18.8.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 202/33

1.

Predlog temelji na poročilu o delu, ki ga je Komisija predložila aprila 2003 v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (1). Podlaga zanj je tudi govor predsednika Komisije pred odborom za nadzor proračuna, ki ga je imel 18. novembra 2003 med predstavitvijo zakonodajnega in delovnega programa Komisije za leto 2004. Namen predloga Komisije je okrepiti operativno učinkovitost urada OLAF s tem, da mu omogoči osredotočanje na njegove prednostne naloge in pospešiti izvajanje preiskav s pojasnitvijo nekaterih postopkov. Vendar pa je predsednik v svoji izjavi šel dlje od predloga Komisije, saj je poleg sprememb preiskovalnih postopkov omenil tudi možnost reorganizacije samega urada.

2.

Predsednik Komisije je dejansko dejal, da preusmeritev dejavnosti urada OLAF pomeni, „da bi bilo morda upravičeno oddelkom Komisije ponovno dodeliti nekatere horizontalne naloge, ki niso povezane s preiskavami“ in da je treba na novo razmisliti o vodenju urada OLAF (2). Kot zadnje je predlagal „povečanje učinkovitosti urada OLAF – saj se v razširjeni Uniji sooča z vedno več dela – z zvišanjem števila njegovih uslužbencev, preusmeritvijo njegovih nalog na njegovo preiskovalno funkcijo in ustrezno spremembo Uredbe …“. Predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 1073/1999 zadeva samo zadnjega od predlogov predsednika Komisije (prilagoditev Uredbe). Za preusmeritev dejanskih nalog urada bi bilo treba spremeniti Sklep Komisije z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (3).

3.

Iz preambule je razvidno, da je namen predloga spremeniti Uredbo na petih glavnih področjih, ne da bi bile na kakršen koli način postavljene pod vprašaj pristojnosti in odgovornosti držav članic ter ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Ta področja so:

4.

V pripombah, ki sledijo, so upoštevane ugotovitve revizije, opravljene na uradu, kot so navedene v Posebnem poročilu Računskega sodišča št. 1/2005.

5.

Uporaba načela odločanja po lastni presoji pri uvajanju preiskav je lahko povezana z učinkovitostjo in Sodišče podpira to spremembo. Vendar pa bo takojšnji učinek v praksi omejen. Kot je razvidno iz Posebnega poročila, urad ne prejme toliko dobro utemeljenih ovadb, da bi moral izbirati, katere preiskave bo uvedel.

6.

Določanje prednostnih nalog in oblikovanje časovnih razporedov sta povezana. Izkušnje so pokazale, da številne preiskave, ki jih izvaja urad, trajajo dlje, kot je razumno (12 do 18 mesecev). Zaradi tega bi bilo koristno določiti roke za preiskave.

7.

Sodišče podpira predlog za okrepitev dolžnosti urada glede obveščanja zadevnih institucij ali organov o uvedbi preiskave. Črtanje pravice do začasne odložitve razkritja takšnih podatkov v sedanjem členu 4.5 pa dopušča določeno dvoumnost. Če to ni urejeno z določbo, možnost zadržanja podatkov ni izključena. Predlog Komisije bi bilo treba spremeniti tako, da se zagotovi, da zahteva po obveščanju ni opuščena brez utemeljitve, pod pretvezo, da je tajnost potrebna za zagotavljanje učinkovitosti preiskave.

8.

Uredba (Euratom, ES) št. 2185/96 predpisuje „preglede in inšpekcije na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti“ na področju kmetijskih podpor, strukturnih skladov in virov lastnih sredstev.

9.

Predlog predvideva razširitev uporabe te uredbe na neposredne odhodke (notranje politike, zunanja pomoč itd.). To bi moralo okrepiti razpon intervencijskih ukrepov, ki so na voljo uradu, zlasti na področju sodelovanja z nacionalnimi organi. Z revizijami, ki jih je izvedlo Sodišče, so bile pri tem potrjene pomanjkljivosti. Zato je treba v zvezi s tem pozdraviti predlog Komisije.

10.

Po mnenju Komisije je primerno, da so v uredbi navedena temeljna načela, po katerih bi morale potekati preiskave. Sodišče se strinja s tem mnenjem.

11.

Pri izvajanju preiskav mora biti zagotovljena skladnost s pravnimi postopki. V skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999 (člen 14) je treba pritožbe v zvezi s poizvedbami preiskovalcev urada med potekom preiskave nasloviti na direktorja urada. To ni zadovoljiva rešitev, saj vlagatelju pritožbe ne zagotavlja neodvisnega pregleda zahteve. Zaradi tega so se preiskovanci raje obrnili na varuha človekovih pravic, kadar so menili, da so bile kršene njihove temeljne pravice. Ta postopek se je izkazal kot nezadovoljiv in je občasno privedel do položaja, kjer je bilo razumljeno, kot da varuh človekovih pravic posega v potek preiskave. V predlogu Komisije je nadzor nad ravnanjem preiskovalcev naloga nadzornega odbora. Ta rešitev ni nič boljša, saj je v nasprotju z načelom, da odbor ne sme posegati v preiskave, ki še potekajo.

12.

Pregled zakonitosti preiskovalnih dejanj bi bilo treba zaupati nepristranskemu organu, ki zaradi drugih vidikov svojih pooblastil ne more postati vpleten v izvajanje preiskave.

13.

V predlogu Komisije ni natančno pojasnjena vloga nadzornega odbora glede nezdružljivosti načela nevmešavanja v preiskave z dolžnostjo pridobitve mnenja odbora med preiskavo, ki nastane, ko je presežen 12-mesečni rok ali kadar mora biti odbor obveščen, preden se primer posreduje pravosodnim organom. Zaradi tega kaže, da je nujno treba še bolj jasno navesti načelo, da nadzorni odbor ne posega v preiskave, ki potekajo.

14.

Komisija predlaga povečanje nadzornega odbora s sedanjih petih na sedem članov. Ta zahteva ne temelji na nobeni objektivni analizi nalog in operativnih postopkov odbora. Naloge članov so občasne in nepredvidljive ter jim ne omogočajo, da bi se poglobili v dosjeje. Da bi lahko člani učinkoviteje opravljali svoje delo, bi bilo bolje, če bi vsaj nekateri med njimi že imeli predhodne izkušnje z delovanjem Skupnosti, zlasti na področju preiskav.

15.

V skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999 (člen 11(6)) se mora nadzorni odbor sestati vsaj desetkrat na leto. Toda če se želi odbor osredotočiti na varovanje neodvisnosti preiskovalne funkcije urada OLAF, ga ne sme omejevati obveznost, da se mora sestati skoraj vsak mesec. Poleg tega bi moral pregled vloge in operativnih postopkov nadzornega odbora privesti do zmanjšanja števila delovnih mest v njegovem sekretariatu.