Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52004IP0111

    European Parliament resolution on Romania's progress towards accession (COM(2004)0657 — C6-0151/2004 — 2004/2184(INI))

    UL C 226E, 15.9.2005, p. 353–358 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

    52004IP0111



    Uradni list 226 E , 15/09/2005 str. 0353 - 0358


    P6_TA(2004)0111

    Napredek Romunije na poti k pristopu

    Resolucija Evropskega parlamenta o napredku Romunije na poti k pristopu (KOM(2004)0657 — C6-0151/2004 — 2004/2184(INI))

    Evropski parlament,

    - ob upoštevanju rednega poročila Komisije za leto 2004 o napredku Romunije na poti k pristopu in strateškega dokumenta Komisije o napredku, doseženem v procesu širitve (KOM(2004)0657 — C6-0151/2004),

    - ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta v Kopenhagnu z dne 12. in 13. decembra 2002 in sklepov Evropskega sveta z dne 12. in 13. decembra 2003 v Bruslju,

    - ob upoštevanju vseh svojih resolucij od začetka pristopnega procesa,

    - ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

    - ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A6-0061/2004),

    A. ker je Romunija dosegla znaten napredek na poti k pristopu,

    B. ker ocena Romunije temelji na strogem izpolnjevanju kopenhagenskih meril in upoštevanju sklepov Evropskega sveta v Helsinkih z dne 10. in 11. decembra 1999 kakor tudi na načelu prilagojenega pristopa,

    C. ker je potreben dodaten trud, še posebej na področju sodstva in notranjih zadev v zvezi z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu in glede mejne kontrole, na področju konkurence kar se tiče državnih pomoči, kakor tudi na področju okolja glede uresničevanja zakonodaje v vseh sektorjih in uskladitve horizontalne zakonodaje,

    Politične razmere in merila

    1. Priznava, kot je v poročilu ugotovila Komisija, da Romunija zadovoljuje kopenhagenska politična merila in da je okrepila stabilnost institucij ter s tem zagotavlja demokratičnost, vladavino prava, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje pravic in zaščito manjšin, tako madžarskih kot romskih, čeprav potreba po poglobitvi reform na področju pravosodja in javne uprave ostaja kakor tudi okrepitev prizadevanj v boju proti korupciji;

    2. čestita Romuniji za dosežen napredek pri reformah uprave in sodstva ter za sprožitev izvajanja strategije reforme javne uprave, ki je bistvenega pomena za decentralizacijo in preureditev javne službe kakor tudi za usklajevanje politik; prepričan je, da se Romunija zaveda pomembnosti nadaljevanja izvajanja upravnih reform in reform sodstva kot prednostne naloge ter bo še naprej usmerila znatne napore v sistematično izvajanje reform;

    3. zahteva od Romunije, da pospeši reformo javne službe, kot prednostno nalogo, kar mora storiti za nemoten vstop v Unijo; priporoča, da se posebna pozornost nameni izvajanju določb iz strategije reforme javne uprave iz maja 2004, s posebnim poudarkom na ustreznem plačilu državnih uradnikov, napredovanju na podlagi zaslug in javnih razpisov, ter izboljšanju vodenja in izobraževanja; pozdravlja sprejetje Pravil ravnanja za uradnike februarja 2004;

    4. pozdravlja prizadevanja Romunije na področju decentralizacije in lokalne uprave, ter še zlasti strategijo iz maja 2004; kljub temu pa je zaskrbljen, saj mora Romunija težave, ki jih je na tem področju zasledila Komisija že v svojem poročilu za leto 2003, šele začeti odpravljati; poudarja pomembnost okrepitve upravne sposobnosti in finančnega poslovanja na lokalni ravni ob zagotavljanja, da ima lokalna uprava dovolj prihodkov, človeških virov in materialnih sredstev;

    5. prizna, da so bili, ustrezno s njegovo zahtevo, izredni odloki uporabljeni le v "izjemnih okoliščinah", ki jih določa romunska Ustava, vendar pa obžaluje, da se v resnici ta praksa ni zmanjšala; ponavlja svoj poziv romunski vladi, da se vzdrži rabe izrednih odlokov in da namesto tega uporabi običajne zakonodajne postopke; poziva k jasnejši in nedvoumni definiciji "izjemnih okoliščin" v zvezi z izrednimi odloki;

    6. čestita Romuniji za revizijo njene ustave, izvedene oktobra 2003, ki je prispevala k racionalizaciji parlamentarnih postopkov z dodelitvijo glavne odgovornosti za različne vrste zakonodaje enemu od obeh domov; meni, da je treba nadaljevati trud za izboljšanje procesa oblikovanja politik in zakonodajnega postopka;

    7. poziva Romunijo, predvsem njene sodne organe, naj v celoti izvajajo zakonodajo o svobodi obveščanja; poziva romunsko vlado in parlament, naj olajšata nadzor njunega delovanja s strani medijev s povečanjem preglednosti zakonodajnega postopka;

    8. verjame, da se je pravni položaj novinarjev v zvezi s svobodo izražanja izboljšal, vendar pa je zelo zaskrbljena zaradi naraščajočega števila resnih fizičnih napadov na raziskovalne novinarje in poziva, da se ti primeri raziščejo; je zaskrbljen tudi zaradi dejstva, da je veliko organizacij, ki so aktivne na področju medijev, še vedno v negotovem ekonomskem položaju, kar oblasti izkoriščajo za izvajanje pritiskov; meni, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za bolj učinkovito zagotavljanje neodvisnosti medijev; zato spodbuja nadaljnje korake za zagotovitev popolne uveljavitve svobode izražanja;

    9. poziva Romunijo h krepitvi izvajanja strategije in akcijskega načrta, ki ju je sprejela vlada, za ustrezno izvajanje reforme sodstva z osredotočenjem na praktično izvajanje sprejetih zakonov; v ta namen poziva Romunijo, naj čim prej zagotovi zadostne človeške in finančne vire, potrebne za učinkovitost reforme;

    10. pozdravlja do sedaj sprejete ukrepe za ločitev izvršne od sodne oblasti, kot je odprava pooblastila pravosodnega ministra za imenovanje sodnikov ali njihovo napredovanje; izraža zaskrbljenost glede ugotovitve Komisije sklicujoč se na uradne raziskave, ki potrjujejo, da izvršna oblast nadaljuje z izvajanjem vpliva na izide sodnih postopkov; ponovno poziva k večji neodvisnosti in profesionalnosti sodstva; poziva Romunijo, da ustvari okolje, ki bo ugodnejše za izvajanje sodne oblasti, tako da zaposli več sodnikov in jim ponudi več možnosti usposabljanja na delovnem mestu vključno z uporabo najboljše prakse kot je bila preizkušena v državah EU; poziva Romunijo, da sledi vsem nasvetom iz rednega poročila Komisije, da bi zagotovila ustrezno delovanje pravne države;

    11. zahteva, da Romunija naredi bistveni napredek na področju decentralizacije in lokalne samouprave, tako da dodeli več in ustrezna finančna sredstva, kakor tudi več ustreznega osebja lokalnim oblastem, posodobi delovne metode, poveča plače in zagotovi učinkovito usposabljanje;

    12. čestita vladi za sprejetje treh zakonov o Višjem sodnem svetu, organizaciji pravosodnega sistema in statusu sodnikov; poziva oblasti, naj začnejo dejansko izvajati te zakone, ki so začeli veljati 30. septembra 2004, in s katerimi naj bi se občutno povečala neodvisnost in učinkovitost sodstva;

    13. izraža vznemirjenost zaradi dejstva, da so alternativne politične organizacije, ki predstavljajo narodnostne manjšine, kljub zaskrbljenosti, ki jo je izrazila Komisija glede svobode združevanja, naletele na znatne administrativne ovire pri svoji registraciji, kar jim onemogoča sodelovanje na volitvah;

    14. opozarja, da je korupcija še vedno skrb zbujajoča; je razburjena glede na ocene Komisije, da je v Romuniji število uspešnih sodnih pregonov zaradi korupcije še vedno nizko, zlasti kar se tiče korupcijo na visoki ravni; poziva romunsko vlado, da poveča svoja prizadevanja v boju proti korupciji in se še posebej osredotoči na korupcijo na visoki ravni; poziva Romunijo, da si še naprej prizadeva prenesti večjo mero odgovornosti na Urad za boj proti korupciji ter jamči za njegovo neodvisnost in učinkovitost; pozdravlja pozitivni odziv Romunije na poziv Evropskega parlamenta, da poveča število osebja v Uradu državnega tožilca za boj proti korupciji, in njegovo dosedanje pozitivno sodelovanje v skupini držav Sveta Evrope proti korupciji (GRECO) ter ga poziva, da naredi več potez v tej smeri;

    15. glede na dejstvo, da je Romunija, izvorna, tranzitna in ciljna država za žrtve trgovine z ljudmi, jo poziva, da sprejme posebne zakonske ukrepe na tem področju, npr. tesnejše sodelovanje med zadevnimi romunskimi oblastmi (obmejna policija, nacionalna policija, urad državnega tožilca, oddelek za tujce, državni urad za begunce itd.) in ustreznimi oblastmi v sosednjih državah ter posreduje natančna letna poročila, da bi bilo mogoče oceniti napredek na podlagi teh ukrepov;

    16. čestita Romuniji za njen akcijski načrt iz julija 2004 za sprejetje schengenskih meril in jo poziva, naj ga hitro in v celoti izvede, da bi tako pospešila proces posodobitve opreme, infrastrukture in človeških virov ter izboljšala nadzor svojih meja z Ukrajino in Moldavijo ter meje na Črnem morju;

    17. čestita Romuniji, da se je odzvala na mednarodne pozive in zahtevo Parlamenta in uvedla nacionalne standarde za zaščito otrok ter stroge predpise, ki urejajo meddržavno posvojitev; meni, da ta novi zakonodajni okvir služi še učinkovitejši zaščiti pravic otrok in mora biti pravilno izvajan; opozarja, da je treba še naprej odgovarjati vsem družinam, ki so bile prizadete zaradi moratorija, zato podpira idejo o oblikovanju mednarodne komisije za preučitev nekaterih primerov v bližnji prihodnosti;

    18. zahteva, da se posebna pozornost nameni otrokom in mladostnikom, ki zapuščajo institucionalno varstvo, ki jih je treba primerno ponovno vključiti in podpirati v družbi ter zaščititi pred zlorabo;

    19. čestita Romuniji, da je uskladila svojo zakonodajo s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s preprečevanjem slabega ravnanja v kaznilnicah, vendar pa je zaskrbljen zaradi nenehnih poročil o primerih slabega ravnanja na policijskih postajah, v zaporih in psihiatričnih bolnišnicah; poziva romunske oblasti, da učinkovito razišče vse zlorabe in sodno preganjajo tiste, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic;

    20. izraža globoko zaskrbljenost nad dejstvom, da so ljudje s posebnimi potrebami pridržani na psihiatričnih klinikah samovoljno, ter nad neprimernostjo pogojev in pomanjkanjem primerne oskrbe v mnogih psihiatričnih klinikah in ostalih institucijah, namenjenih ljudem z duševnimi motnjami; poziva Romunijo, da začne skrajno nujno reševati to stanje ter klinikam in institucijam zagotovi primerna sredstva za zdravljenje in pogoje bivanja;

    21. meni, da se strategija v zvezi z Romi, izrecno namenjena boju proti diskriminaciji, dejansko izvaja, vendar izraža zaskrbljenost nad mnenjem Komisije, da sta nasilje nad romsko manjšino in dejanska diskriminacija te manjšine še zelo razširjena, tudi v uradnih institucijah; zahteva, da romunska vlada nadaljuje s širjenjem svoje dejavnosti na tem področju ter da prednost izobraževanju in grajenju zmogljivosti s posebnimi ukrepi za boj proti diskriminaciji; pozdravlja nedavno ustanovitev nacionalne Agencije za romske zadeve;

    Gospodarska merila

    22. Čestita Romuniji glede ugotovitev v poročilu Komisije, da dosega merila, ki kažejo na delujoče tržno gospodarstvo, in aktivno izvaja program strukturnih reform, s pomočjo katerih bi se morala biti sposobna soočiti s pritiskom konkurenčnosti in tržnimi silami v Uniji;

    23. poziva Romunijo, da izvede izboljšave, potreben za zavarovanje makroekonomske stabilnosti, in utrdi strukturne reforme; poudarja, da je treba za nadaljnje zmanjševanje primanjkljaja javnega sektorja zagotoviti finančno disciplino, nenehno prilagajanje cen energije, ki omogoča kritje stroškov, in izboljšanje finančnega poslovanja javnih podjetij;

    24. poziva vlado, naj do konca izpelje privatizacijo, reši spore, ki so nastali v tem procesu, in hitro zapre podjetja, ki ne poslujejo rentabilno; ocenjuje, da je potrebno izboljšati delovanje sodstva in javne uprave, s čimer bi zagotovili skladno in predvidljivo izvajanje zakonodaje ter ustvarili ugodno okolje za podjetja in tuje vlaganje;

    25. opozarja, da revščina v Romuniji ostaja izjemno resna težava, navkljub rahlemu znižanju vrednosti pokazateljev te problematike v obdobju zadnjih dveh let (2003 in 2004); pozdravlja delo romunske vlade, za katero je postal boj proti socialni izključenosti in revščini ena od prednostnih nalog in ki je občutno napredovala pri prepoznavanju glavnih izzivov, med katere spadajo otroci, ki odhajajo iz javnih institucij, mladi, ki ne morejo dobiti zaposlitve, kmečke družine, upokojenci, brezdomci in Romi, ter zahteva iskanje najustreznejših rešitev; pozdravlja vzpostavitev pravnega okvira za dodeljevanje socialne pomoči in dejstvo, da se v razdeljevanju le-te skuša vključiti nevladne organizacije; poziva romunske oblasti, naj še naprej zbirajo statistične podatke o revščini in skupaj s Komisijo dokončno oblikujejo memorandum o socialni vključenosti;

    26. čestita Romuniji za sprejem obsežne zakonodaje o socialni varnosti, povečanje javne porabe na tem področju ter sprejetje socialnega programa za leti 2003 in 2004, namenjenega pospeševanju solidarnosti; hkrati poudarja, da mora Romunija sprejeti strožje ukrepe, s katerimi bo ustvarila možnosti za nove poslovne priložnosti v državi, ki pomenijo temelj blaginje v prihodnosti; spodbuja Romunijo, da nadaljuje z reformo sistema socialne varnosti, zlasti glede izboljšanja zdravstvenih storitev, vključno s celovito reformo duševnega zdravstva in zagotavljanja socialne vključenosti ljudi s posebnimi potrebami;

    Merila glede pravnega reda Skupnosti

    27. Meni, da je Romunija na veliki večini področij dosegla zadovoljivo raven uskladitve zakonodaje, in da bo lahko, če nadaljuje s tako stopnjo napredka ter spoštuje svoje obveze, dokončala zahtevan prenos zakonodaje še pred načrtovanim datumom pristopa;

    28. podpira trud Romunije za krepitev upravnih zmogljivosti na večini področij zakonodaje Skupnosti; poudarja, da izboljšanje zakonodaje in sprejem akcijskih načrtov ne zadostuje, ampak je treba na vseh področjih sprejeti ukrepe izvajanja in uveljavitve; meni, da je treba izpeljati specifične ukrepe za nadzor nad izvajanjem zakonov in posredovati natančne letne podatke za ocenitev doseženega napredka na podlagi teh ukrepov;

    29. poziva Romunijo, naj se intenzivno posveti izvajanju ukrepov, ki jih je treba še prenesti na področju prostega pretoka blaga in kapitala, carin in finančnega nadzora;

    30. poziva Romunijo, naj občutno pospeši prenos zakonodaje na vseh področjih, povezanih z okoljem; zahteva od Romunije, naj izboljša usklajevanje horizontalne zakonodaje na področju okolja, predvsem glede kakovosti zraka, ravnanja z odpadki, kakovosti vode in zaščite narave kakor tudi v številnih drugih sektorjih;

    31. podpira namero romunske vlade, da razvije delto reke Donave kot področje Natura 2000, in poziva Komisijo, da podpre te dejavnosti kot čezmejni ukrep z Ukrajino ter posreduje v navzkrižjih interesov, ki bi sicer lahko ovirali popolno zaščito tega pomembnega evropskega področja narave;

    32. meni, da morajo na področju državne pomoči romunske oblasti občutneje izboljšati izvajanje zakonodaje;

    33. spodbuja Romunijo, da zagotovi uporabo dosledno visokih standardov za javna naročila in predpisov za javne razpise ter postopke zanje, v skladu s pravnim redom Skupnosti;

    34. na splošno meni, da se morajo upravne zmogljivosti in delovanje agencij za upravljanje z evropskimi skladi občutno okrepiti; meni, da mora Romunija na področju kmetijstva še bolj okrepiti upravne zmogljivosti in delovanje agencije SAPARD;

    35. poziva Romunijo, naj na področjih socialne politike in zaposlovanja zagotovi zadostna sredstva inšpektoratu za delo, da bi ta zagotovil izvajanje predpisov na področju zdravja in varnosti pri delu; poleg tega poziva Romunijo, da se posveti izboljšanju poslovnih razmer;

    36. spodbuja romunsko vlado, da izboljša pogoje izvajanja Evropskega socialnega sklada in s tem absorpcijsko zmogljivost financiranja ukrepov strategije zaposlovanja;

    37. ugotavlja, da je usklajevanje romunske zakonodaje s pravnim redom Skupnosti sorazmerno zadovoljivo na področjih energije, industrije, raziskav in telekomunikacij; navkljub temu poziva vlado, naj nameni veliko pozornost zakonodaji povezani z industrijsko politiko ob upoštevanju strukturnih pomanjkljivosti sektorja, ki omejujejo možnosti izvajanja; meni, da so nujno potrebni ukrepi za zagotovitev varstva energetskih virov, saj sta razgradnja neučinkovitih ogrevalnih sistemov in ravnanje z neaktivnimi rudniki premoga še vedno ključna izziva, ki zahtevata reševanje kritičnih razmer na trgu delovne sile s socialnimi ukrepi, ter da se mora znova preveriti liberalizacija sektorja telekomunikacij;

    38. opozarja, da je celotna predpristopna finančna pomoč Romuniji za leto 2004 znašala približno 825 milijonov EUR, kar je 405,3 milijonov EUR za nacionalni program PHARE, 158,7 milijonov EUR za SAPARD ter med 289 in 343 milijoni EUR za ISPA; tako celotni znesek pomoči znaša približno 1,4% državnega BDP;

    39. poziva Romunijo, naj se še naprej trudi na področju regionalne politike in usklajevanja strukturnih instrumentov, da bi svoje upravne zmogljivosti razvila do ravni, ki bi omogočala polno koriščenje strukturnih instrumentov;

    40. poziva Romunijo, naj nameni največjo pozornost izvajanju zakonodaje na področju sodstva in notranjih zadev ter okrepi delo agencij in institucij, zadolženih za izvajanje zakonodaje, katerih delo še naprej ovira pomanjkanje osebja in zmogljivosti usposabljanja; poziva Romunijo, da pospeši vračanje lastnine in sprejme zakonodajo v zvezi z vračanjem cerkva;

    41. izraža globoko zaskrbljenost zaradi dolgega prehodnega obdobja, dogovorjenega v zvezi z okoljskim poglavjem, zlasti kar zadeva razvoj rudnika Rosia Montana, ki predstavlja resno grožnjo za okolje celotne regije;

    Zaključek

    42. Izraža upanje in prepričanje, da bo mogoče pogajanja zaključiti čim prej in zadovoljivo do konca leta 2004, če storijo Romunija, Svet in Komisija vse, kar je potrebno, za čimprejšnji podpis pogodbe v letu 2005 in začetek njene veljavnosti s 1. januarjem 2007;

    43. poudarja, da bo Romunija podvržena istim določbam kot Bolgarija in nove države članice ter da bo zato predmet posebnih zaščitnih določb v primeru resnih pomanjkljivosti (v skladu s členi 37, 38 in 39 Pogodbe o pristopu iz leta 2003);

    44. opozarja Romunijo, da bi se lahko poleg tega v zvezi z njo in v zvezi z Bolgarijo sklicevali na posebna zaščitna določila, v skladu s katerimi bi lahko Komisija, če bi menila, da obstaja resna grožnja, da Romuniji morda ne bo uspelo izpolniti obvez, ki izhajajo iz pristopa, še zlasti v zvezi z izvajanjem pravnega reda in spoštovanjem kopenhagenskih političnih meril, Svetu priporočila, da soglasno sprejme odločitev, da se pristop Romunije odloži za eno leto; pristop Romunije je treba odobriti na podlagi njenih zaslug in učinkovitosti;

    45. bo skrbno spremljal razvoj v obdobju od podpisa pogodbe do samega pristopa; Komisijo v zvezi s tem poziva, da redno obvešča Parlament prek njegovega Odbora za zunanje zadeve;

    46. zato spodbuja Romunijo, naj dokaže trdnost in trajnost pri izvajanju vseh obveznosti, ki jih je sprejela v okviru pogajanj; bo zagotovil, da bo Komisija Romunijo na tej poti stalno spremljala in ji pomagala;

    ***

    47. Naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladi in parlamentu Romunije.

    --------------------------------------------------

    Top