5.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/78

1)

Evropski svet iz Lizbone je marca 2000 zastavil strateški cilj, da Unija postane najbolj konkurenčen in dinamičen gospodarski prostor na svetu, ki temelji na znanju;

2)

po preteku prvih štirih let je očitno, da bodo za doseganje teh ciljev potrebni znatni dodatni napori. Iz tega razloga je treba preveriti predloge politik EU zlasti glede njihovih učinkov na mednarodno konkurenčnost;

3)

v skladu s točko 6 Protokola k Amsterdamski pogodbi „Skupnost izdaja predpise le v potrebnem obsegu.“ V točki 9 se nadalje zahteva, da je treba vsako finančno ali administrativno obremenitev lokalnih oblasti in gospodarstva „čim bolj zmanjšati in obdržati v sorazmerju z zastavljenim ciljem“;

4)

v skladu s členom 2 Pogodbe ES je naloga Skupnosti med drugim pospeševanje trajnostnega razvoja gospodarskega življenja, visoke stopnje zaposlenosti, visoke stopnje konkurenčnosti, ter tudi visoke stopnje varstva ter izboljšanja kakovosti okolja;

5)

v skladu s členom 3 Pogodbe ES je dejavnost Skupnosti v smislu člena 2 Pogodbe ES zlasti tudi krepitev konkurenčnosti industrije Skupnosti.

1.1

načeloma podpira poskus Evropske komisije, da z uvedbo sistema REACH oblikuje enotno zakonodajo za ravnanje s kemikalijami;

1.2.

meni, da je treba upoštevati tako potrebe po varstvu okolja in potrošnikov kot tudi varovanje in krepitev konkurenčnosti evropske industrije;

1.3

ugotavlja, da predlog predstavlja znatno obremenitev ne le za kemično industrijo, temveč tudi za celotno proizvodno verigo, ter hkrati vendarle opozarja, da morajo biti varovanje okolja, zdravja in varnost zaposlenih na eni strani ter podpora inovativnosti in konkurenčnosti zadevne industrije na drugi strani, v ravnovesju;

1.4

meni, da so pravni predpisi preveč zapleteni in jih zadevne osebe brez zunanje strokovne pomoči ne morejo izvajati;

1.5

podpira vsako spremembo uredbe, ki bi lahko prispevala k poenostavitvi postopkov in znižanju stroškov. Za to so potrebni konkretnejši ukrepi, zlasti za mala in srednje velika podjetja (MSP), pri katerih lahko uporaba sistema REACH vodi do nesorazmernih stroškovnih obremenitev;

1.6

meni, da zbiranje podatkov ne sme biti osredotočeno izključno na letno proizvodno količino, temveč je treba upoštevati tudi druga izhodišča, o katerih teče razprava pod pojmi „kategorije izpostavljenosti“, „ena snov, ena registracija“ ali „prednostni seznami“, vse z namenom poenostavitve registracije. To bi v celoti omogočilo boljše delovanje sistema REACH;

1.7

meni, da je potrebno zbirati le tiste podatke, ki so relevantni za varno uporabo, da bi tako oblikovali praktično izvedljiv in, predvsem za MSP, finančno sprejemljiv sistem. Zbiranje podatkov ne sme povzročati časovnih zamud v proizvodnji, trženju ali uporabi snovi, če se želimo na nove zahteve trga še naprej odzivati inovativno in hitro (time to market);

1.8

vidi v uporabi vseh razpoložljivih podatkov, ki so že v posesti proizvajalcev, uporabnikov in javnih oblasti, nadaljnjo možnost za prožnejšo uporabo uredbe, pri čemer se mora pri ustanavljanju konzorcijev (predvsem med kasnejšimi uporabniki v verigi (downstream users) ter MSP) zagotoviti varstvo avtorskih pravic na področju intelektualne in industrijske lastnine oz. izplačilo odškodnine. Uredba mora določiti glavne elemente delitve stroškov;

1.9

ugotavlja, da bodo pristojne oblasti držav članic v okviru izvajanja postopkov registracije odgovorne za dodatne naloge. Delo bo občutno povečano predvsem tam, kjer je zaradi kriterijev, oblikovanih tako, da je potrebna obsežna razlaga, zadevnost določenih nalog nejasna. Postopek registracije se mora čim manj opirati na dejavnosti nadzora. Določbe glede razmejitve in izjem je treba poenostaviti in natančneje opredeliti. Po potrebi je treba razlago oblikovati s pomočjo sekundarne zakonodaje. Nadzorni upravni organi potrebujejo nebirokratski in enostaven dostop do podatkov o postopkih, ki jih je izvedla agencija;

1.10

načeloma podpira ustanovitev agencije, upoštevajoč vidik enotnega postopka v EU. Vendar pa zahteva, da se področja pristojnosti in pooblastila agencije bolj jasno razmejijo, zlasti glede povezave z drugimi evropskimi, nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi institucijami, ki so pristojne za registracijo kemikalij;

1.11

meni, da je zaželeno, da se organi držav članic v tesnem sodelovanju z agencijo postavijo v tak položaj, da bodo ob predložitvi vlog na kraju samem podpirali podjetja, ki so se dolžna registrirati, in s tem zagotovijo upravno izvajanje REACH v državah članicah;

1.12

vidi agencijo kot neodvisen organ, ki registracije in ocenjevanje snovi izvaja kot storitvena, do podjetij nevtralna ustanova, ob ohranjanju zaupnosti, pri čemer pa si mora prizadevati za odprtost do znanosti in strokovnjakov iz gospodarstva;

1.13

meni, da bi morala agencija skrbeti za to, da bi določbe in smernice za izvajanje postopka ocenjevanja zagotavljaje hiter in enoten postopek pri oblasteh posameznih držav članic. Iz tega razloga morajo biti naloge med agencijo in državami članicami jasno razdeljene; ne sme priti do prekrivanja upravnih pristojnosti; izjemno zapleteno urejeno tehniko glasovanja je treba bistveno poenostaviti in prilagoditi pričakovano visokemu številu primerov, medtem, ko se je treba izogibati podrobni, birokratski ureditvi komuniciranja med državami članicami in agencijo, poenostaviti pravila za razdeljevanje ocenjevanja snovi med države članice, ne da bi le-te posledično postale nekakšen podrejeni sestavni del agencije;

1.14

vidi velike vrzeli na področju varstva živali. V skladu s predlogom uredbe so proizvajalci sicer npr. pri vzporedni registraciji snovi zavezani k uporabi razpoložljivih podatkov o poskusih na živalih, da bi se tako izognili nepotrebnim dvojnim poskusom, vendar pa člen 23 predloga uredbe navaja izogibanje nepotrebnih poskusov na živalih le kot abstrakten cilj in na ta način ne more nadomestiti konkretne ureditve;

1.15

se zavzema za to, da se število poskusov na živalih, ki so potrebni za doseganje ciljev uredbe, vključno z visoko ravnijo varstva človekovega zdravja in okolja, omeji na nujno potreben minimum ter da se zagotovi dostop do vseh obstoječih podatkov. Poskuse na živalih je treba prepovedati, če so na voljo alternativne možnosti testiranja, ki jih priznavajo pristojni organi;

1.16

pozdravlja ukrep, ki kasnejše uporabnike v verigi (downstream users) zavezuje k registriranju uporabe snovi, da bi tako postala znana tudi področja uporabe, ki jih proizvajalec ali uvoznik nista registrirala, in se na ta način z ustreznimi preventivnimi ukrepi preprečijo možna tveganja;

1.17

se zaveda tudi slabosti, ki nastajajo zlasti za MSP, če dobavitelju snovi razkrijejo svojo uporabo in s tem svoje znanje ali če morajo izvajati lastne raziskave z visokimi stroški;

1.18

meni, da je nujno natančno določiti načine večkratne uporabe podatkov, da bi tako uredili delitev stroškov — ne le za raziskave na živalih — in zaščito znanja brez negativnih učinkov za MSP.

2.1

Izvajanje osnutka uredbe bo v prvi vrsti prizadela vse proizvajalce in uvoznike snovi ter pripravkov, ki morajo izpolniti obveznost registracije in s tem povezane obveznosti o posredovanju podatkov. Glavno breme bo nosila kemična industrija. Kot „kasnejši uporabniki v verigi (downstream users)“ pa so prizadete tudi vse panoge, ki uporabljajo kemikalije, tj. pravzaprav celotno predelovalno in storitveno gospodarstvo. Zaradi novih predpisov obstaja nevarnost, da v Evropi kemikalije izginejo s tržišča in se raven cen za kemikalije zviša. To bi oslabilo konkurenčnost predelovalcev v Evropi v primerjavi z njihovimi konkurenti zunaj Evrope. K temu je treba prišteti še stroške prilagoditve. Zato obstaja nevarnost, da se proizvodnja in zaposlovanje kot posledica sistema REACH ne zmanjšata le v kemični industriji, ampak tudi v številnih drugih panogah.

2.2

Še posebej bodo prizadeta mala in srednje velika podjetja. Večina podjetij bi utegnila biti kadrovsko in finančno preobremenjenih že pri registraciji snovi, če bi hotela zadostiti vsem podrobnostim, kot jih trenutno zahteva REACH. Prevalitev stroškov v ceno izdelka v mnogih primerih ne bo mogoča, kar pomeni, da bo ukinjena proizvodnja snovi, posledično pa bo morda ogrožen obstoj podjetij v celotni proizvodni verigi. Ta podjetja predstavljajo hrbtenico v številnih industrijskih regijah Evrope.

2.3

Podatke Komisije o posrednih in neposrednih stroških uporabe sistema v prihodnjih letih je več strani ocenilo kot prenizke. Odbor zato pozdravlja novo presojo vplivov Komisije glede posrednih stroškov, kasnejših uporabnikov v verigi (downstream users) ter vplivov na nove države članice. Pred sprejetjem nadaljnjih odločitev v Parlamentu in Svetu je treba počakati na rezultate te presoje vplivov.

2.4

Inovativnost se obravnava kot pozitiven vpliv novega sistema in nedvomno bodo nekateri ukrepi pospeševali odkritja in trženje večjega števila novih snovi kot doslej. Vendar pa bi na inovativnost podjetij delovali tudi negativni vplivi, predvsem v prvi fazi uresničevanja zamisli. Z uporabo sistema REACH bodo novi izdelki prispeli na trg s časovno zamudo. Tveganje za podjetja se bo povečalo, saj bodo dodatni stroški obremenjevali proračun za raziskave. Raziskovalci bodo porabili veliko časa za testiranje kemikalij in ne za razvijanje novih izdelkov. Vendar pa so inovacije ključ do prihodnjega gospodarskega uspeha Evrope. Kemična industrija je daleč največji dobavitelj inovativnih vmesnih proizvodov. Pomanjkanje inovacij na tem področju ima močan negativen vpliv na inovativnost drugih panog. Na splošno Odbor meni, da so — večinoma avtomatični — mehanizmi, ki bi morali spodbujali inovativnost, preveč splošni in nezadovoljivi z vidika obsega pričakovanih učinkov.

2.5

Medtem ko so na eni strani stroški za gospodarske akterje, za regije, kjer so prizadeta delovna mesta, in za končne porabnike, nastali zaradi podražitev končnih izdelkov, bo korist vidna na področju zdravja, okolja in zaščite potrošnikov, varnosti pri delu, ter tudi zaradi poenostavitve zakonodaje in pritiska na konkurenčnost in inovativnost podjetij. Vendar pa pri tem ni upoštevano, da se bo korist pojavila čez precej daljše časovno obdobje kot stroški in bo potemtakem občutna na drugih področjih oz. družbi nasploh.

3.1

poziva Evropsko komisijo, da preveri predloge o REACH glede njihove združljivosti z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

3.2

poziva Evropsko komisijo, da upošteva državljane in potrošnike, tako da na področju, ki je trenutno zelo raznoliko, zagotovi enotno označevanje kemikalij, in pozdravlja predlog Komisije, da zagotovi enotno ureditev za kemične proizvode, registrirane pred oz. po letu 1981;

3.3

zahteva preverjanje predlogov zlasti glede tega, ali so nastale upravne obremenitve in s tem povezani stroški dejansko nujno potrebni za doseganje ciljev, ki se izvajajo v okviru zakonodaje;

3.4

meni, da je cilje, ki so predvideni v predlogu, možno doseči tudi s pomočjo manj zapletenih pravnih vsebin;

3.5

poziva Evropsko komisijo, da obravnava alternativne predloge za poenostavitev sistema REACH, ki so bili podani že v razpravi;

3.6

zahteva ukrepe za olajšave in podporo MSP pri procesu registracije, da se ohranita oz. okrepita gospodarska moč in zaposlovanje v regijah Evrope, ki so odvisne od industrije;

3.7

priporoča uporabo koncepta, ki je bolj osredotočen na tveganja in izpostavljenost ter je določen s prednostnimi nalogami, namesto pristopa, ki temelji na proizvedenih in uvoženih količinah;

3.8

priporoča vzporeden razvoj nadaljnjih rešitev, ki stremijo k bistveni poenostavitvi in preglednosti pravnih predpisov za uporabnika postopkov registracije, ocene in odobritev;

3.9

poziva Evropsko komisijo, da preveri, v kakšni meri bi bilo pri ocenjevanju snovi mogoče uporabiti informacijske sisteme in informacijska gradiva, s katerimi države članice že razpolagajo;

3.10

poziva Evropsko komisijo, da zakonodajo na področju kemikalij oblikuje tako, da bo skladna z zakonodajo na drugih področjih;

3.11

zahteva zlasti uvedbo informacijskega sistema, usmerjenega k zbiranju informacij (tveganja), ki bo izključeval ponavljanje zbiranja podatkov v različnih fazah proizvodne verige;

3.12

priporoča začetek pogajanj s STO zaradi konkurenčnosti evropskih podjetij, da se te uredbe poenotijo na mednarodni ravni;

3.13

poziva Evropsko komisijo, da kritično preveri združljivost svojih predlogov z lastnimi pobudami za poenostavitev pravnih predpisov na notranjem trgu (SLIM) in za izboljšanje oblikovanja zakonodaje;

3.14

poziva Evropsko komisijo, da zagotovi, da se temeljno načelo odgovornosti proizvajalca ali tržnega akterja kemikalije (načelo, da mora plačati povzročitelj obremenitve, načelo prenosa dokaznega bremena) ohrani na vseh stopnjah trženja. To bo prispevalo k zagotavljanju zaščite delavcev, potrošnikov in okolja;

3.15

poziva Evropsko komisijo, da pri celostnem obravnavanju ciljev politik Skupnosti preveri vpliv svojih predlogov na regionalne in gospodarske strukture ter s tem njihovo skladnost s ciljem Skupnosti gospodarske in družbene kohezije. V zvezi s tem bi lahko v različnih evropskih regijah s kemično industrijo spodbujali pilotske študije, povezane s tem sektorjem, da bi lahko za vsak primer posebej natančno ocenili učinke bodoče zakonodaje;

3.16

poziva Evropsko komisijo, da iz razširjene presoje vplivov, ki jo je pričakovati konec leta 2004, izlušči potrebne sklepe;

3.17

poziva Evropsko komisijo, da odločno omeji pristojnosti Evropske agencije za kemikalije in z intenzivno vključitvijo akterjev na kraju samem zagotovi izvajanje politike na področju kemikalij, ki bo ugodna za podjetja.