesne skupine. Sestave takšnega foruma, ciljev in vsebin pa Komisija podrobneje ne obravnava. Prav tako ne opozarja na pomen pravic delavcev in evropske socialne zakonodaje pri soočanju s socialnimi posledicami strukturnih sprememb. EESO meni, da so direktiva o zaščiti delavcev pred kolektivnim odpuščanjem in pri prenašanju lastništva podjetij, direktiva o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi in direktiva Evropskega obratnega sveta pomembni instrumenti za prevladovanje socialnih posledic strukturnih sprememb, kjer bi sodelovali delavci in delavske organizacije.

4.1.4

EESO pozdravlja uvedbo druge faze razprave evropskih socialnih partnerjev o težavah prestrukturiranja in o spremembi direktive o evropskih obratnih svetih, vendar meni, da je treba temi obravnavati ločeno. Evropski obratni sveti imajo pri prestrukturiranju sicer pomembno vlogo, vendar bi bilo treba direktivo izboljšati že zdavnaj. EESO je to temo že obravnaval in ugotavlja: „Ta instrument je veliko prispeval k razvoju evropske razsežnosti odnosov med delodajalci in delavci.“ (12)

4.1.5

EESO prav tako podpira namero, da se doseže večja sinergija med političnimi ukrepi in finančnimi instrumenti za izvajanje, predvsem ESS. Vendar ni jasno, kaj je imela Evropska komisija pri tem v mislih in kaj Evropska komisija razume pod močnejšo povezanostjo evropske strategije o zaposlovanju z razvojem pravnih okvirnih pogojev in sporazumov socialnih partnerjev.

4.2.1

Evropska komisija želi z nadaljnjim razvojem socialne zakonodaje, krepitvijo socialnega dialoga in spodbujanjem socialne odgovornosti podjetij razvoju delovnih odnosov podeliti novo dinamiko. V tej zvezi Evropska komisija načrtuje objavo zelene knjige o razvoju delovnega prava, v kateri bodo obravnavani trenutni trendi na področju razvoja delovnih razmer in raziskana vloga delovnega prava pri vzpostavitvi varnega okolja in pri prilagoditvi novim razvojem. Komisija meni, da bi razprava v zeleni knjigi lahko privedla k posodobitvi in poenostavitvi sedanje zakonodaje. EESO meni, da je smiselna priprava zelene knjige. Vendar pa je še prezgodaj za ugibanja o morebitnih sklepih takšne razprave. EESA načeloma meni, da mora biti pri pregledu delovnega prava — pri čemer sodelujejo tudi socialni partnerji — naloga pogodbe taka, da bo privedla k dejanjem, kar pomeni, da naj bi minimalni predpisi vodili k prilagajanju delovnih in življenjskih pogojev na poti napredka.

4.2.2

Nadalje je Evropska komisija napovedala, da bo leta 2005 sprožila pobudo za zaščito osebnih delovnih podatkov, preverila direktivo o prenašanju lastništva podjetij in množičnem odpuščanju ter kodificirala več pravnih predpisov o obveščanju delavcev in upoštevanju njihovih mnenj. EESO opozarja, da je napočil čas, da se to tudi uresniči. Cilj revizije direktiv naj bi bil v smislu pogodbe „izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, tako da se ob ohranjanju izboljšav omogoči njihova uskladitev“ (člen 136 PES).

V zvezi s kodificiranjem pravnih predpisov o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi pa EESO meni, da naj bo pri tem merilo raven udeležbenih pravic v direktivi o evropskih delniških družbah.

4.2.3

EESO se strinja s predlogi Evropske komisije glede zdravja in varstva pri delu, zlasti s poudarkom na preprečevanju, ki ga namenja v okviru napovedanih pobud. V sporočilu za novo strategijo na področju zdravstva in varstva pri delu za obdobje 2007–2012 naj bi predvsem analizirali nova tveganja za zdravje, v varstvo pa vključili skupine delavcev, ki jih doslej niso upoštevali, in obravnavali vprašanje, kako bi lahko predvsem v novih državah članicah izboljšali in podprli izvajanje obstoječih predpisov.

4.2.4

EESO pozdravlja tudi namen Evropske komisije, da še naprej spodbuja in podpira socialni dialog na medsektorski in sektorski ravni, in to predvsem z namenom, da se evropskim socialnim partnerjem omogoči boljša logistična in tehnična podpora. EESO meni, da je to potrebno predvsem v novih državah članicah, kajti njihove strukture socialnega dialoga so pogosto še slabo razvite oziroma jih šele vzpostavljajo. Dvostranski socialni dialog evropskih socialnih partnerjev je bistven element evropskega socialnega modela. Posebna vloga socialnega dialoga je legitimacija in zastopanje socialnih partnerjev ter možnosti, da v njegovem okviru na evropski ravni sklepajo zavezujoče sporazume, na kar so socialni partnerji opozorili v svoji skupni izjavi na evropskem vrhu v Laeknu (13). Pomemben je tudi dialog s civilno družbo, ki poteka predvsem skupaj z EESO in ima vlogo foruma za organizirano civilno družbo (14). Prav v novih državah članicah je pri civilnem dialogu potrebna podpora Evropske komisije za razvoj stabilnih odnosov znotraj industrije med socialnimi partnerji.

4.2.5

Evropska komisija načrtuje nadaljnje pobude na področju socialne odgovornosti podjetij, katerih cilj je spodbuditi razvoj načel socialne odgovornosti podjetij. EESO meni, da bi bili ustrezna podlaga za predlagane ukrepe o poslovno-etični in drugi vedenjski kodeksi ter drugi ukrepi, s katerimi so podjetja prostovoljno prevzela socialno odgovornost, ki so jih predstavili na evropskem forumu (stakeholder-forum). Ti ukrepi naj bi vključevali tudi pobude za vseživljenjsko učenje. EESO zato podpira prizadevanja Evropske komisije za spodbudo, ki bi podprla razvoj in transparentnost načel socialne odgovornosti podjetij na evropski ravni.

4.3.1

Evropska komisija načrtuje različne pobude za odpravo ovir pri čezmejni mobilnosti in spodbujanje vzpostavitve resničnega evropskega trga dela. Ena teh pobud je predlog direktive o prenosljivosti pravic iz naslova pokojninskega zavarovanja v podjetjih. EESO meni, da mora Komisija predlog čim prej predložiti, saj zaradi različnih stališč o potencialnem območju veljave omenjene ureditve ni prišlo do pogajanj med socialnimi partnerji.

4.3.2

Nadaljnji predlog Evropske komisije se nanaša na pripravo fakultativnega okvirja za nadnacionalna kolektivna pogajanja na ravni podjetij ali panog. Evropska komisija meni, da bi tovrsten okvir lahko uporabili za čezmejno ureditev vprašanj organizacije dela, zaposlovanja, delovnih pogojev in nadaljnjega izobraževanja v smislu partnerstva za spremembe. Predložen pravni okvir bi bil fakultativen, kar pomeni, da socialni partnerji sami odločijo, ali ga želijo uporabljati ali ne.

Izkušnje evropskih delavskih svetov pričajo o tem, da slednji v mnogih primerih niso uporabili pravice do informiranja in posvetovanja, poleg tega pa so tudi prostovoljno sklepali sporazume, ki se nanašajo na nekatere od navedenih tem. Podobne primere sporazumov lahko najdemo tudi na področju socialnega dialoga na ravni panog.

EESO podpira cilj, da bi v okviru te pobude prišla do izraza podpora socialnemu dialogu na ravni podjetij in panog in da se pri tem v večji meri kot doslej upošteva dejstvo, da so podjetja čezmejno dejavna in imajo prostovoljni sporazumi ustrezen čezmejni pomen. Evropski komisiji priporoča, da se glede predloga za takšno okvirno ureditev čim prej posvetuje z evropskimi socialnimi partnerji, prisluhne njihovim stališčem in jih upošteva.

4.3.3

Kot opozarja Evropska komisija, je prost pretok oseb ena izmed temeljnih evropskih svoboščin. EESO meni, da je treba redno izboljševati obstoječe instrumente, kot je mreža EURES, in usklajevati sisteme socialne varnosti delavcev migrantov. Zato meni, da je smiselno še pred letom 2005 ustanoviti skupino na visoki ravni, ki bi se ukvarjala s posledicami, ki jih bo širitev EU imela na mobilnost, in preverila upoštevanje prehodnih obdobij. Poročilo o tem naj bi predložila do leta 2006. EESO opozarja, da imajo socialni partnerji in nevladne organizacije na tem področju bogate izkušnje. Zato poziva Evropsko komisijo, da v skupine strokovnjakov vključi tudi njih.

5.1

Evropska komisija v drugi točki akcijskega načrta poglobljeno obravnava izmenjavo izkušenj o reformi socialnih varnostnih sistemov, politikah boja proti revščini in socialni izključenosti, politikah nediskriminacije in vlogi storitev socialnih služb.

5.2

Evropska komisija je ponovno predstavila svoj predlog o racionalizaciji in poenostavitvi usklajevanja na področju socialnega vključevanja, pokojnin in zdravstva. EESO je to vprašanje že obravnaval v enem od svojih prejšnjih mnenj (15). Opozarja, da mora uporaba odprte metode koordinacije upoštevati posebnosti posameznih strokovnih področij. Še zlasti na področju socialnega vključevanja, kjer obstajajo nacionalni akcijski načrti in se poroča vsaki dve leti, naj bi odprto metodo koordinacije po njegovem mnenju še naprej uporabljali, saj je splošno razširjena in uporabna. To je s stališča EESO posebej pomembno tudi zato, ker se revščina kljub skupnim prizadevanjem ni zmanjšala. Okoli 15 odstotkov celotnega prebivalstva Evropske unije živi pod pragom revščine, v nekaterih državah ta delež presega 20 odstotkov. Odločilen razlog za to je visoka brezposelnost, prizadete pa so predvsem družine z veliko otroci ter matere in očetje, ki sami vzgajajo otroke (16). Kot kaže vedno večje število zaposlenih, ki so kljub delu brez denarja (working poor), pred revščino ne varuje niti zaposlitev (17). Zato si je treba bolj prizadevati za odpravo revščine in socialne izključenosti.

5.3

Evropska komisija želi nadaljevati razpravo o nacionalnih sistemih določitve najnižjega osebnega dohodka; leta 2005 naj bi se začela posvetovanja. EESO se sprašuje, kje bo ta razprava potekala in kdo bo na njej sodeloval. Po mnenju EESO je naloga držav članic, da socialno podporo v obliki najnižjega dohodka dodelijo vsem državljanom, ki jo potrebujejo, in jim tako omogočijo človeka vredno življenje. Iz navedb Evropske komisije ni razviden cilj razprave o nacionalnem najnižjem dohodku na evropski ravni. EESO se prav tako sprašuje, ali ne bi bilo smiselno, da se evropsko leto za odpravo revščine in socialne izključenosti predvidi še pred letom 2010.

5.4

EESO podpira politike Evropske komisije za enako obravnavo moških in žensk in za nediskriminacijo nasploh. Komisija je za leto 2005 napovedala novo sporočilo, v katerem bo pojasnila svoj politični koncept in preverila pobude za dopolnitev obstoječega pravnega okvira.

EESO opozarja, da so številne države članice direktivo o nediskriminaciji šele nedavno uvedle oz. ji pravkar prilagajajo nacionalno zakonodajo. Zato meni, da bi bilo smiselno predložiti poročilo o stanju uvajanja teh smernic, na tej podlagi pa naj nastanejo tudi predlogi za nadaljnje politične ukrepe.

EESO podpira napovedane ukrepe na področju zagotavljanja enakosti med moškimi in ženskami, predvsem ustanovitev Evropskega inštituta za enakost med spoloma in novo izdajo akcijskega načrta za enake možnosti za invalide.

5.5

Evropska komisija nadalje načrtuje, da bo leta 2005 predložila poročilo o pomenu storitev socialnih služb. EESO pozdravlja ta načrt predvsem zato, ker pričakuje, da bo poročilo vplivalo na kontroverzne razprave o direktivi o storitvah na notranjem trgu in prispevalo k pojasnitvi te teme. Evropska komisija je v Beli knjigi o storitvah splošnega gospodarskega pomena poudarila posebnosti socialnih storitev, ki obstajajo predvsem v obvezah gospodarske javne službe in dejstva, da so te storitve prilagojene potrebam posameznikov. Socialne službe, tako zasebne kot javne, se od drugih storitev na notranjem trgu načeloma razlikujejo po tem, da temeljijo na načelu solidarnosti, da so prilagojene potrebam posameznikov in da z zagotavljanjem temeljne pravice po socialnem varstvu prispevajo k socialni koheziji. EESO zato meni, da je treba socialne storitve, predvsem zdravstvene storitve, obravnavati drugače kot storitve, ki so popolnoma tržno naravnane.

5.6

EESO obžaluje, da Komisija v okviru zaposlovanja in socialne kohezije ne obravnava pomena nepridobitnih socialnih služb splošne koristi. EESO je to temo že obravnaval v mnenju o vmesni oceni socialno politične agende in takrat menil, da je „prispevek nepridobitnih socialnih ustanov na področju zaposlovanja in sociale vse bolj priznan in uporabljan, kar je privedlo do znatnega izboljšanja razmer na področju spodbujanja in varstva pravic prikrajšanih oseb, saj pomaga, da se v večji meri ugodi njihovim potrebam na področju izobraževanja, socialnega in zdravstvenega zdravstva, podpore ukrepom izvajanja in odpravi socialni razlik.“ Tovrstne nepridobitne organizacije prispevajo k priznanju in jasnejšemu izražanju socialnih potreb predvsem najbolj prizadetih slojev prebivalstva; s svojimi pozitivnimi vezmi, ki jih je treba obnoviti, se zavzemajo za ponovno vzpostavitev poškodovane socialne strukture; mobilizirajo solidarnost med državljani in krepijo udeležbo v družbi kot nujna pogoja za spodbujanje uspešne demokracije tudi na najbolj prikrajšanih področjih (18).

6.1

EESO pozdravlja sporočilo Evropske komisije o socialni politični agendi in meni, da gre za prispevek, ki poudarja pomen socialne politike pri uresničitvi lizbonskih ciljev. Kljub temu je mnenja, da sporočilo kljub strateškemu pristopu na vseh področjih ne ustreza povsem pričakovanjem ob vmesni oceni lizbonske strategije. Vloge produktivnega dejavnika, ki jo je socialna politika imela v predhodni socialno politični agendi, Evropska komisija v svojem novem predlogu ne omenja. EESO nasprotno meni, da socialna politika ne sme biti podrejena gospodarski politiki, temveč mora imeti enakovreden pomen. Spodbujanje socialne kohezije in vzpostavitev aktivne socialne države sta prav tako kot povečanje konkurenčnosti in trajnostne gospodarske rasti cilja lizbonske strategije, sprejete na evropskem vrhu marca 2000. Visoka raven socialnega varstva je ključni dejavnik evropskega socialnega modela in odločilno prispeva k socialni koheziji.

6.2

Kljub pogosto zastopanemu mnenju, da so visoki socialni izdatki v nasprotju z gospodarskopolitičnimi cilji, pričajo empirični podatki iz različnih evropskih držav ravno o nasprotnem. Na to je v svojem poročilu opozorila skupina „Prihodnost socialne politike“. Študija evropskega političnega centra iz leta 2004 je pokazala, da imajo države, kot so Švedska, Danska, Avstrija, Luksemburg in Nizozemska, relativno visoko gospodarsko zmogljivost pa tudi visoko raven socialnega varstva. In države, ki so se v mednarodnem ocenjevanju Svetovnega gospodarskega foruma odrezale najbolje, investirajo veliko v socialno politiko in socialne varnostne sisteme obenem pa imajo tudi visoko stopnjo zaposlenosti ter nizko stopnjo revščine po socialnem transferju (19).

6.3

EESO kritično opaža, da vsebuje nova socialnopolitična agenda manj konkretnih ukrepov kot njene predhodnice. To otežuje ocenjevanje, kajti politična smer predlogov ni vedno prepoznavna. To velja predvsem za socialno zakonodajo, kjer se Evropska komisija omejuje na revizijo veljavnih smernic in navaja le malo novih predlogov. EESO zato pričakuje, da bo strateški okvir izpopolnjen tudi s konkretnim ukrepi. Meni, da bi morala biti nova socialnopolitična agenda povezana tudi z akcijskim programov za naslednjih pet let. Ko orientacija naj pri tem služijo temeljne socialne pravice, zapisane v prihodnji evropski ustavi. Socialno-politično akcijski program naj bi vseboval tako predloge za preverjanje ostajajočih smernic kot tudi predloge za nove, obenem pa bi prinašal tudi načrtovane razprave in usklajevalne ukrepe za nadaljnji razvoj evropske socialne politike. EESO meni, da je prav v okviru vmesne ocene lizbonske strategije odvisno, ali bosta evropska socialna politika in njena produktivna vloga za spodbujanje rasti in zaposlovanja osvetljeni v novi luči.

6.4

V zvezi s tem želi EESO načeti vprašanje financiranja socialne politike: Čeprav je Komisija že pri predložitvi finančne perspektive opozorila na to, da morajo struktura in viri v prihodnjem proračunu EU odražati in podpirati lizbonsko strategijo, grozi nevarnost, da bo predlog zaostal za to zahtevo.

6.5

Ustrezni del poglavja finančne perspektive: Konkurenčnost za rast in zaposlovanje (20) opozarja na povečanje. To povečanje zadeva predvsem ukrepe za spodbujanje konkurenčnosti in podjetniških pobud. Primerjava z obstoječimi izdatki na področju socialne politike in zaposlovanja kaže, da v nasprotju s tem ni predvidenega resničnega povečanja v prihodnji socialni politiki. Pri tem pa Komisija v bistvu predlaga nespremenjen proračun.

6.6

EESO je med drugim v okviru svojega mnenja o okvirnem programu PROGRESS (21) glede tega že jasno izrazil, da ravno zaradi preudarne vmesne ocene lizbonske strategije ne more doumeti cilja iskanja „proračunske nevtralnosti“ na področju zaposlovanja in socialne politike. Zato EESO zahteva ustrezno povečanje sredstev, ocenjenih tudi za socialno politiko, podobno kot tudi za ostale ukrepe v okviru poglavja rast in zaposlovanje.