52004PC0591

Predlog UREDBA SVETA o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz vrvi iz sintetičnih vlaken s poreklom iz Indije

(predlozena s strani Komisije)

OBRAZLOITVENI MEMORANDUM

Junija 1998 je Svet uvedla dokončne 53 % protidampinske dajatve na uvoz vrvi iz sintetičnih vlaken (SFR) za edinega sodelujočega indijskega proizvajalca - izvoznika ter preostale 82 % dajatve na uvoz SFR za druga podjetja v Indiji.

Po objavi obvestila o bliznjem izteku protidampinskih ukrepov, ki so v veljavi, je Komisija marca 2003 v imenu proizvajalcev Skupnosti od Eurocorda prejela zahtevo po pregledu zaradi izteka ukrepa.

Prilozeni predlog za Uredbo Sveta temelji na dokončnih ugotovitvah pregleda verjetnosti ponovnega pojava dampinga, verjetnosti ponovnega pojava skode ter na preučitvi vzroka in interesa Skupnosti, kar je potrdilo verjetnost ponovnega pojava skodljivega dampinga.

Zato se predlaga, da Svet sprejme prilozeni predlog za Uredbo, ki se jo mora čim prej objaviti v Uradnem listu.

Predlog UREDBA SVETA o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz vrvi iz sintetičnih vlaken s poreklom iz Indije

SVET EVROPSKE UNIJE JE -

ob upostevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upostevanju Uredbe Sveta (ES) st. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zasčiti proti dampinskemu uvozu iz drzav, ki niso članice Evropske Skupnosti [1] ("osnovna uredba"), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) st. 461/2004 (UL L 77, 13 3.2004, str. 12).

ob upostevanju predloga, ki ga je vlozila Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upostevanju naslednjega:

A. PREJŠNJA PREISKAVA

(1) Z Uredbo (ES) st. 1312/98 [2] je Svet uvedel dokončne protidampinske ukrepe za uvoz vrvi iz sintetičnih vlaken ("SFR") s poreklom iz Indije.

[2] UL L 183, 26.6 1998, str. 1.

B. TRENUTNA PREISKAVA

(2) Po objavi obvestila o bliznjem izteku [3] protidampinskih ukrepov, ki so v veljavi, je Komisija prejela zahtevo po pregledu zaradi izteka ukrepa, ki jo je vlozil Liaison Committee of E.U. Twine, Cordage and Netting industries (EUROCORD) v imenu desetih proizvajalcev, ki skupaj predstavljajo znaten del (53 %) celotne proizvodnje vrvi iz sintetičnih vlaken v Skupnosti. Zahteva navaja, da bi se lahko v primeru poteka ukrepov ponovno pojavil skodljiv damping uvoza s poreklom iz Indije.

[3] UL C 240, 5.10 2002, str. 2.

(3) Po posvetu s svetovalnim odborom in ugotovitvi, da je obstajalo dovolj dokazov za sprozitev pregleda, je Komisija v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe uvedla preiskavo [4].

[4] UL C 149, 26.6.2003, str. 12.

(4) Preiskava o verjetnosti, da se damping nadaljuje ali ponovi, je zajela obdobje od 1. julija 2002 do 30. junija 2003 ("obdobje preiskave"). Preučitev trendov, ustreznih za presojo verjetnosti, da se skoda nadaljuje ali ponovi, je zajela obdobje od 1. januarja 2000 do konca obdobja preiskave ("zadevno obdobje").

(5) Komisija je z uvedbo pregleda uradno seznanila vlagatelje in druge proizvajalce Skupnosti, izvoznike in izvoznike in proizvajalce - izvoznike v Indiji, uvoznike/trgovce, uporabnike in dobavitelje surovin, za katere se je vedelo, da jih to zadeva.

(6) Komisija je zahtevala podatke od vseh zgoraj omenjenih strank in od drugih strank, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o uvedbi. Komisija je neposredno vpletenim strankam tudi dala priloznost, da podajo svoja mnenja v pisni obliki in da zahtevajo zaslisanje.

(7) Komisija je poslala vprasalnike vsem vpletenim strankam, tj. 4 proizvajalcem - izvoznikom, ki se nahajajo v Indiji, 6 nepovezanim uvoznikom/trgovcem, ki se nahajajo v EU, 11 dobaviteljem surovin v EU in 23 uporabnikom v EU. Od teh zainteresiranih strank ni prispel noben odgovor na vprasalnik.

(8) Poleg tega je Komisija poslala vprasalnike 5 industrijskim podjetjem Skupnosti, ki so bila izbrana kot reprezentativni vzorec proizvajalcev Skupnosti, ki podpirajo zahtevo po pregledu zaradi izteka ukrepa, prav tako je zaprosila za podatke 11 proizvajalcev Skupnosti, ki se niso pritozili. Vseh 5 vzorčnih podjetij je odgovorilo na vprasalnik, medtem ko nanj ni odgovoril nobeden od proizvajalcev, ki se niso pritozili.

(9) Komisija je poiskala in preverila vse podatke, ki so se ji zdeli potrebni za ugotovitev, ali je verjetno, da se bosta damping in skoda nadaljevala ali ponovila, in za ugotovitev interesa Skupnosti. Opravljeni so bili preveritveni obiskiv prostorih naslednjih proizvajalcev Skupnosti:

- Bexco N.V. (Belgija),

- Companhia Industrial de Cerdas Artificiais, SA - Cerfil (Portugalska),

- Companhia Industrial Tęxtil, S.A. - Cordex (Portugalska),

- Companhia de Tęxteis Sintéticos, S.A. - Cotesi (Portugalska),

- Cordoaria Oliveira, SA (Portugalska).

C. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

1. Zadevni izdelek

(10) Zadevni izdelek je enak tistemu v preiskavi, ki je privedla do uvedbe ukrepov, ki trenutno veljajo za uvoz vrvi iz sintetičnih vlaken iz Indije ("prvotna preiskava"), in je opredeljen takole: Dvonitne vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli, vključno prepleteni, impregnirani, prevlečeni, prekriti, oblozeni z gumo ali plastično maso, iz polietilena ali polipropilena, razen dvonitnih vrvi za povezovanje in strojno pakiranje, ki imajo več kot 50.000 deciteksov (5 g/m), ter iz drugih sintetičnih vlaken iz najlona ali drugih poliamidov ali iz poliestrov, ki imajo več kot 50.000 deciteksov (5 g/m). Trenutno je kvalificiran z oznakami KN 5607 49 11, 5607 49 19, 5607 50 11 in 5607 50 19. Zadevni izdelek se v velikem obsegu uporablja na področju pomorstva in industrije, se zlasti v ladjarstvu (posebno za privez) in ribiski industriji.

2. Podoben izdelek

(11) Kakor je prikazano v predhodni preiskavi in kot je potrjeno s trenutno preiskavo, se je ugotovilo, da so zadevni izdelek in vrvi iz sintetičnih vlaken, ki jih proizvedejo in na svojem domačem trgu prodajo indijski proizvajalci - izvozniki ter tisti izdelki, ki jih proizvedejo in prodajo proizvajalci Skupnosti v Skupnosti, v vseh pogledi identični in imajo zato iste osnovne fizične in kemične lastnosti. Zato se jih obravnava kot podobne izdelke po definiciji iz člena 1(4) osnovne uredbe.

(12) Ena zainteresirana stranka je trdila, da vrvi iz sintetičnih vlaken, ki ji izdelajo in prodajo indijski proizvajalci - izvozniki, in tiste vrvi, ki jih proizvedejo proizvajalci Skupnosti, niso enake v vseh pogledi, saj obstajajo med tema dvema vrstama izdelkov razlike v kakovosti.

(13) To, da se zadevni izdelek, uvozen iz Indije, po kakovosti nekoliko razlikuje od izdelka, ki ga proizvede industrija Skupnosti, ne izključuje dejstva, da se ta dva izdelka stejeta za "enaka", saj imata iste osnovne fizične, tehnične in kemične lastnosti ali sta si zelo podobna.

(14) Poleg tega je bilo s trenutno preiskavo in preiskavo, ki je privedla do uvedbe veljavnih ukrepov, ugotovljeno, da so si vrvi iz sintetičnih vlaken, ki jih proizvede industrija Skupnosti, in tiste, ki so lahko uvozene iz Indije, konkurenčne. Ta argument se zato zavrne.

D. VERJETNOST PONOVITVE DAMPINGA

(15) V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe se je preučilo, ali obstaja verjetnost, da bi iztek ukrepov privedel do ponovitve dampinga. Zaradi nesodelovanja indijskih proizvajalcev - izvoznikov, je ta preiskava morala temeljiti na podatkih, ki so bili na voljo Komisiji iz drugih virov.

1. Uvodne opombe

(16) Od stirih indijskih proizvajalcev - izvoznikov, ki so bili navedeni v zahtevi po pregledu zaradi izteka ukrepov, je eden na začetku preiskave trdil, da v obdobju preiskave ni izvazal zadevnega izdelka v Skupnost. Sluzbe Komisije so obvestile to podjetje, da naj vseeno sporoči ostale podatke, zahtevane v vprasalniku, kar je podjetje zavrnilo. Drugo podjetje je prav tako trdilo, da ni izvazalo v Skupnost v obdobju preiskave, vendar je to trdilo sele, ko je rok za predlozitev odgovora na vprasalnik ze potekel. Tretje podjetje je trdilo, da v obdobju preiskave ni izvazalo v Skupnost in da je prenehalo delovati, zato ni moglo odgovoriti na vprasalnik. Vsa zadevna podjetja so bila pravočasno obvesčena, da bo rezultat preiskave v primeru njihovega nesodelovanja temeljil na dejstvih, ki so na voljo v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(17) Ker ni noben od indijskih proizvajalcev - izvoznikov odgovoril na vprasalnik sluzb Komisije, so se v skladu z določbami člena 18 osnovne uredbe uporabila dejstva, ki so bila na voljo, vključno s tistimi, ki jih je predlozila industrija Skupnosti v svoji zahtevi po pregledu zaradi izteka ukrepov.

(18) Uvoz zadevnega izdelka iz Indije je zaradi uvedbe protidampinskih dajatev leta 1998 padel na nepomembno raven. V obdobju preiskave je uvoz znasal manj kot 20 ton na leto, kar je manj od 0,1 % porabe Skupnosti.

(19) Ker ni bilo znatnega izvoza na trg Skupnosti, se je preučilo, kako bi se uvoz SFR iz Indije razvil, če bi bil iztek ukrepov dovoljen. Ta analiza je zajela izvozne cene in obseg izvoza.

2. Damping izvoza v obdobju preiskave

(20) Opozarja se, da so bile v prvotni preiskavi uvedene 53.0 % dampinske marze za sodelujoča podjetja in 82.0 % dampinske marze za ostale proizvajalce - izvoznike. Zato bi odprava taksnih ravni dampinga terjala znatno povisanje izvoznih cen ali zmanjsanje normalne vrednosti, in sicer v obdobju po uvedbi prvotnih ukrepov.

(21) Normalne vrednosti v prvotni preiskavi so večinoma temeljile na domačih cenah na indijskem trgu, kar so sporočila sodelujoča podjetja. V zahtevi po pregledu zaradi poteka ukrepov kazejo vsebovani podatki na to, da so se te cene v petih letih po prvotni preiskavi znizale za od 10 % do 20 %. Zato se zaradi nesodelovanja indijskih izvoznikov zadevnega izdelka sklene, da se je v petih letih po prvotni preiskavi normalna vrednost tudi zmanjsala za podoben odstotek.

(22) V skladu z indijsko statistiko o izvozu so se povprečne cene za indijski izvoz teh dveh zadevnih skupin izdelkov, tj. tistih, ki se jih kvalificira na podlagi podstevilk KN 5607 49 in 5607 50, v vse drzave, med leti 1997/98 in 2002/2003 znizale za 46 % oz. 51 %. Podobne padce cen v tem obdobju se opazi tudi za vsak glavni trg indijskih izvoznikov, npr. za Norvesko in ZDA, če se ju uposteva posebej. Ti padci so bolj očitni kot zmanjsanje normalne vrednosti, kar je navedeno v uvodni izjavi (21), zato verjetno kakrsne koli dampinske prakse v času prvotne preiskave niso bile ukinjene. Poleg tega je bila indijska normalna vrednost nekaterih vrst zadevnega izdelka v obdobju preiskave visja od cen na trgu EU v tem obdobju. Zato je verjetno, da bi bili v primeru, da bi indijski izvozniki nadaljevali z izvozom v EU, ti izvozi ocenjeni pod normalno vrednostjo, tj. po dampinskih cenah, vsaj za nekatere vrste zadevnega izdelka.

(23) Natančnejsi izračuni po tarifni oznaki, ki jih je predlozila industrija Skupnosti za indijski izvoz v ZDA in na Norvesko v obdobju preiskave, upostevajo razlike v cenah in normalnih vrednostih med različnimi vrstami vrvi iz sintetičnih vlaken. Ti izračuni kazejo na to, da se iz Indije v tretje drzave se vedno izvaza pod ceno, in sicer po od 53,4 % do 222,2 % marzah.

(24) Ker indijski izvozniki glede zadevnega izdelka iz preiskave niso izvazali in sodelovali, raven dampinga v obdobju preiskave ni bila ugotovljena. Zaradi znatnega padca indijskih cen za izvoz v druge tretje drzave v petih letih po prvotni preiskavi in zaradi manjsega padca domačih cen v istem obdobju velja, da je verjetno, da bi bila raven dampinga zadevnega izdelka za Skupnost v obdobju preiskave na visji ravni, kot je bilo ugotovljeno v prvotni raziskavi.

3. Razvoj uvoza, če bi bili ukrepi ukinjeni

(a) Izvozne prodaje drugim drzavam (obseg in cene) in cene na indijskem trgu

(25) Indijski izvoz v druge drzave se je, skupno gledano, povečal v petih letih po prvotni preiskavi. V skladu z indijsko statistiko o izvozu se je obseg izvoza izdelkov, ki se jih kvalificira na podlagi podstevilk KN 5607 49 in 5607 50, katerih večina predstavlja zadevni izdelek, med leti 1997/98 in 2002/2003 povečal za 104 %.

(26) Opazovane cene izvoza iz Indije na izvozne trge tretjih drzav so od 17 % do 61 % nizje od cen industrije Skupnosti. To kaze, da bi dejstvo, da bi bilo dovoljeno, da ukrepi prenehajo veljati, indijske izvoznike potencialno v veliki meri spodbujalo k temu, da bi svoj izvoz premestili na trg Skupnosti.

(b) Prosta zmogljivost in nalozbe

(27) Kar se tiče proizvodne ymogljivosti, kaze, da je le proizvajalec - izvoznik, ki je sodeloval v prvotni preiskavi, rahlo povečal svojo zmogljivost v preteklih petih letih. Obstajajo javno dostopni podatki, ki pa kazejo na to, da so nekateri drugi glavni proizvajalci v Indiji znatneje povečali svojo zmogljivost ali pa nameravajo to storiti v bliznji prihodnosti. V zahtevi po pregledu zaradi izteka ukrepov industrija Skupnosti ocenjuje, da znasa skupna zmogljivost indijskih proizvajalcev več kot 110.000 ton, kar je veliko več od trenutne proizvodne ravni priblizno 40.000 ton in kar predstavlja priblizno 275 % porabe Skupnosti. Ker indijski proizvajalci niso sodelovali in ni bilo zanesljivejsih podatkov, bi to kazalo na to, da je na voljo velik preostanek zmogljivosti, kar pomeni, da obstaja verjetnost, da bi v primeru izteka ukrepov prislo do ponovne vzpostavitve uvoza v Skupnost.

(28) Komisija ni imela na voljo nobenih podatkov o nedavnih ali načrtovanih nalozbah s strani indijskih izvoznikov, ki bi vplivale na proizvodno zmogljivost.

(c) Izogibanje/absorpcijske prakse v preteklosti

(29) Industrija Skupnosti je dokazovala, da so se istočasno, ko se je zaustavil izvoz izdelkov, za katere veljajo ukrepi, pod stevilko KN 5607 ("Dvonitne vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli ..."), znatno povečal izvoz izdelkov pod stevilko KN 5609 ("Izdelki iz ... dvonitne vrvi, vrvja, motvoza, konopca in kabla ...Ť), in sicer z 200 ton na 800 ton med letoma 1997 in 2002, medtem ko je njihova povprečna cena padla z 2,51 EUR na 1,58 EUR za tono. Izdelke, ki se izvazajo na podlagi stevilke KN 5609, proizvaja ista industrija kot izdelke, za katere veljajo ukrepi, poleg tega so pa prvi izdelki slednjim izdelkom lahko zelo podobni, tako da prihaja do tezav s carinskim uvrsčanjem in carinskimi pregledi. To vprasanje je sprozila industrija Skupnosti pri Evropsko komisijo ter italijanskih in britanskih carinskih organih. Kot posledica tega so bili nekateri primeri napačnega uvrsčanja potrjeni, carinske uprave EU pa so sprejele ukrepe, da bi se izognile moznim posledičnim izogibanjem obstoječih protidampinskih ukrepov.

(30) Neodvisno od domnevnega izogibanja se taksno obnasanje lahko razume kot znak, da so indijski proizvajalci - izvozniki zelo zainteresirani za vstop na trg Skupnosti.

4. Zaključek o verjetnosti ponovitve dampinga

(31) Dejstva, ki so na voljo Komisiji zaradi nesodelovanja indijskih proizvajalcev - izvoznikov, kazejo na to, da se v tretje drzave se vedno izvaza po dampinskih cenah in da so dampinske marze na visjih ravneh od tistih iz prvotne preiskave. Dejstvo, da so povprečne izvozne cene padale hitreje od normalnih vrednosti, kaze na to, da se dampinsko obnasanje indijskih izvoznikov ni končalo po letu 1997, ampak je postalo celo bolj izrazito na trgih tretjih drzav.

(32) Znaki, da indijski proizvajalci, ki ohranjajo strateski interes na evropskem trgu in ki imajo na razpolago veliko prostih zmogljivosti, kazejo na to, da je bolj verjetno, da bodo ponovno začeli izvazati v Skupnost v znatnejsih količinah, v primeru da ukrepi prenehajo veljati. Ob upostevanju dejstev, ki so na voljo o obnasanju indijskih izvozniku pri določanju cen za trge tretjih drzav in o zmanjsanju normalne vrednosti, ter ob upostevanju dejstva, da je normalna vrednost določenih vrst zadevnega izdelka visja od cen na trgu EU, obstaja velika verjetnost, da bo ponovna vzpostavitev izvoza potekala po dampinskih cenah. Zato se sklepa, da obstaja velika verjetnost, da bo iztek ukrepov privedel do ponovitve dampinskih izvozov.

E. OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI IN VZORČENJA

(33) Deset proizvajalcev Skupnosti, v imenu katerih je Eurocord vlozil zahtevo po pregledu zaradi izteka ukrepov, je sodelovalo v preiskavi. Med potekom preiskave je postalo jasno, da podatki, ki jih je zagotovil en proizvajalec Skupnosti, niso zanesljivi, zato se je v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe to podjetje razglasilo za nesodelujoče. Posledično je bil ta proizvajalec Skupnosti izključen iz opredelitve industrije Skupnosti. Proizvodnja preostalih devetih podjetij znasa 53 % proizvodnje SFR Skupnosti v obdobju preiskave in zato ta podjetja predstavljajo industrijo Skupnosti v pomenu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(34) Glede na veliko stevilo proizvajalcev Skupnosti, ki podpirajo zahtevo po pregledu zaradi izteka ukrepov, in v skladu s členom 17 osnovne uredbe se je Komisija odločila, da bo izvedla preiskavo na podlagi vzorca proizvajalcev Skupnosti. Vzorec je bil izbran na osnovi največje reprezentativne proizvodnje in obsega prodaje, ki se ju je dalo sprejemljivo preučiti v času, ki je bil na voljo.

(35) Kot je bilo omenjeno ze v uvodni izjavi (8), je bilo za vzorec prvotno izbranih pet podjetij, in sicer na podlagi njihove proizvodnje in njihovega obsega prodaje, kakrsna sta predlozena po začetku. Zaradi razlogov, omenjenih v uvodni izjavi (33) zgoraj, je moral biti eden proizvajalec Skupnosti, ki se ni uposteval kot del industrije Skupnosti, tudi izločen iz vzorca. Ostala stiri vzorčena podjetja pokrivajo 66 % proizvodnje in 62 % prodaje industrije Skupnosti, ki jo sestavlja devet podjetij, ki so se pritozila, kot je navedeno v uvodni izjavi (33). Končni vzorec je bil sestavljen iz naslednjih podjetij, ki se vsa nahajajo na Portugalskem:

- Companhia Industrial de Cerdas Artificiais, SA - ("Cerfil"),

- Companhia Industrial Tęxtil, S.A. - ("Cordex"),

- Companhia de Tęxteis Sintéticos, S.A. - ("Cotesi"),

- Cordoaria Oliveira, SA.

(36) V prejsnji preiskavi je bil vzorec, ki je bil prav tako določen na podlagi proizvodnje in obsega prodaje, sestavljen iz osmih podjetij. Razen podjetja Cerfil so bila vsa zgoraj omenjena podjetja tudi del vzorca v prejsnji preiskavi.

F. RAZMERE NA TRGU SKUPNOSTI

1. Poraba na trgu Skupnosti

(37) Dejanska poraba SFR Skupnosti je bila ugotovljena na osnovi obsega prodaje industrije Skupnosti in drugih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti ter na osnovi uvoza iz Indije in iz drugih tretjih drzav v Skupnost, kar temelji na podatkih Eurostata.

(38) Med letom 2000 in obdobjem preiskave se je dejanska poraba Skupnosti zmanjsala za 9,4 %, in sicer je padla z 39.825 ton v letu 2000 na 36.093 ton v obdobju preiskave. Eden od glavnih vzrokov za padec porabe je povezan z manjsim povprasevanjem po SFR s strani proizvajalcev ribiskih mrez, kar pa je rezultat zmanjsanja ribolovnih kvot v Skupnosti. Ribolovne kvote so se v zadevnem obdobju postopoma zmanjsale s priblizno 4,99 milijona ton v letu 2000 na 4,12 milijona ton v letu 2003, kar znasa skoraj 17,4 %.

2. Uvoz iz Indije

(39) Po uvedbi ukrepov leta 1998 se je uvoz s poreklom iz Indije znatno zmanjsal, v celotnem zadevnem obdobju pa je bil zanemarljiv, in sicer s trznim delezem pod 0,1 %.

3. Uvoz iz drugih tretjih drzav

(40) Uvoz iz drugih tretjih drzav se je v celotnem zadevnem obdobju povečal za 44 % (tj. z 8.280 ton v letu 2000 na 11.893 v obdobju preiskave). To predstavlja povečanje trznega deleza z 20,8 % leta 2000 na 33,0 % v obdobju preiskave. Najpomembnejse drzave izvoznice v obdobju preiskave so bile pristopne drzave Česka, Poljska, Madzarska, tem pa sta sledili se Ljudska republika Kitajska in Tunizija. Povprečne cene iz omenjenih drzav so v zadevnem obdobju padle s 3,3 EUR/kg na 2,8 EUR/kg.

4. Gospodarski polozaj industrije Skupnosti

Uvodne opombe

(41) Od prvotne preiskave je več podjetij, ki so se pritozila, prenehalo opravljati to dejavnost in so se zaprla, npr. Ostend Stores (Belgija), Brindon Marine (Zdruzeno kraljestvo), Irish Ropes (Irska), Lima (Portugalska) in Carlmark (Švedska).

(42) Vsi kazalci skode, navedeni v členu 3(5) osnovne uredbe, so bili analizirani za vzorčena podjetja. Nekateri od teh kazalcev skode (npr. proizvodnja, prodaja, trzni delezi, zaposlenost in produktivnost) so bili prav tako analizirani za industrijo Skupnosti in ne le za stiri vzorčena podjetja.

Podatki, povezani z industrijo Skupnosti kot celoto

(43) V skladu z upadom porabe Skupnosti se je zmanjsal tudi obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti v zadevnem obdobju, vendar ne v enakem obsegu. Medtem ko se je poraba Skupnosti zmanjsala za 9,4 %, je obseg prodaje industrije Skupnosti padel s 16.587 ton v letu 2000 na 15.457 ton v obdobju preiskave, tj. za 6,8 %.

(44) Proizvodnja podobnega izdelka v industriji Skupnosti se je v zadevnem obdobju zmanjsala za 3,9 %, z 18.782 ton v letu 2000 na 18.053 ton v obdobju preiskave.

(45) Glede na dejstvo, da je bil upad porabe v Skupnosti bolj izrazit kot upad prodaje industrije Skupnosti med letom 2000 in obdobjem preiskave, se je trzni delez industrije Skupnosti rahlo povečal, in sicer z 41,6 % v letu 2000 na 42,8 % v obdobju preiskave.

(46) Stanje zaposlenosti v industriji Skupnosti se je poslabsalo v zadevnem obdobju, saj je bilo leta 2000 zaposlenih 1.076, v obdobju preiskave pa 992 oseb. Vendar pa se je istočasno produktivnost, merjena kot proizvodnja v letu na zaposlenega, izboljsala s 17.454 kg na 18.194 kg v istem obdobju.

Podatki, povezani z vzorčenimi proizvajalci Skupnosti

(a) Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkorisčenost zmogljivosti

(47) Medtem ko je proizvodna zmogljivost ostala stabilna v zadevnem obdobju, je obseg proizvodnje vzorčenih podjetij rahlo upadel za 1,7 % z 12.136 ton v letu 2000 na 11.928 ton v obdobju preiskave, kar je privedlo do rahlega upada izkorisčenosti zmogljivosti s 87 % v letu 2000 na 85 % v obdobju preiskave.

(b) Zaloge

(48) Kar se tiče zalog, imajo proizvajalci SFR praviloma raven svojih zalog pod 10 % obsega proizvodnje, saj večinoma proizvajajo na zahtevo. Vendar so v zadevnem obdobju povprečne zaloge pokazale negativno tendenco, saj so se povečale za 18 %, in sicer z 853 ton v letu 2000 na 1.007 ton v obdobju preiskave.

(c) Obseg prodaje in trzni delez

(49) Obseg prodaje se je zmanjsal za 7,5 %, in sicer z 10.484 ton v letu 2000 na 9.699 ton v obdobju preiskave. Vendar se je tako kot v primeru industrije Skupnosti kot celote trzni delez vzorčenih podjetij izboljsal, saj se je rahlo dvignil s 26,3 % v letu 2000 na 26,9 % v obdobju preiskave.

(d) Prodajne cene, dejavniki, ki vplivajo na cene Skupnosti in na donosnost

(50) Povprečne cene podobnega izdelka, prodanega v Skupnosti, so ostale nespremenjene pri 2,2 EUR/kg skozi vso zadevno obdobje. Ne glede na stabilno raven cen je profitna marza pred obdavčitvijo znatno padla, in sicer z 9,8 % prometa v letu 2000 na 0,7 % v obdobju preiskave, kar je bila predvsem posledica visjih povprečnih stroskov.

(51) Glavna dejavnika, ki sta povzročila te stagnirajoče cene, sta bila na eni strani poslabsano stanje povprasevanja, na drugi strani pa nezmoznost povečanja ravni cen na raven pred uvedbo ukrepov v letu 1998, ko se je pojavil skodljiv damping iz Indije, predvsem zaradi velike konkurence na trgu.

(e) Nalozbe in zmoznost zbrati kapital

(52) Kljub negativnemu razvoju zgoraj navedenih skodljivih dejavnikov so se nalozbe povečale, in sicer z 809.432 EUR v letu 2000 na 1.768.029 EUR v obdobju preiskave, kar znasa kar 118,4 %. Vzorčna podjetja niso poročala o nobenih tezavah glede pridobivanja novega kapitala.

(f) Donos nalozb

(53) V skladu z negativnim trendom donosnosti se je donos nalozb poslabsal z 12 % v letu 2000 na 3 % v obdobju preiskave.

(g) Denarni tok

(54) Med lastnosti te industrije sodijo tudi njena kapitalna intenzivnost in posledično visoki zneski amortizacije, ki neposredno vplivajo na denarni tok. Ves čas zadevnega obdobja so denarni tokovi ostali pozitivni, čeprav so se zmanjsali s 4,66 milijona EUR v letu 2000 na 2,23 milijona EUR v obdobju preiskave.

(h) Zaposlenost, produktivnost in stroski dela

(55) Kot je prikazano v analizi industrije Skupnosti kot celote, se je stanje zaposlenosti poslabsalo tudi v primeru stirih vzorčenih podjetij. Zaposlenost se je zmanjsala za 7,1 %, in sicer s 747 zaposlenih v letu 2000 na 694 zaposlenih v obdobju preiskave. Produktivnost na zaposlenega se je izboljsala za 5,8 % v zadevnem obdobju. IZboljsanje produktivnosti je treba gledati kot rezultat nalozb v visokotehnoloske stroje za izdelavo vrvi v zadevnem obdobju.

(56) Medtem ko se je stevilo zaposlenih v vzorčenih podjetjih zmanjsalo v obdobju med letom 2000 in obdobjem preiskave, so se celotni stroski dela razvijali v nasprotno smer, in sicer so narasli s 4,49 milijona EUR na 4,84 milijona EUR, tj. za 7,8 %.

Obseg dampinske marze

(57) Zaradi dejstva, da je bil uvoz zadevnega izdelka iz Indije v obdobju preiskave zanemarljiv, se ni dalo postaviti nobene dampinske marze.

Okrevanje po preteklem dampingu

(58) Analiziralo se je, ali je industrija Skupnosti se vedno v procesu okrevanja po učinkih preteklega dampinga. Sklenilo se je, da je glede na razne negativne gospodarske kazalce, ki se jih je preučilo v povezavi z industrijo Skupnosti kot celoto in z vzorčenimi proizvajalci Skupnosti, verjetno, da se industrija Skupnosti, kljub delnemu izboljsanju, se ni popolnoma opomogla od skodljivih učinkov preteklega dampinga.

Zaključek o razmerah na trgu Skupnosti

(59) Kljub dejstvu, da so uvedene učinkovite protidampinske dajatve na izvoz iz Indije , je industrija Skupnosti se vedno ranljiva, čeprav nekateri kazalci kazejo izboljsanje v primerjavi s prvotnimi dokončnimi ugotovitvami (tj. donosnosti) in nekateri drugi kazejo znaten pozitiven razvoj (tj. trzni delez, nalozbe in produktivnost).

(60) Z izjemo trznih delezev in nalozb, ki so narasli, ter proizvodne zmogljivosti, povprečnih cen in zmoznosti zbrati kapital, ki so ostali stabilni, so vsi kazalci skode pokazali negativen razvoj. Ti dejavniki, ki so bili analizirani tako za celotno industrijo Skupnosti,kot za vzorčena podjetja, kazejo podobne trende.

(61) Zgoraj opisani negativni razvoj industrije glede na učinkovite dajatve, ki veljajo, ne moremo pripisati uvozu iz Indije. Namesto tega lahko vzrok za sibko finančno stanje industrije Skupnosti isčemo v (i) slabsanju stanj povprasevanja, ki je predvsem posledica zmanjsanja Evropske ribiske flote in zmanjsanja ribolovnih kvot, (ii) v znatnem povečanju uvoza iz drugih drzav in trznega dela drugih drzav, ki niso Indija, (v glavnem iz pristopnih drzav) z ustrezno izgubo obsegov prodaje s strani industrije Skupnosti, (iii) v cenah, ki niso nikoli dosegle preddampinskih ravni zaradi velike konkurence na trgu, kar je posledica povečanja uvoza iz drugih drzav, ki niso Indija, in (iv) v poslabsanju polozaja gospodarstva v celoti od leta 2001.

(62) Po drugi strani pa je bilo ugotovljeno, da je donosnost industrije Skupnosti sledila manj ugodnemu trendu v obdobju, upostevanem v prvotni preiskavi (tj. od januarja 1993 do maja 1997), kot v obdobju, upostevanem v tem pregledu. To označuje relativno izboljsanje stanja industrije Skupnosti po uvedbi dajatev.

(63) Kar zadeva sposobnost industrije Skupnosti na splosno, so nalozbe zelo pomemben element. Nalozbe so se v zadevnem obdobju več kot podvojile, kar kaze na to, da se industrija se vedno steje kot sposobna za prezivetje. Poleg tega izboljsana produktivnost in povečanje trznega deleza industrije Skupnosti ponazarjata, da je industriji Skupnosti kljub zaostreni konkurenčnosti, ki so jo zagotovile tretje drzave, uspelo ne le ohraniti, ampak celo nekoliko okrepiti svoj polozaj na trgu Skupnosti.

G. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

(64) V zvezi z verjetnim učinkom izteka veljavnih ukrepov na stanje industrije Skupnosti se je upostevalo stevilne dejavnike skupaj z elementi, povzetimi v uvodnih izjavah (31) in (32).

(65) Kot je ze bilo navedeno, bi se v primeru izteka protidampinskih ukrepov nadaljeval damping za uvoz zadevnega izdelka iz Indije. Zlasti v primeru izteka protidampinskih ukrepov obstajajo jasni znaki za to, da bi se obseg dampinskega uvoza v Skupnost zaradi velike proste zmogljivosti indijskih proizvajalcev znatno povečal. Kot je bilo razlozeno v uvodni izjavi (27), imajo indijski proizvajalci - izvozniki prosto zmogljivost v obsegu priblizno 70.000 ton, tj. skoraj dvakraten obseg trga Skupnosti v obdobju preiskave (36.093 ton).

(66) Analiza uvoza po domnevno dampinskih cenah s strani indijskih izvoznikov v tretje drzave (ZDA in Norvesko) jasno kaze, da bi cena indijskega izvoza v Skupnost, če bi se ta nadaljeval, zbijala cene industrije Skupnosti. Na podlagi uradne statistike trgovine v ZDA in na Norveskem je bila ponderirana povprečna izvozna cena zadevnega izdelka 1,73 EUR/kg v primeru izvoza v ZDA ter 1,70 EUR/kg v primeru izvoza na Norvesko. Te povprečne cene bi zbile povprečno ceno industrije Skupnosti za podoben izdelek, in sicer za 21 % v primeru ZDA oz. za 22 % v primeru Norveske.

(67) Industrija Skupnosti je se vedno v tezkem polozaju, zlasti kar zadeva njeno donosnost, ki se je opazno izboljsala takoj po uvedbi obravnavanih ukrepov, a se potem ponovno znatno poslabsala zaradi vzrokov, ze razlozenih v uvodni izjavi (51).

(68) Na podlagi navedenega se zaključuje, da v primeru dovolitve izteka ukrepov obstaja verjetnost pojavitve skode zaradi ponovnega uvoza zadevnega izdelka iz Indije.

H. INTERES SKUPNOSTI

1. Uvodne opombe

(69) V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je proučilo, ali bi bilo podaljsanje obstoječih protidampinskih ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Ta analiza je temeljila na pregledu raznih vpletenih interesov, in sicer interesa industrije Skupnosti, interesa drugih proizvajalcev Skupnosti, uvoznikov/trgovcev ter uporabnikov zadevnega izdelka in dobaviteljev surovin zanj.

(70) Opomniti je treba, da se je v prejsnji preiskavi sprejetje ukrepov stelo kot da ni v nasprotju z interesom Skupnosti. Ta pregled zato dovoljuje analizo glede vprasanja, ali je bil interes Skupnosti po uvedbi ukrepov negativno prizadet zaradi uvedbe teh ukrepov.

(71) Na tej podlagi se je tudi proučilo, ali, kljub verjetnosti ponovitve skodljivega dampinga v primeru izteka ukrepov, obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do zaključka, da ohranitev obstoječih ukrepov v tem primeru ni v interesu Skupnosti.

2. Interes industrije Skupnosti

(72) Kljub negativnemu razvoju finančnega stanja industrije Skupnosti v zadevnem obdobju, je industrija strukturno sposobna za prezivetje, saj ji je uspelo ohraniti znaten trzni delez. Poleg tega se industrija Skupnosti steje kot sposobna za prezivetje, kar je dokazalo veliko povečanje v njenih nalozbah v zadevnem obdobju. Glede na zaključke o stanju industrije Skupnosti, ki so navedeni v uvodnih izjavah od (59) do (61), zlasti glede izjemno nizke ravni donosnosti industrije, in glede na argumente, omenjene pod oddelkom G, se steje, da obstaja verjetnost, da bi ob odsotnosti ukrepov industrija Skupnosti dozivela poslabsanje svojega finančnega stanja. Ob upostevanju pričakovanega obsega in cen uvoza zadevnega izdelka iz Indije po izteku ukrepov bi obstajalo za industrijo Skupnosti se večje tveganje, kar bi povzročilo upad njenih trznih delezev, znizalo njene cene in izzvalo razvoj njene donosnosti, podoben negativnim ravnem, ki so bile ugotovljene v obdobju, upostevanem v prvotni preiskavi. Zato se zaključuje, da ohranitev obstoječih ukrepov ni v nasprotju z interesom industrije Skupnosti.

3. Interes drugih proizvajalcev

(73) Komisija je zahtevala informacije od 11 proizvajalcev v Skupnosti, ki se niso pritozili. Na vprasalnik ni bilo nobenega odgovora.

(74) Ob upostevanju verjetnih količin in cen zadevnega izdelka, ki bi bil izvozen iz Indije v Skupnost, če bi ukrepi potekli, bi se tudi proizvajalcem podobnega izdelka, ki se niso pritozili, trzni delez in gospodarski polozaj poslabsala.

(75) V teh okolisčinah, in ker ni nobenega znaka o nasprotnem, se zaključuje, da nadaljevanje ukrepov ne vpliva negativno na proizvajalce Skupnosti, ki se niso pritozili.

4. Interes nepovezanih uvoznikov/trgovcev in dobaviteljev surovin

(76) Komisija je poslala vprasalnike 6 nepovezanim uvoznikom/trgovcem in 11 dobaviteljem surovin.

(77) Le eden od sestih nepovezanih uvoznikom/trgovcev, katerih nakupi zadevnega izdelka v obdobju preiskave so predstavljali 0,07 % porabe Skupnosti, je predlozil nekaj argumentov proti nadaljevanju dajatev. Toda to podjetje ni predlozilo nobenih informacij ali dokazov, povezanih z vplivom uvedbe veljavnih ukrepov na njegovo poslovanje, in prav tako ni temeljito ocenilo, v kaksnem obsegu bi nadaljevanje dajatev vplivalo na njegov polozaj uvoznika. Drugih 5 nepovezanih uvoznikov ni predlozilo nobenega komentarja ali informacij.

(78) Po drugi strani pa je en dobavitelj surovin izrecno podpiral nadaljevanje ukrepov.

(79) V teh okolisčinah se zaključuje, da nadaljevanje ukrepov ne vpliva negativno na nepovezane uvoznike/trgovce ter na dobavitelje surovin.

5. Interes uporabnikov

(80) Komisija je poslala vprasalnike 23 uporabnikom zadevnega izdelka, in sicer predvsem uporabnikom iz ribiske industrije in iz sektorja pomorskih prevozov. Noben uporabnik ni vrnil v celoti izpolnjenega vprasalnika. En uporabnik je nasprotoval nadaljevanju ukrepov, vendar ni utemeljil svojega stalisča.

(81) Zaradi skoraj popolnega nesodelovanja uporabnikov in dejstva, da je vpliv dajatev v primerjavi z glavnimi stroski, ki bremenijo te uporabnike (tj. amortizacija plovil, gorivo, zavarovanje, delo in vzdrzevanje), zanemarljiv, se zaključuje, da nadaljevanje ukrepov ne vpliva negativno na take uporabnike.

6. Zaključek

(82) Učinki nadaljevanja ukrepov bodo verjetno pomagali industriji Skupnosti, da izboljsa donosnost, poleg tega bo imelo to koristne učinke na konkurenčne pogoje na trgu Skupnosti in na zmanjsanje nevarnosti nadaljnjega zapiranja obratov in zmanjsanja zaposlovanja. Koristni učinki bodo verjetno pomagali tudi proizvajalcem Skupnosti, da v celoti izkoristijo nalozbe preteklih let, da bodo nadaljevali z razvojem novih visokotehnoloskih izdelkov za nove in specializirane načine delovanja.

(83) Ob upostevanju zgornjih zaključkov o vplivu nadaljevanja ukrepov na različne udelezence na trgu Skupnosti se zaključuje, da nadaljevanje ukrepov ni v nasprotju z interesom Skupnosti.

I. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(84) Vse zadevne stranke so bile obvesčene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov v njihovi trenutni obliki. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za podajo stalisč, toda nobena od strank ni navedla stalisča, ki bi utemeljeval prilagoditev zgornjih ugotovitev.

(85) Iz zgornjega torej sledi, kot je navedeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da je treba protidampinske dajatve, uvedene z Uredbo (ES) st. 1312/98 ohraniti -

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinska dajatev na uvoz dvonitnih vrvi, vrvja, motvozov, konopcev in kablov, vključno prepletenih, impregniranih, prevlečenih, prekritih, oblozenih z gumo ali plastično maso, iz polietilena ali polipropilena, razen dvonitnih vrvi za povezovanje in strojno pakiranje, ki imajo več kot 50.000 deciteksov (5 g/m), ter iz drugih sintetičnih vlaken iz najlona ali drugih poliamidov ali iz poliestrov, ki imajo več kot 50.000 deciteksov (5 g/m), in ki se uvazajo iz Indije in so kvalificirani z oznakami KN 5607 49 11, 5607 49 19, 5607 50 11 in 5607 50 19.

2. Dokončna protidampinska dajatev na neto ceno franko meja Skupnosti, neocarinjeno, je:

za izdelke, ki jih proizvedejo

- Garware Wall Ropes Ltd.: 53,0 % (dodatna koda TARIC 8755),

- drugi proizvajalci: 82,0 % (dodatna koda TARIC 8900).

Člen 2

Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se uporablja neposredno v vseh drzavah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik