52004SC0621

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 19.05.2004

SEC(2004) 621 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Razgradnja jedrskih objektov in ravnanje z odpadkiJedrska odgovornost, ki izhaja iz dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (JRC) na osnovi Pogodbe Euratom

Ta različica je samo povzetek osnovne francoske različice dokumenta SEC(2004) 621 konč.

KAZALO

1. Povzetek 3

2. Cilj sporočila 6

3. Sklepi 7

1. POVZETEK

Skupno raziskovalno središče (JRC) je bilo ustanovljeno v začetku šestdesetih let v okviru Pogodbe Euratom. Prvotno je bilo v celoti namenjeno jedrskim raziskavam, pozneje pa je svoje dejavnosti razširilo. Jedrske dejavnosti danes še vedno predstavljajo 30 % vseh dejavnosti JRC ter so posvečene varnosti in varstvu, ki sta prednostna cilja uporabe jedrske energije v miroljubne namene v Evropi in s tem tudi JRC. Doslej še ni bil določen datum za prenehanje teh dejavnosti, katerih nadaljevanje bo verjetno zahtevalo gradnjo novih objektov ali novih laboratorijev. V skladu s Pogodbo Euratom mora JRC upravljati jedrsko dediščino in predvsem razgraditi objekte, ki so bili zaprti. V ta namen je bila na podlagi skupnega dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom odprta posebna proračunska postavka.

Leta 1999 se je Komisija odločila, da brez odlašanja uvede program za razgradnjo svojih zastarelih jedrskih objektov, imenovan program D&WM[1]. Pri tem je upoštevala novo doktrino, ki jo je sprejela večina držav članic EU, ki se raje odločajo za takojšnji začetek razgradnje kakor za „odloženo“ razgradnjo, ki naj bi zmanjšala radioaktivnost elektrarn.

Cilj tega sporočila je predstaviti celovit začasni program, ki zajema razgradnjo vseh obstoječih objektov (zaprtih ali v delovanju) in ravnanje z odpadki, ki že obstajajo ali ki bodo nastali pri tej razgradnji. Postavljene so bile ustrezne predpostavke, da bodo na koncu programa vsi obstoječi jedrski objekti JRC razgrajeni ter odpadki odstranjeni. Program se bo seveda redno pregledoval, pri čemer bo treba upoštevati vse nove objekte, ki se bodo medtem morda zgradili.

Jedrski objekti JRC

Večina jedrskih objektov na lokaciji Ispra (IT) je bila zastarela že pred leti. Ti so dokončno zaprti in jih je zato treba razgraditi.

Drugi jedrski objekti JRC, postavljeni na lokacijah Petten (NL), Geel (BE) in Karlsruhe (DE), še vedno obratujejo. Njihova razgradnja se najverjetneje ne bo začela pred letom 2015, bolj verjetno pa okrog leta 2025 ali celo še pozneje. Vendar namerava Komisija ne glede na te datume in v skladu s priporočili Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) v zvezi z razgradnjo jedrskih objektov in ravnanjem z odpadki pripraviti načrte za razgradnjo delujočih objektov in njihovo vzdrževanje do začetka razgradnje.

JRC že od leta 1999 izvaja dejavnosti razgradnje in ravnanja z odpadki na štirih lokacijah, zlasti na lokaciji Ispra. Komisija je Svetu in Evropskemu parlamentu v svojem sporočilu COM(1999) 114 predstavila svoj program in namere.

Sporočilo COM(1999) 114

Namen sporočila COM(1999) 114, predloženega Svetu in Evropskemu parlamentu, je bil predstaviti prvo različico programa razgradnje navedenih objektov ter obema institucijama sporočiti odločitev Komisije, da se loti takega programa.

Predloženi program se je osredotoči predvsem na „zgodovinske obveznosti“, tj. na že zaprte objekte in ravnanje z odpadki, ki so nastali v času njihovega obratovanja. Stroški sanacije teh „zgodovinskih obveznosti“ so ocenjeni na 230 milijonov EUR1998, stroški razgradnje delujočih objektov („prihodnje obveznosti“) pa na 223 milijonov EUR1998 (v sporočilu zaokroženi na 220 milijonov EUR1998) ali v skupnem znesku na 453 milijonov EUR1998.

Posodobitev programa

JRC je konec leta 2002 izvedlo novo analizo svojih „zgodovinskih“ in „prihodnjih‘ obveznosti. Celotni znesek je bil ocenjen na 941 milijonov EUR2003.

V skladu z zahtevo Računskega sodišča je program pregledal konzorcij zunanjih družb z izkušnjami na tem področju. Konzorcij je strošek ocenil na 1 069 milijonov EUR2003, kar presega oceno JRC za 13,6 %. Strošek dodatne možnosti, imenovane „zeleno polje“ („green field“), katere namen je povrnitev zemljišč v njihovo prvotno stanje, je bil ocenjen na 76 milijonov EUR2003.

Komisija ugotavlja, da so si zadnje ocene JRC in konzorcija razmeroma podobne, če upoštevamo naravo del in negotovosti, ki obtežujejo tak program. Ugotavlja tudi, da sta JRC in konzorcij svoji oceni izdelala na podlagi podatkov, ki v času prve ocene niso bili na voljo (celovit popis in novi radiološki podatki).

Glede na dejstvo, da zemljišča, kjer so objekti Euratom postavljeni, pripadajo tretjim osebam, je Komisija kot preventivni ukrep izbrala možnost „zeleno polje“. Celoten strošek programa v višini 1 145 milijonov EUR2003 se razdeli med štiri lokacije na naslednji način:

- 56,3 % za Ispra (645 milijonov EUR);

- 34,0 % za Karlsruhe (389 milijonov EUR);

- 6,0 % za Petten (69 milijonov EUR);

- 3,7 % za Geel (42 milijonov EUR).

Analiza povečanja stroškov programa

Vzroki za povečanje stroškov programa so različni:

- Strožje omejitve in s tem tudi povečanje stroškov končnega skladiščenja odpadkov:

To povečanje je občutno v državah gostiteljicah objektov Euratom, zlasti v Belgiji in Italiji, kjer so revizije predvidenih stroškov pokazale znatno povečanje.

- Razvoj zakonodaje držav gostiteljic glede ravnanja z odpadki in obdelave odpadkov:

Opredelitev značilnosti odpadkov je strožja (naprednejša spektrometrija) in zahteva najsodobnejše naprave; tehnične zahteve glede pakiranja so strožje, prag za določitev izjem se zniža.

- V oceni stroškov je treba predvideti vse osebje, ki je udeleženo v upravljanju zastarelih objektov.

- Ponovna ocena dela, ki ga je treba opraviti, in tehničnih težav.

- Ravnanje z odpadki in odstranitev „eksotičnih“ odpadkov: jedrske snovi (obsevano in neobsevano gorivo), alkalijske kovine (Na in NaK).

- Ponoven celovit pregled postopkov razgradnje, ki jih je treba opraviti, zlasti objektov, ki še delujejo („prihodnje obveznosti“).

Zmanjšanje ali odprava tveganja in negotovosti

Kakor vsak program te vrste tudi ta prinaša tveganja in negotovosti:

Obstajata dve vrsti „fizičnih“ tveganj: „konvencionalno“ tveganje, značilno za velika delovišča, in „jedrsko“ tveganje pri rokovanju z radioaktivnimi ali kontaminiranimi snovmi.

Nevarnost običajnih nesreč (padci, zmečkanine, opekline, električni udarci itd.) je enaka kakor na drugih deloviščih takega obsega. Vendar je na deloviščih, kjer poteka razgradnja, na splošno malo nesreč, nedvomno predvsem zaradi dobre priprave vseh operacij v povezavi z dobrimi varnostnimi postopki, ki spremljajo vsa dela v okolju z jedrsko nevarnostjo. JRC izvaja te ukrepe, da bi se preprečile nesreče osebja in poškodbe premoženja, ter v delovne postopke vključuje samo podjetja, ki imajo izkušnje pri upravljanju tovrstnih delovišč.

Jedrsko tveganje se bistveno zmanjša z ustavitvijo delovanja objekta in še bolj z odstranitvijo jedrskega goriva, ki se vedno opravi pred vsako razgradnjo. Vendar zaradi prisotnosti odpadkov in kontaminirane ali aktivirane opreme še vedno obstaja nevarnost širjenja kontaminacije ali izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju (nevarnost širjenja kontaminacije se poveča s staranjem objektov, če niso zadostno vzdrževani, kar je eden od razlogov, ki govorijo v prid čimprejšnji razgradnji zastarelih objektov). Osebje JRC in vključena podjetja, ki imajo izkušnje pri delu v jedrskem okolju, nadzorujejo nevarnost širjenja kontaminacije. Ta se prepreči z izolacijo objektov v razgradnji (z zamejitvijo, prezračevanjem in filtriranjem) ter z upoštevanjem strogih predpisov s področja ravnanja z odpadki in njihove obdelave. Nevarnost izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju se nadzoruje s pristopom ALARA ( As Low As Reasonable Achievable − na tako nizki ravni kakor je to še možno doseči), ki vključuje na primer primerjavo različnih možnih scenarijev in njihovih radioloških posledic, izvedbo ustrezne biološke zaščite ter nošenje zaščitne obleke in dihalnih naprav.

Seveda izvajanje teh ukrepov za zaščito delavcev in njihovega neposrednega okolja še toliko bolj prispeva k zaščiti širše javnosti in okolja.

Ne glede na tehnična tveganja ostajajo še finančna tveganja:

- Povečanje stroškov ravnanja z odpadki in njihovega končnega skladiščenja: to tveganje obstaja v vseh štirih državah, na ozemlju katerih so postavljeni jedrski objekti JRC, zato, ker ni uradne poti za dokončno oprostitev, ki bi proizvajalca razbremenila vseh finančnih omejitev (v Nemčiji in Italiji) in/ali zato, ker se stroški od danes pa do dokončanja razgradnje lahko povečajo (2015–2030). To je eden od razlogov, ki podpira predlog direktive Sveta[2] s ciljem pospešiti gradnjo centrov za končno skladiščenje odpadkov v državah, ki takšnih centrov nimajo. Vendar je ne glede na državo gostiteljico priporočljivo upoštevati izkušnje nekaterih držav članic in podatke poglobljenih študij, ki danes omogočajo boljšo oceno stroškov ravnanja z odpadki in njihovega končnega skladiščenja ter tako tudi boljši nadzor v prihodnosti.

- Razvoj nacionalnih in mednarodnih zakonov ter drugih predpisov, ki se nanašajo zlasti na ravnanje, obdelavo in skladiščenje odpadkov, predpisi o varstvu pred sevanjem (omejitev največjih dovoljenih količin izpostavljenosti sevanju pri delu), predpisi o prevozu jedrskih snovi itd.

- Povečanje upravnih omejitev: vedno več zahtevane dokumentacije, vse bolj zahtevni in zapleteni upravni postopki (raziskave javnega mnenja) itd.

- Povečanje stroškov dela in inflacija.

- Klasično „industrijsko“ tveganje v zvezi s pogodbenimi odnosi med ponudniki storitev in dobavitelji.

Za obvladovanje teh tveganj so bili sprejeti številni preventivni ukrepi. Poleg mnenja skupine neodvisnih strokovnjakov ter izvedbe študij in del s pomočjo izkušenih podjetij na samih lokacijah, so se vzpostavili tudi tesni stiki z nacionalnimi organi, še zlasti v Italiji, z namenom, da bi nek nacionalni subjekt prevzel obdelane odpadke in bi se tako izognili ponovni obdelavi odpadkov, ko bo mesto za končno skladiščenje odpadkov odprto. Vzpostavljeni so bili organizacijska struktura in načini upravljanja, prilagojeni pomembnim dolgoročnim industrijskim projektom, kakor tudi izmenjava informacij z nacionalnimi subjekti držav članic, ki so odgovorni za podobne programe.

Preglednost

Zgoraj navedeni ukrepi bodo omogočili uresničevanje programa in njegovo posodobitev vsaj enkrat letno ter dosego učinkovitega sporazumevanja z interesnimi skupinami, udeleženimi v tem programu: s Svetom in Evropskim parlamentom, nacionalnimi in lokalnimi organi držav gostiteljic ter z javnostjo.

Komisija prosi Svet in Evropski parlament, da se seznanita z vsebino tega sporočila.

2. CILJ SPOROčILA

To sporočilo dopolnjuje informacijo za Evropski parlament in Svet o razvoju programa razgradnje zastarelih jedrskih elektrarn in ravnanja z jedrskimi odpadki (D&WM programme[3]), ki ga je leta 1999 začela Komisija.

To novo sporočilo odgovarja tudi na zahteve Sveta in Evropskega parlamenta, da je treba predložiti delovni načrt dolgoročnega programa D&WM. V ta namen predloži ponovno oceno programa, ki jo je leta 2002 izdelalo SRS in leta 2003 konzorcij podjetij z znatnimi izkušnjami na tem področju (v nadaljnjem besedilu "konzorcij").

3. Sklepi

Program, ki je bil leta 1999 predložen Evropskemu parlamentu in Svetu, je v celoti revidiran v skladu s priporočili obeh institucij, Računskega sodišča in upravnega sveta SRS. Pri njegovi posodobitvi je bil upoštevan okvirni razvoj (nova zakonodaja, novi zunanji stroški) in tudi razvoj poglobljene študije "obveznosti" Komisije, tako "zgodovinskih obveznosti" (vzdrževanje v varnem stanju, ravnanje z obstoječimi odpadki in razgradnja zaprtih objektov) kakor tudi "prihodnjih obveznosti" (razgradnja objektov v delovanju in ravnanje z njihovimi odpadki).

SRS je konzorciju zunanjih družb zaupalo pregled programa, ki ga je posodobilo leta 2002. Konzorcij je odobril smernice programa in potrdil proračunsko oceno, ki jo je pripravilo SRS, s povečanjem za 13 %.

Skupina neodvisnih strokovnjakov, ki svetujejo SRS, se je seznanila s poročilom konzorcija in je potrdila njegove sklepe.

Komisija je zadovoljna s postopkom pregleda svojega programa D&WM in s končnimi sklepi. Meni, da ocena konzorcija podpira tisto, ki jo izdelalo SRS. Zdi se precej ohranjevalna, saj lahko po potrebi pokriva tveganja, ki so vedno možna ob upoštevanju vseh prej obravnavanih negotovosti. Komisija se upravnemu odboru SRS zahvaljuje za podporo Sporočilu.

Komisija namerava nadaljevati izvajanje tega programa D&WM. Komisija ga namerava posodobiti enkrat letno ter zagotoviti oceno in ustrezno revizijo vsake štiri leta. Evropski parlament in Svet bosta o vsaki reviziji podrobno obveščena.

[1] D&WM: razgradnja in ravnanje z odpadki.

[2] Predlog Direktive Sveta (Euratom) o ravnanju z obsevanim gorivom in radioaktivnimi odpadki COM(2003) 32 konč.

[3] D&WM : Decommissioning and Waste Management (Razgradnja in ravnanje z odpadki)Opomba: Ker je francoski izraz "déclassement", ki je enak angleškemu izrazu "decommissioning" (slovenskemu "razgradnja") malo rabljen v francoščini ali pa rabljen v drugem pomenu (odstranitev odpadkov na primer), se v tem sporočilu uporablja izraz "démantelement". Izraz "decommissioning" ali "dismantling" se prevaja glede na smisel besedila.