Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52004PC0525

    Predlog Uredba Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 964/2003, o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenega pribora (fitingov) za cevi s poreklom, med drugim, iz Tajske

    /* KOM/2004/0525 končno */

    52004PC0525

    Predlog Uredba Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 964/2003, o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenega pribora (fitingov) za cevi s poreklom, med drugim, iz Tajske /* KOM/2004/0525 končno */


    Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 964/2003, o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenega pribora (fitingov) za cevi s poreklom, med drugim, iz Tajske

    (predlozena s strani Komisije)

    OBRAZLOITVENI MEMORANDUM

    Z Uredbo (ES) st. 584/96, nazadnje potrjeno z Uredbo (ES) st. 964/2003, je Svet uvedel dokončno protidampinsko dajatev na uvoz določenega pribora (fitingov) za cevi s poreklom, med drugim, iz Tajske. Ukrepi so sestavljeni iz dajatve ad valorem, razen za dva tajska proizvajalca - izvoznika, katerih obveznosti so bile sprejete z Sklepom Komisije 96/252/ES, kakor je bil nazadnje spremenjen z Sklepom Komisije 2000/453/ES.

    Aprila 2001 je Komisija po uradni dolznosti v skladu s členom 11(3) Uredbe Sveta (ES) st. 384/96 ("osnovna uredba") začela vmesni pregled primernosti oblike ukrepov, ki zadevajo dva izvoznika, katerih obveznosti so bile sprejete. Sklenilo se je, da je obliko ukrepov primerno spremeniti v dajatev ad valorem.

    Nato je januarja 2003 Komisija v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe na zahtevo, ki jo je predlozil eden od tajskih proizvajalcev - izvoznikov, Awaji Sangyo (Tajska) Co., Ltd., začela z delnim vmesnim pregledom, omejenim na dampinske vidike. Ta preiskava je pokazala manj dampinga kot izvirna preiskava. Poleg tega je bilo dokazano, da ni verjetno, da bo v bliznji prihodnosti prislo do ponovitve dampinga na prejsnjih stopnjah. Zato je bilo sklenjeno, da so spremenjene okolisčine trajne. V takih primerih se zato meni, da je primerno spremeniti ukrepe v kolikor zadevajo to podjetje.

    Drzave članice so po posvetu podprle spremembo tega ukrepa.

    V smislu navedenega Komisija predlaga, da Svet sprejme prilozeni predlog Uredbe o spremembi dokončne protidampinske dajatve, nalozene z Uredbo ES) st. 964/2003, na uvoz določenega pribora (fitingov) za cevi s poreklom, med drugim, iz Tajske.

    Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) st. 964/2003, o uvedbi dokončne protidampinske dajatve na uvoz določenega pribora (fitingov) za cevi s poreklom, med drugim, iz Tajske

    SVET EVROPSKE UNIJE JE -

    ob upostevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

    ob upostevanju Uredbe Sveta (ES) st. 384/96 [1] o zasčiti pred dampinskim uvozom iz drzav, ki niso članice Evropske skupnosti ("osnovna uredba"), in zlasti člena 11(3) Uredbe,

    [1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) st. 461/2004 (UL L 77, 13.3.2004, str. 12).

    ob upostevanju predloga Komisije, ki ga je dala po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

    ob upostevanju naslednjega:

    A. POSTOPEK

    1. Prejsnje preiskave in sedanji ukrepi

    (1) Ukrepi, ki trenutno veljajo za uvoz določenega zeleznega ali jeklenega pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz Tajske, so dokončna protidampinska dajatev, prvotno nalozena z Uredbo Sveta (ES) st. 584/96 [2], kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) st. 1592/2000 [3] in po končni preiskavi potrjena z Uredbo Sveta (ES) st. 964/2003 [4].

    [2] UL L 84, 3.4.1996, str. 1.

    [3] UL L 182, 21.7.2000, str. 1.

    [4] UL L 139, 6.6.2003, str. 1.

    (2) Ukrepi, ki se uporabljajo za ta izvoz, so sestavljeni iz dajatve ad valorem, razen za dva tajska proizvajalca - izvoznika, katerih obveznosti so bile sprejete z Odločbo Komisije 96/252/ES [5], kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2000/453/ES [6].

    [5] UL L 84, 3.4.1996, str. 46.

    [6] UL L 182, 21.7.2000, str. 25.

    (3) Aprila 2001 je Komisija sočasno začela pregled o prenehanju veljavnosti [7] na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe in vmesni pregled po uradni dolznosti na podlagi člena 11(3) osnovne uredbe. Pregled na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe se je zaključil z Uredbo Sveta (ES) st. 964/2003 in ohranil obstoječe ukrepe. Vendar je vmesni pregled na podlagi člena 11(3) osnovne uredbe ob zaključku pregleda o prenehanju veljavnosti ostal odprt.

    [7] UL C 103, 3.4.2001, str. 5.

    2. Podlaga za pregled

    (4) Aprila 2001 je Komisija na lastno pobudo začela vmesni pregled po uradni dolznosti na podlagi člena 11(3) osnovne uredbe, da bi preučila primernost oblike ukrepov, ki zadevajo uvoz s poreklom iz Tajske. S tem v zvezi je treba povedati, da je prislo do tezav z izvrsevanjem med spremljanjem obveznosti dveh izvoznikov iz Tajske, tj. Awaji Sangyo (Tajska) Co., Ltd. in TTU Industrial Corp. Ltd. ("zadevna izvoznika"), ki so vplivale na sanacijski učinek ukrepov. Po posvetovanju s Svetovalnim odborom je Komisija začela preiskavo, omejeno na obliko ukrepov. Začetek pregleda je bil objavljen sočasno z začetkom pregleda o prenehanju veljavnosti, s katerim so bili potrjeni obstoječi ukrepi.

    (5) Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila proizvajalce skupnosti, proizvajalce - izvoznike iz Tajske, uvoznike/trgovce, predelovalne industrije, znana zadevna zdruzenja uporabnikov kakor tudi predstavnike tajske vlade. Poleg tega je dala vsem neposredno zadevnim strankam moznost, da pisno predstavijo svoja stalisča in zahtevajo zaslisanje.

    (6) Po objavi rezultatov preiskave v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je tajski proizvajalec-izvoznik, Awaji Sangyo (Tajska) Co., Ltd. ("toznik") v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe vlozil zahtevo za vmesni pregled protidampinskih ukrepov, veljavnih zanjo, omejenih na okolisčine dampinga. V zahtevi je domneval, da so trajno spremenjene okolisčine pripeljale do občutno zmanjsane normalne vrednosti, ki je izmenično zmanjsala ali odpravila damping, tako da stalno izrekanje ukrepov na obstoječi ravni v zvezi z njegovim izvozom ni bilo več potrebno za kompenzacijo dampinga.

    (7) Po posvetovanju s Svetovalnim odborom in odločitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek vmesnega pregleda, je Komisija objavila obvestilo o začetku [8] in začela s preiskavo.

    [8] UL C 17, 24.1.2003, str. 2.

    (8) Komisija je o začetku vmesnega pregleda, omejenega na damping, uradno obvestila drzavo izvoznico in toznika in dala vsem neposredno zadevnim strankam moznost, da pisno izrazijo svoja stalisča in zahtevajo zaslisanje. Komisija je tudi poslala vprasalnik tozniku.

    (9) Komisija je iskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotavljanje dampinga, ter opravila preveritveni obisk prostorov toznika.

    (10) Preiskava, omejena na damping, je zajela obdobje od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2002 ("obdobje preiskave "ali "OP").

    B. ZADEVNI PROIZVOD IN ENAK PROIZVOD

    Zadevni proizvod

    (11) Zadevni proizvod, ki je predmet vmesnih pregledov, je enak kot zadevni proizvod iz prejsnjih preiskav, tj. določen pribor (fitingi) za cevi (drug kot vliti fitingi, spoji in fitingi z navojem) iz zeleza ali jekla (razen iz nerjavečega jekla) z večjim zunanjim premerom, ki ne presega 609,6 mm, ki se uporablja za čelno varjenje ali druge namene ("zadevni proizvod" ali "pribor (fitingi) za cevi"), s poreklom iz Tajske. Trenutno je uvrsčen pod oznako KN prej 7307 93 11 (oznaka Taric 7307 93 11 99), prej 7307 93 19 (oznaka Taric 7307 93 19 99) prej 7307 99 30 (oznaka Taric 7307 99 30 98) in prej 7307 99 90 (oznaka Taric 7307 99 90 98).

    Enak proizvod

    (12) Kot prejsnje preiskave so tudi te preiskave pokazale, da ima zelezni ali jekleni pribor (fitingi) za cevi, izdelan na Tajskem in prodan na domačen trgu in/ali izvozen v Skupnost, enake fizikalne in kemične lastnosti kot pribor (fitingi) za cevi, ki ga v Skupnosti prodajajo proizvajalci iz Skupnosti, in se zato stejejo za enake proizvode v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

    C. DAMPING V ZVEZI S TONIKOM

    1.1 Normalna vrednost

    (13) Kar zadeva normalno vrednost, se je najprej ugotovilo, ali je toznikova celotna domača prodaja enakega proizvoda reprezentativna v primerjavi s celotno izvozno prodajo v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je to potrdilo, saj je toznikov obseg domače prodaje predstavljal najmanj 5 % njegovega celotnega obsega izvozne prodaje v Skupnost.

    (14) Potem se je preučilo, ali je toznikova domača prodaja dovolj reprezentativna za vse tipe proizvodov, izvozenih v Skupnost. To se je potrdilo, saj je celoten obseg domače prodaje tipa proizvoda med OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje iste vrste, izvozene v Skupnost. Na tej podlagi se je ugotovilo, da je domača prodaja za vse tipe proizvodov, razen enega, izvozenih v Skupnost, reprezentativna.

    (15) Preučilo se je, ali se lahko domačo prodajo vseh tipov proizvodov lahko steje za redno trgovanje, in sicer z ugotavljanjem deleza rentabilne prodaje zadevnega tipa neodvisnim odjemalcem. V primerih, ko je obseg prodaje tipa proizvoda, prodanega po neto prodajni ceni, enaki izračunanim proizvodnim stroskom ali visjim od njih, predstavljal 80 ali več kot 80 % celotnega obsega prodaje tega tipa in je bila tehtana povprečna cena tega tipa enaka ali visja od stroskov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen vse domače prodaje tega tipa med OP, ne glede na to, ali je bila ta prodaja rentabilna ali ne. V primerih, ko je obseg rentabilne prodaje tipa proizvoda predstavljal 80 ali manj kot 80 %, a najmanj 10 % obsega celotne prodaje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje rentabilne domače prodaje izključno tega tipa.

    (16) V primerih, ko je obseg rentabilne prodaje katerega koli tipa pribora predstavljal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje tega tipa na domačem trgu, se je stelo, da je bila ta posebni tip prodan v nezadostnih količinah, da bi lahko domača cena predstavljala primerno osnovo za določitev normalne vrednosti.

    (17) Kadar koli domačih cen za določen tip proizvoda, ki ga je prodal toznik, ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bilo treba uporabiti drugo metodo. Zato se je, ker ni drugih proizvajalcev - izvoznikov in druge primerne metode, uporabilo sestavljeno normalno vrednost.

    (18) V vseh primerih, kjer je bila v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe uporabljena sestavljena normalna vrednost, je bila normalna vrednost sestavljena tako, da je bila stroskom proizvodnje za izvozene tipe, po potrebi prilagojenih za dodan ustrezni znesek za prodajne, splosne in administrativne ("PSA") stroske in za razumno stopnjo dobička. V ta namen je Komisija preučila, ali nastali PSA in dobiček, ustvarjen s strani zadevnega proizvajalca - izvoznika na domačem trgu, predstavljajo zanesljive podatke. Dejanski domači PSA stroski so se steli za zanesljive, saj se lahko steje, da je obseg domače prodaje zadevnega podjetja reprezentativen. Domača stopnja dobička je bila določena na podlagi domače prodaje, opravljene v rednem trgovanju.

    1.2 Izvozna cena

    (19) Ker je bila izvozna prodaja zadevnega proizvoda opravljena neposredno neodvisnemu odjemalcu v Skupnosti, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi plačanih ali plačljivih cen za zadevni proizvod, ko je prodan za izvoz v Skupnost.

    1.3 Primerjava

    (20) Zaradi postene primerjave po tipu na podlagi cene franko tovarna in na enaki stopnji trgovine, so se ustrezna nadomestila za razlike, za katere se je trdilo in pokazalo, da so vplivale na primerljivost cen med izvozno ceno in normalno vrednostjo. Te prilagoditve so bile v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe narejene za zneske uvoznih dajatev, popustov, transporta, zavarovanja, manipulativnih stroskov, pakiranja, posojil ter provizije.

    1.4 Dampinska stopnja

    (21) Za izračun dampinske stopnje je Komisija primerjala povprečno tehtano normalno vrednost s povprečno tehtano izvozno ceno v Skupnost.

    (22) Primerjava, kakor je opisana zgoraj, je pokazala damping za toznika. Ugotovljena dampinska stopnja, izrazena v odstotku skupne vrednosti CIF na meji Skupnosti, carina neplačana, je bila 7,4 %:

    1.5. Trajnost spremenjenih okolisčin in verjetnost ponovitve dampinga

    (23) V skladu z običajnim ravnanjem Komisije je bilo preverjeno, ali se za spremenjene okolisčine lahko reče, da so trajne.

    (24) Ugotovilo se je, da ni nobenega razloga pričakovati, da domače prodajne cene in normalna vrednost v bliznji prihodnosti ne bodo ostale stabilne.

    (25) Komisija je preučila mozni razvoj izvoznih cen kot posledico uporabe nizje stopnje dajatve. V tem smislu se je menilo, da je podjetje, ki je bilo sprejeto v okviru prvotnega postopka, omejevalno vplivalo na toznikovo prodajo na trg Skupnosti. Kot je navedeno v izjavi (35) spodaj, je bilo ugotovljeno, da ta vrsta obveznosti ni več primerna. Zato je bilo preučeno, ali izvozne cene, ki so predmet nizje dajatve, lahko povzročijo znatno povečanje uvoza zadevnega proizvoda, proizvedenega s strani toznika, v Skupnost.

    (26) Preiskava je pokazala, da so se od obdobja prvotne preiskave in v manjsi meri v zadnjih treh letih toznikove proizvodne zmogljivosti znatno povečale, medtem ko je stopnja izkorisčenosti zmogljivosti ostala blizu 100 %.

    (27) Preiskava tudi pokazala, da podjetje večino svoje proizvodnje izvozi na dobro uveljavljene trge tretjih drzav. Dejansko je toznik med OP več kot 90 % svoje proizvodnje zadevnega proizvoda skoraj v celoti izvozil v druge tretje drzave. Izvoz v druge tretje drzave se je od obdobja prvotne preiskave potrojil in v zadnjih treh letih se narasčal. Ugotovilo se je tudi, da je bil izvoz v druge tretje drzave prodan po priblizno 25 % visji ceni kot v ES.

    (28) Ker toznik nima veliko prostih zmogljivosti, ki bi jih lahko uporabil za povečanje prodaje v Skupnost, če bi se antidampinski ukrepi znizali, so zgornje ugotovitve, vključno s tistimi, ki zadevajo izvoz v tretje drzave, in zlasti izvozne cene v te drzave, dokaz, da ni verjetno, da bi se dampinski uvoz ponovil na stopnjah, podobnim tistim, ki so bile ugotovljene v prvotni preiskavi.

    (29) Zato je bilo sklenjeno, da imajo spremenjene okolisčine, zlasti znatno zmanjsana normalna vrednost, trajno naravo. V smislu zmanjsane stopnje dampinga se zato steje, da je primerno spremeniti ukrepe v kolikor ti zadevajo toznika.

    1.6. SKLEPI

    (30) V skladu s členom 9(4) osnovne uredbe znesek protidampinske dajatve ne sme presegati določene dampinske stopnje, ampak mora biti nizji od te stopnje, če taka nizja dajatev zadosča za odpravo skode industriji Skupnosti. Ker je bila dajatev za toznika izračunana na podlagi dampinske stopnje, se dajatev prilagodi nizji dampinski stopnji, ki je bila ugotovljena v tej preiskavi, namreč 7,4 %.

    (31) Iz zgoraj navedenega v zvezi s toznikom sledi, da se protidampinska dajatev, prvotno nalozena z Uredbo Sveta (ES) st. 584/96 in potrjena z Uredbo Sveta (ES) st. 964/2003, spremeni.

    (32) Vse stranke so bile obvesčene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava, kar zadeva toznika, priporočiti spremembo protidampinske dajatve, nalozene z Uredbo Sveta (ES) st. 964/2003.

    D. VMESNI PREGLED, OMEJEN NA OBLIKO UKREPOV

    (33) Obveznosti, prvotno sprejete s strani dveh zadevnih izvoznikov, so bile v bistvu količinske obveznosti, v skladu s katerimi sta podjetji zagotovili, da sta njuna izvoza v Skupnost znotraj skupnega obsega.

    (34) V skladu s členom 8(1) osnovne uredbe je namen obveznosti odpraviti skodljive učinke dampinskega izvoza, do katerih pride zaradi dviganja cen s strani izvoznika ali prenehanja izvoza na stopnji dampinskih cen. Preiskave so pokazale, da vrsta obveznosti, prvotno sprejeta v tem primeru v letu 1996, s katerimi se je preprosto omejila količina izvoza v Skupnost, ni uspela dvigniti cen na neskodljive stopnje in s tem ponovno vzpostaviti postene trgovine na trgu Skupnosti. Zato se v tem primeru obveznosti v sedanji obliki ne stejejo kot primerno in učinkovito sredstvo za odpravo skodljivega učinka dampinga. Poleg tega Komisija ne more učinkovito nadzorovati, ali so količine zadevnega izvozenega proizvoda omejene na tiste, ki so navedene v obveznostih.

    (35) Zato je bilo sklenjeno, da veljavne obveznosti niso več primerne.

    (36) Zainteresirane stranke so bile obvesčene o vseh bistvenih dejstvih in premislekih, ki so pripeljali do tega sklepa.

    E. PREDLAGANI UKREPI

    Protidampinski ukrep, uporabljen za uvoz določenega pribora (fitingov) za cevi iz zeleza ali jekla s poreklom, med drugim, iz Tajske, kot je bilo potrjeno z Uredbo Sveta (ES) st. 964/2003, se spremeni glede (i) toznika v zvezi z v preiskavi ugotovljeno nizjo dampinsko stopnjo in (ii) zadevnimi izvozniki glede ugotovitev vmesne preiskave, omejene na obliko ukrepov --

    SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    1. Drugi odstavek člena 1 Uredbe Sveta (ES) st. 964/2003 se nadomesti z naslednjim:

    "2. Dokončna stopnja protidampinska dajatve na neto ceno franko meja Skupnosti, pred carinjenjem, je naslednja za proizvode, izdelane v:"

    >TABELPOSITION>

    2. Tretji odstavek člena 1 in člen 2 Uredbe Sveta (ES) st. 964/2003 se razveljavita.

    Člen 2

    Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh drzavah članicah.

    V Bruslju, [...]

    Za Svet

    Predsednik

    Top