EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52005AA0006

Mnenje št. 6/2005 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (ES) št. 1073/1999 in (Euratom) št. 1074/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

UL C 202, 18.8.2005, p. 33–35 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

18.8.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 202/33


MNENJE št. 6/2005

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (ES) št. 1073/1999 in (Euratom) št. 1074/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

(v skladu z odstavkom 4(2) člena 248 in členom 279(2) Pogodbe ES)

(2005/C 202/02)

RAČUNSKO SODIŠČE EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 280(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 160c Pogodbe,

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (ES) št. 1073/1999 in (Euratom) št. 1074/1999,

ob upoštevanju zahteve za pripravo mnenja, ki jo je Računskemu sodišču predložil Svet 8. marca 2004 –

SPREJELO NASLEDNJE MNENJE:

Ozadje predloga

1.

Predlog temelji na poročilu o delu, ki ga je Komisija predložila aprila 2003 v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (1). Podlaga zanj je tudi govor predsednika Komisije pred odborom za nadzor proračuna, ki ga je imel 18. novembra 2003 med predstavitvijo zakonodajnega in delovnega programa Komisije za leto 2004. Namen predloga Komisije je okrepiti operativno učinkovitost urada OLAF s tem, da mu omogoči osredotočanje na njegove prednostne naloge in pospešiti izvajanje preiskav s pojasnitvijo nekaterih postopkov. Vendar pa je predsednik v svoji izjavi šel dlje od predloga Komisije, saj je poleg sprememb preiskovalnih postopkov omenil tudi možnost reorganizacije samega urada.

2.

Predsednik Komisije je dejansko dejal, da preusmeritev dejavnosti urada OLAF pomeni, „da bi bilo morda upravičeno oddelkom Komisije ponovno dodeliti nekatere horizontalne naloge, ki niso povezane s preiskavami“ in da je treba na novo razmisliti o vodenju urada OLAF (2). Kot zadnje je predlagal „povečanje učinkovitosti urada OLAF – saj se v razširjeni Uniji sooča z vedno več dela – z zvišanjem števila njegovih uslužbencev, preusmeritvijo njegovih nalog na njegovo preiskovalno funkcijo in ustrezno spremembo Uredbe …“. Predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 1073/1999 zadeva samo zadnjega od predlogov predsednika Komisije (prilagoditev Uredbe). Za preusmeritev dejanskih nalog urada bi bilo treba spremeniti Sklep Komisije z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (3).

3.

Iz preambule je razvidno, da je namen predloga spremeniti Uredbo na petih glavnih področjih, ne da bi bile na kakršen koli način postavljene pod vprašaj pristojnosti in odgovornosti držav članic ter ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Ta področja so:

(a)

pri primerih, kjer je treba aktivno ukrepati, bi urad na podlagi svojih prednostnih nalog sam odločil, ali bo uvedel preiskavo (uveljavitev načela odločanja po lastni presoji pri uvajanju preiskav);

(b)

pri notranjih preiskavah (upravne preiskave v institucijah, organih, uradih in agencijah) bi moral urad obvestiti institucije ali organe, znotraj katerih potekajo preiskave ali kjer bodo morda potrebni upravni ukrepi za zaščito interesov Unije;

(c)

pri notranjih preiskavah in v primerih goljufije v zvezi z naročili, financiranimi s sredstvi Skupnosti (z neposrednimi odhodki se ukvarjajo zunanje preiskave), bi bilo uradu omogočeno izvajaje inšpekcij v prostorih gospodarskih subjektov v državah članicah v skladu s postopki, določenimi v Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96. Prav tako bi moral imeti pri izvajanju zunanjih preiskav neoviran dostop do podatkov, ki jih hranijo institucije in organi Skupnosti;

(d)

zaradi poštenosti in pravne varnosti bi bilo treba tako pri notranjih kot zunanjih preiskavah pojasniti postopkovna jamstva v zvezi s pravicami posameznikov;

(e)

vlogo nadzornega odbora bi bilo treba tako pri zunanjih kot notranjih preiskavah razširiti, tako da bi zajemala tudi spremljanje trajanja preiskav in zaščito posameznikov. Zaradi tega je predlagano, da se odbor poveča za dva člana. Komisija prav tako predlaga, da bi bil en član odbora odgovoren za pripravo dela na področju spoštovanja temeljnih pravic s strani urada.

4.

V pripombah, ki sledijo, so upoštevane ugotovitve revizije, opravljene na uradu, kot so navedene v Posebnem poročilu Računskega sodišča št. 1/2005.

Uporaba načela odločanja po lastni presoji pri uvajanju preiskav

5.

Uporaba načela odločanja po lastni presoji pri uvajanju preiskav je lahko povezana z učinkovitostjo in Sodišče podpira to spremembo. Vendar pa bo takojšnji učinek v praksi omejen. Kot je razvidno iz Posebnega poročila, urad ne prejme toliko dobro utemeljenih ovadb, da bi moral izbirati, katere preiskave bo uvedel.

6.

Določanje prednostnih nalog in oblikovanje časovnih razporedov sta povezana. Izkušnje so pokazale, da številne preiskave, ki jih izvaja urad, trajajo dlje, kot je razumno (12 do 18 mesecev). Zaradi tega bi bilo koristno določiti roke za preiskave.

Dolžnost obveščanja

7.

Sodišče podpira predlog za okrepitev dolžnosti urada glede obveščanja zadevnih institucij ali organov o uvedbi preiskave. Črtanje pravice do začasne odložitve razkritja takšnih podatkov v sedanjem členu 4.5 pa dopušča določeno dvoumnost. Če to ni urejeno z določbo, možnost zadržanja podatkov ni izključena. Predlog Komisije bi bilo treba spremeniti tako, da se zagotovi, da zahteva po obveščanju ni opuščena brez utemeljitve, pod pretvezo, da je tajnost potrebna za zagotavljanje učinkovitosti preiskave.

Razširjena uporaba inšpekcijskih postopkov v Uredbi (Euratom, ES) št. 2185/96 (4)

8.

Uredba (Euratom, ES) št. 2185/96 predpisuje „preglede in inšpekcije na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti“ na področju kmetijskih podpor, strukturnih skladov in virov lastnih sredstev.

9.

Predlog predvideva razširitev uporabe te uredbe na neposredne odhodke (notranje politike, zunanja pomoč itd.). To bi moralo okrepiti razpon intervencijskih ukrepov, ki so na voljo uradu, zlasti na področju sodelovanja z nacionalnimi organi. Z revizijami, ki jih je izvedlo Sodišče, so bile pri tem potrjene pomanjkljivosti. Zato je treba v zvezi s tem pozdraviti predlog Komisije.

Krepitev postopkovnih jamstev

10.

Po mnenju Komisije je primerno, da so v uredbi navedena temeljna načela, po katerih bi morale potekati preiskave. Sodišče se strinja s tem mnenjem.

Vloga in število članov nadzornega odbora

11.

Pri izvajanju preiskav mora biti zagotovljena skladnost s pravnimi postopki. V skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999 (člen 14) je treba pritožbe v zvezi s poizvedbami preiskovalcev urada med potekom preiskave nasloviti na direktorja urada. To ni zadovoljiva rešitev, saj vlagatelju pritožbe ne zagotavlja neodvisnega pregleda zahteve. Zaradi tega so se preiskovanci raje obrnili na varuha človekovih pravic, kadar so menili, da so bile kršene njihove temeljne pravice. Ta postopek se je izkazal kot nezadovoljiv in je občasno privedel do položaja, kjer je bilo razumljeno, kot da varuh človekovih pravic posega v potek preiskave. V predlogu Komisije je nadzor nad ravnanjem preiskovalcev naloga nadzornega odbora. Ta rešitev ni nič boljša, saj je v nasprotju z načelom, da odbor ne sme posegati v preiskave, ki še potekajo.

12.

Pregled zakonitosti preiskovalnih dejanj bi bilo treba zaupati nepristranskemu organu, ki zaradi drugih vidikov svojih pooblastil ne more postati vpleten v izvajanje preiskave.

13.

V predlogu Komisije ni natančno pojasnjena vloga nadzornega odbora glede nezdružljivosti načela nevmešavanja v preiskave z dolžnostjo pridobitve mnenja odbora med preiskavo, ki nastane, ko je presežen 12-mesečni rok ali kadar mora biti odbor obveščen, preden se primer posreduje pravosodnim organom. Zaradi tega kaže, da je nujno treba še bolj jasno navesti načelo, da nadzorni odbor ne posega v preiskave, ki potekajo.

14.

Komisija predlaga povečanje nadzornega odbora s sedanjih petih na sedem članov. Ta zahteva ne temelji na nobeni objektivni analizi nalog in operativnih postopkov odbora. Naloge članov so občasne in nepredvidljive ter jim ne omogočajo, da bi se poglobili v dosjeje. Da bi lahko člani učinkoviteje opravljali svoje delo, bi bilo bolje, če bi vsaj nekateri med njimi že imeli predhodne izkušnje z delovanjem Skupnosti, zlasti na področju preiskav.

15.

V skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999 (člen 11(6)) se mora nadzorni odbor sestati vsaj desetkrat na leto. Toda če se želi odbor osredotočiti na varovanje neodvisnosti preiskovalne funkcije urada OLAF, ga ne sme omejevati obveznost, da se mora sestati skoraj vsak mesec. Poleg tega bi moral pregled vloge in operativnih postopkov nadzornega odbora privesti do zmanjšanja števila delovnih mest v njegovem sekretariatu.

To mnenje je sprejelo Računsko sodišče v Luxembourgu na svojem zasedanju 9. junija 2005.

Za Računsko sodišče

Hubert WEBER

Predsednik


(1)  COM(2003) 154 konč. z dne 2. aprila 2003.

(2)  „Vodenje“ v tem primeru ne zajema samo ureditve upravljanja, ampak tudi ureditev nadzora (nadzorni odbor).

(3)  Sklep 1999/352/ES, ESPJ, Euratom z dne 28. aprila 1999 (UL L 136, 31.5.1999).

(4)  UL L 292, 15.11.1996.


Top